9 770350 434008

RREEVVIIJJAA ZZAA LLJJUUBBIITTEELLJJEE GGOORRAA ŽŽEE OODD LLEETTAA 11889955

GGllaassiilloo PPllaanniinnsskkee zzvveezzee

SSlloovveenniijjee

109. LETNIK / OKTOBER 2004 / 700 SIT

10

Planine – le še lepota?

Dan slovenskih planincev

Chacraraju – novakombinirana smer

1

10–2004

UV

OD

NIK

Izdajatelj in založnik:

Planinska zveza Slovenije

ISSN 0350–4344Izhaja enkrat mesečno, julija kot dvojna številka.Planinski vestnik objavlja izvirneprispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje.

Naslov uredništva:PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJEUredništvo Planinskega vestnikaDvoržakova ulica 9, p.p. 214SI–1001 Ljubljanatelefon: 01 434 56 86, faks: 01 434 56 91e–pošta: pv@pzs.sihttp://www.planinskivestnik.com

Vladimir Habjan (odgovorni urednik)

Uredniški odbor:Marjan Bradeško, Marjeta Keršič – Svetel, Andrej Mašera, Mateja Pate, Emil Pevec (tehnični urednik), Andrej Stritar (namestnik odgovornega urednika), Tone Škarja, Adi Vidmajer

Oblikovanje: Jurij KocbekGrafična priprava: Studio CTP, d. o. o.Tisk: DELO tiskarna, d. d.Naklada: 5080 izvodov

Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajtenatisnjene in po elektronskem mediju na naslovuredništva ali na eletronski naslov. Poslanihprispevkov ne vračamo. Številka transakci-jskega računa PZS je 05100–8010489572, odprtpri Abanki, D.D., Ljubljana. Naročnina 6.950 SIT,50 EUR za tujino, posamezna številka 700 SIT.Članarina PZS za člane A vključuje naročnino.Reklamacije upoštevamo dva meseca po iziduštevilke. Ob spremembi naslova nave-dite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisneodpovedi do 1. decembra za prihodnje leto.Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje ure-dništva. Kopiranje revije ali posameznih delovbrez soglasja izdajatelja ni dovoljeno. Ure–dništvo si pridržuje pravico do objave ali neob-jave, krajšanja povzemanja ali delnega objavl-janja nenaročenih prispevkov v skladu s svojouredniško politiko in prostorskimi možnostmi.

VZORNIKStremimo, da bi dosegli njihove višine, ali pa se, zavedajoč svojihskromnih moči, temu preprosto odpovemo in vzornike samo obču-dujemo in spoštujemo. Ljubitelji gora in skrivnosti narave si za vzor-nike izberemo tiste, ki so nam te lepote odkrili, preko katerih smoizvedeli zanje, ki so nas v skalni svetpopeljali s čudovitimi opisi le-tega.Tine Mihelič je prav gotovo sodilmednje. Brali smo njegove opise, vodnik Julijske Alpe (kar sedem

izdaj) je prav gotovo bilo tako sveto pismo, ki nas je mnoge zavedno uročilo. Najprej kot trdna opora, ki nam je odstirala neznane gorske poti, potem kot spev lepotam, ki smo jih znjim občudovali na poti, četudi njega ni bilo zraven. Saj so vse povedale besede v vodniku. Na bralce se je obračalneposredno, tako kot prijatelju rečemo: »Ti povem, res je lepo,ti bo všeč, prav gotovo!« In smo pritrdili. Ja, tako je, poglej, dares! Prav vse nas v uredniškem odboru je navdihovala njegovabeseda, spretno je prepletal misli, še navidez sive skalne steneso v njegovih Slovenskih stenah (vodnik je napisal skupaj zRudijem Zamanom) oživele povsem drugače kot v siceršnjihalpinističnih vodnikih. S svojimi opisi je na novo postavil »temelje« Julijskim Alpam, saj se prav vsi novejši vodniki v dobršni meri sklicujejo prav na prelepe Miheličeve opise. Iznjih zveni nekakšna glasba gora, ubrani zvoki, ki jih zaslišipretanjeno uho tihega občudovalca. Dolinski glasbenik (igralje v simfoničnem orkestru) je svoj umetniški dar izrazil tudi vtrenutkih, ko je težko čutiti umetnost – kadar mraz reže v kosti, ko hrumi vihar in za vrat siplje droben sneg, ko se telomukoma prebija preko stene. Alpinist, glasbenik in pisec, sodobni poet Julijskih Alp, še posebej rodnega bohinjskegakonca. Smrt nas je presenetila in pretresla – za Planinski vestnik je pripravljal članek za Našo smer (Livada v Jerebici),glede na to, kar je rekel v zadnji izdaji Julijskih Alp, tudi še ni»odložil nahrbtnika«. A vendarle; pod Pihavcem je sedel, senaslonil na nahrbtnik, se zazrl v lepoto, ki jo je odstrl tolikim,in zaspal za večno. Naš vzornik.

Uredništvo

Fotografija na naslovnici:Čudovita pokrajina v okoliciMurallona�Klaus Fengler

1941 – 2004

2

10–2004

KA

ZA

LO

IZLET 39-48

Poldnašnja špica, Dve Špici, kam naprej, pa še ne vem ... ........................39Utrinki iz Zahodnih JulijcevJana Remic

Gore nad Rudnim vrhom ..................................42Andrej Mašera

Pastirska pot s Strelovca na Krofičko......................................45Mimo slikovite staje pod UtamiFranci Horvat

Krofička in Strelovec ............................................47Andrej Stritar

ALPINIZEM 49-60

Gospodar stolpov ....................................................49Chacraraju – nova kombinirana smer v Marjan Kovač

Spomini na Murallon ............................................52Smer The Lost WorldRobert Jasper

Magičnih 8000 m....................................................56Druga himalajska odprava Univerze v Ljubljani, Gašerbrum 2004Irena Mrak, Iztok Tomazin

NAŠA SMER 61-65

Po poteh Janeza Gregorina ............................61Severni greben Koroške RinkeVladimir Habjan

NOVICE IZ VERTIKALE 66-67

PISMA BRALCEV 68-69

LITERATURA 69-71

NOVICE IN OBVESTILA 71-79

KAKO POZNAMO NAŠE GORE 79

AKTUALNA TEMA 4-13

Samoten stan na planini......................................6Stoletja, zapisana v sivino razpokanih brunMarjan Bradeško

Planine – preteklost ali prihodnost? ........7Gospodarska korist in idilaDario Cortese

Turistična sirarska pot........................................12Ohranjanje neprecenljive dediščine – planšarske kultureAlenka Veber

PLANINSTVO 14-38

Oskrbnikov dnevnik ..............................................14Vse to se res dogajaDušan Škodič

Dan slovenskih planincev na Žavcarjevem vrhu ....................................................22Prijateljsko srečanje in druženje planincev najostane tradicija slovenskega planinstvaSlavica Tovšak

Treking okoli Anapurn ........................................26Sama čez visoki prelaz Polona Kuzman

Višinska bolezen ......................................................30Iztok Tomazin

Nikoli do konca izgubljeni ... ........................34Prijaznejša uporaba sprejemnika GPSJože Belc, Franci Prelog

Vrhovi prijateljstva..................................................36Dobra ideja, slaba izvedbaBožidar Lavrič

3

10–2004

KA

ZA

LO

Gospodar stolpovKot je v Andih pogosto, je bil za-dnji raztežaj pod grebenom mednajtežjimi – kombinacija skale insnežnih gob. Kljub nekaj dramati-čnim dogodkom, ki so jih zakrivilipredvsem slabe razmere in mojpadec, za katerega še danes nevem, kaj ga je povzročilo, smovzpon končali ob 10. uri ponoči,na srednjem vrhu oz. grebenu, pokaterem poteka Terrayjeva smer.

224

49

Planine – le še lepota?Zelene oaze med temino gozdov, zadnje življenje prednavidez pustim skalnim svetom. Planine ... Posejane povseh slovenskih gorah, razložene po širokih, kot ploskevravnih planotah, na izbočenih ramah prepadnih pobočij,na razglednih slemenih ali pa čepeče v ozkih sedlih inskrite v tihih krnicah. Veliko jih je.

Dan slovenskih planincev Praznik slovenskih planincev, ki so se 11.septembra letos srečali na Žavcarjevem vrhu– bilo jih je več kot 3000 – je minil v znamenju prijetnega kulturnega programa ... Planinci so prihajali od zgodnjih jutranjih ur izrazličnih smeri. Skrbno urejene markacije indodatne smerne table so omogočale pristopna Žavcarjev vrh ...

Andski lepotec Chacraraju

Planine – le še

lepota?

Prepuščen soncu in dežju – stan na Planini za Črnim vrhom � Marjan Bradeško

6

10–2004

Samoten stan na planiniSSttoolleettjjaa,, zzaappiissaannaa vv ssiivviinnoo rraazzppookkaanniihh bbrruunn

AK

TU

AL

NA

TE

MA

� in � Marjan Bradeško

Utrujen je že bil njegov korak, ko se je strmasteza končno nekoliko unesla. Dolina je ostalagloboko spodaj, potopljena v jutranjo meglo, tu-di njen šum je zamrl. Hlad čiste jeseni, ko razenslepečih žarkov sonce nima več druge moči, jeostro rezal v njegove razgrete nosnice. Rosa jevisela na košatih vejah smrek in dišalo je po sve-žem dnevu. Smolnat vonj iglic se je pomešal zduhom razpadajočega zelenja, ki je v senčnihdelih že primrznilo na zemljo. Vse redkejša sobila skrivenčena debla, vse več svetlobe se jeulivalo nanj, in svet se je širil. Pred njim se jeodpirala planina, ena tistih, ki mu vedno prine-sejo čudovitega miru, ki ga sprejmejo, kakršenpač pride. Utrujen, ko mu je planina kar končnicilj, ali pa spočit in poln načrtov, ko le hitro pre-leti njene zelenice na poti proti vrhovom, ki joobkrožajo. Včasih prinese s seboj temne misli,ki mu jih še sončna toplota rumenih trav neprežene takoj, spet drugič pride poln upanja inveselja, ki ju tišina planine brž spremeni v tistisrečni, umirjeni občutek brezčasja.

Zelene oaze med temino gozdov, zadnje živ-ljenje pred navidez pustim skalnim svetom. Pla-nine. Posejane po vseh slovenskih gorah, razlo-

žene po širokih, kot ploskev ravnih planotah, naizbočenih ramah prepadnih pobočij, na razgle-dnih slemenih ali pa čepeče v ozkih sedlih inskrite v tihih krnicah. Veliko jih je. Kadarkoli teprivede pot med svet vrhov, jih najdeš. Pozdra-vijo te kot pribežališče pred bližajočim se vihar-jem, kot mesto za okrepčilo pred težkim vzpo-nom, kot čudovit prostor za počitek, ko je napo-ren dan za teboj. Sedeš na leseno bruno, naslo-niš glavo na izpran les, zatisneš oči in poslušaš:zven jutra, ki se prebuja, nedoločen šum visoke-ga dne ali pa trepetanje prihajajočega mraka.Dobrodošel gost si, miru in počitka ti ponujaplanina. Četudi tam ob robu pozvanjajo zvonciin se v pobočjih razlega blejanje, je to vendarlemir, je glas, ki je drugačen od doline in njenegahrupa. Blagodejen ušesom.

Krenil je tja, preko poleglih trav, le uvele ko-prive so še vedno visele nad stezico. Jesenski na-livi so že razorali prehod čez peščeno grapo. Edi-ni stan se je na tistem mestu končno prikazal, leše nekaj korakov ga je ločilo do tja. Zavil je okrogvogala in stopil pod nadstrešek. Domačnost -vonj osmojenega tramovja in vlažnih tal sta gapozdravila. Kot tolikokrat dotlej. V senci je hla-dilo, zato je stopil korak vstran in sedel na leže-če, v klop oblikovano macesnovo deblo. Robovinad planino so bili nemi, ovce so bile že varno vdolinskih ogradah. Le sivi viharniki so stali v ro-beh, iz rumenih jesenskih pobočij so ponekodštrlele mlade, košate smreke. Na drugi strani jeobzorje zakrival mogočen bel zid, bele, izpraneplati so izginjale v črne preduhe. Tik nad obzor-jem je drselo sonce, bleščeča predzimska svetlo-ba mu je zaprla veke. Naslonil je glavo na topelles. Stoletja, zapisana v sivino razpokanih brun,so ga zazibala v dremavico. Prijetno ga je grelosonce in za zatisnjenimi očmi so se mu podobeplanin zlivale druga v drugo, kot nezemske sa-nje. Lebdel je med vso tisto lepoto, vse lažji jebil, in svet se je oddaljeval, ugašal, izzvenel v ti-šino. Nenadoma je utonil v srečen spanec. Plani-na je bila spet spokojna kot prej. Od sonca ožgan, od dežja izpran – Planina Zapotok

7

10–2004

� Dario Cortese

Preteklost ali prihodnost? Ne eno ne drugo.Kakor spodaj, tako zgoraj – planine so »višinska«odslikava »dolinske« živinoreje in so vkleščene vsedanjost, skozi katero iz njih nastaja, kar še ni-koli ni bilo. Medtem ko so se številne planinedrugod po Alpah, posebno na njihovem sever-nem obrobju, že pred več kot pol stoletja polegsvojega temeljnega poslanstva čvrsto ukoreni-nile še v turizmu, se naše planine samorastnonagibajo v položaj med gospodarsko rabo, ki seponekod, vendar ne povsod, spogleduje s turi-zmom. Drugje imajo stanovi vlogo počitniškihhišic, iz nekaterih planin pa nastaja enostavnoto, kar je bilo pred njimi – bolj ali manj uravnan,z gozdom poraščen svet blizu gozdne meje.

Planine v Julijskih AlpahGlede na gospodarsko zaokroženost obmo-

čij in naravno-geografske razmere planine v Ju-lijskih Alpah zlahka razdelimo v tri velike sku-pine. Posebnosti in razlike planin na Tolmin-

skem, planin na Bovškem in bohinjskih planin ssevernim delom Julijskih Alp so velike in oči-tne. Medtem ko so planine prvega območja naj-bolj žive v vsej Sloveniji, planine drugih dvehobmočij pretežno propadajo; tam pasejo le naredkih, na severnem robu se pase le mlado go-vedo.

Ko je leta 1950 izšla knjiga Antona MelikaPlanine v Julijskih Alpah, je bilo v tej gorski sku-pini, skupaj z obrobjem, 175 delujočih planin.Vse bohinjske planine so bile žive, na planinahnad Trento se je paslo po več sto ovac, na Tol-minskem je bilo včasih še preveč živine na pla-ninah.

Znane so po dobrem siru – planine na Tolminskem

V Julijskih Alpah gre nesporno prvo mesto –tako po dejavnosti pašnih skupnosti kot po gos-podarskem pomenu – planinam na Tolmin-skem, kjer se je planinska paša najbolj obdržala.Pri tem ima pomembno vlogo tradicija in gos-podarski pomen planin v preteklosti, toda šepomembnejše so naravne danosti in cestne po-vezave kot tudi stalež živine v dolini. Skoraj dovseh planin pripelje cesta ali kolovoz, kar jeizrednega pomena pri oskrbi, dovozu materialain odvozu sira. K lažjemu gospodarjenju prispe-va tudi skupno sirarstvo in način odpašanja(kdo in kdaj skrbi za pašo), ki se je razvil zaradipomanjkanja pastirjev.

V primerjavi s preteklostjo je opuščenih lemalo planin. Število glav živine je resda manjšekot nekdaj, toda na večini živih še vedno izdelu-jejo sir. Območje izstopa prav po izdelavi sira into je edino območje v Julijskih Alpah, kjer še ži-vi tradicija izdelovanja sira na planinah, ki jeobenem gospodarsko pomembna. Preživele ov-čje planine so namreč le tri, na bohinjskih pa si-rarstvo zamira.

Skoraj na vseh planinah stojijo obnovljenihlevi, sirarna in bivalni prostori. Tudi pašniki so A

KT

UA

LN

A T

EM

A

Planine – preteklost ali prihodnost?GGoossppooddaarrsskkaa kkoorriisstt iinn iiddiillaa

Srečanje s ciko (ali vsaj s križano naslednico) je na bohinjskih planinah vedno redkejše.

8

10–2004

pretežno urejeni in razdeljeni na čredinke (delpašnika, ponavadi ograjen; ko ga živina popase,se preseli na naslednjo čredinko). Ko je začelaplaninska paša po drugi svetovni vojni stagnira-ti, je dosegla najbolj kritično točko v sedemde-stih letih. Potem se je stanje začelo izboljševatiin v osemdesetih letih je število živine celo na-raščalo. V zadnjem desetletju je število molznicv rahlem upadanju, število mladega goveda pase ne spreminja bistveno. Planine še vednoobnavljajo in na tej strani Julijskih Alp je njiho-va okusna »izkaznica« sir tolminc, narejen iz su-rovega mleka in zaščiten kot izdelek z geograf-skim poreklom. Zanimivo je, da količina izdel-kov – sira in skute – na tolminskih planinahkljub nekoliko manjšemu številu molznic v za-dnjih letih ni upadla, saj imajo ostale dovolj pa-še. O kakovosti sira govori tudi podatek, da se jezanj potrebno postaviti v vrsto – ne v trgovini,ampak na planini. V času planinske paše in sir-jenja ga ponavadi tam lahko kupimo, drugačepa do njega pridemo le tako, da poznamo neko-

ga, ki ima krave na planini. Ko mine sezona pla-ninske paše, pa je še komaj kje kak »prost« hle-bec tolminca.

Območja z največ planinami na Tolmin-skem so na obeh bregovih Tolminke, pod Kr-nom, med Krnom in Polovnikom; prav tako pa-sejo tudi na Kolovratu, Matajurju in na Breginj-skem Stolu. Vsega je tu okoli dvajset velikih pla-nin in več predplanin. Poleg molznic in mlade-ga goveda se na območju pase nekaj tropov ovc,ki so brez oskrbe. Med govejimi pasmami prev-ladujejo sivorjava pasma ali sivke.

Ovčje planine so redke – planine na Bovškem

Če je na Tolminskem še veliko planin, s po-tjo ob Soči navzgor postane slika drugačna. OdŽage naprej vstopamo v območje, ki sega domeje z Italijo in vse pod Vršič: na območje nek-danjih ovčjih planin. Tu je svet prestrm za pašogoveje živine, zato sta se v preteklosti razvili ov-

AK

TU

AL

NA

TE

MA

Planina Leskovca na južnih pobočjih Krna skupaj s planinamiSlapnik, Zaslap in Kuhinja tvori največje sklenjeno pašno

območje na Tolminskem.

9

čereja in kozjereja. Na začetku je bilo tu 17 pla-nin, ker pa je ovčarstvo od takrat vedno bolj na-zadovalo, so danes žive le še tri: Mangrt, Krnicain Loška Koritnica. Planina Duplje je pred osmi-mi leti zaključila z delovanjem.

Vzrokov za propad ovčjih planin je več. Po-leg povojne kmetijske politike ima pomembnovlogo odseljevanje prebivalstva, poleg tega paso leta 1953 prepovedali pašo koz, ki naj bi de-lale škodo v gozdovih. Toda če Trentar ni smelimeti koz, se samo z ovcami ni več znašel. Kozain ovca se dopolnjujeta, saj gre koza vedno še vi-šje in v strmejše predele kot ovca. Tako so v le-tih 1953-1978 opustili 9 planin, ostale so le tri.

Opustitvi so botrovali še težki dostopi, saj navečino teh planin vodijo le pešpoti. Cestna po-vezava ali dostop do še živih planin je dober, če-prav ne vedno tako ugoden kot pri govejih pla-ninah na Tolminskem. Zgradbe – hrami na tehplaninah so zidane, nove ali obnovljene; pose-bno Duplje je bila vzor urejene planine. Sirar-na, klet za sir in bivalni prostori so ponavadi veni zgradbi, poleg katere je hlev – gudrt (hu-drt). Med ovčjimi pasmami prednjači bovškaovca, ki je dobro mlečna in prilagojena hoji postrmem terenu. Sedanje stanje ovčjih planin – vzadnjem desetletju je število mlečnih ovc precejupadlo – se nagiba k temu, da bo kot edina po-membna planina na območju ostala Mangrt, kijo pri življenju drži in spodbuja turizem – pravblizu njenih stanov drži cesta na Mangrtsko se-dlo. Tudi ovčji bovški sir ima enak status kotkravji sir s tolminskih planin: je izdelek z geo-grafskim poreklom in z zaščitenim imenom,prav tako narejen iz surovega mleka.

Majerji in majerce so preteklost– Bohinjske planine

Bohinjske planine zamirajo. Nekdaj je bilo vgorskem svetu med Triglavom in Spodnjimi Bo-hinjskimi gorami, med Komno in Pokljuko vsepolno planin, danes so žive le še nekatere, in šeto le deloma.

Bohinjske planine so nekaj posebnega. Sko-raj do vseh vodijo le pešpoti, tako da so dostopiz živino težavni. V nasprotju s skupno pašo dru-gih dveh območij se je tu razvilo individualnopašništvo – planšarstvo. Zato je značilna podo-

ba vsake planine veliko število majhnih lesenihstanov in zidana sirarna – to je pravo planinskonaselje. Za živino vsakega gospodarja je skrbelposeben majer ali majerca, namolženo mlekoso prodali v sirarno, ki jo je upravljala kmetijskezadruga. Posebnost so tudi različne »ravni« pla-nin, saj Bohinjci poleg senožetnih poznajo šespodnje in visoke planine. Živina se je selila zenih na druge, odvisno od časa in paše. Nekočje bilo veliko cik, to pasmo pa danes le še redkosrečamo; več je simentalk in križancev s cikami.

Ko je povojni čas ukazal zaposlitev v dolini,so v petdesetih letih prejšnjega stoletja zgradilisirarno v Srednji vasi, ki je »vzela« sirarje s pla-nin. Organizacijske težave in razprtije so doda-le svoje in planine so začeli opuščati. Kmetijskazadruga je nekatere sirarne prodala. Tako se jenekdanje življenje planin zamrlo, veliko stanovje propadlo, pašnike zaraščajo koprive in kisli-ca. Sirjenja v taki meri, kot ga srečamo na tol-minskih planinah, ni nikjer. Resda so planineizredno lepe na pogled, toda gospodarskega po-mena skorajda nimajo več. Zaradi značilne ar-hitekture so veliko večjega pomena kot primerkulturne krajine. Na nekaterih planinah se pa-se mlado govedo, med še živimi pa prednjačitaLaz, ki je najbolj avtentična ne vsem območju, A

KT

UA

LN

A T

EM

A

Sirjenje na planini Božca na Breginjskem Stolu;po glavni pašni sezoni (na sicer goveji planini)ostanejo koze, ki dajejo zelo kakovostno mlekoza še kakovostnejši sir.

10

10–2004

in Krstenica. Od Pokljuke, kjer je še nekaj pla-nin z živino iz Bohinja, pa do severnega roba Ju-lijskih Alp je še kar nekaj planin (Mežakla, Vr-taška planina, nad Martuljkom), na katerih pase pase le mlado govedo, ali pa so povsem opu-ščene.

Planine v Kamniško-SavinjskihAlpah

Poglavitna značilnost gorske skupine so ne-katera izredno velika pašna območja – Velikaplanina, Menina, delno tudi Krvavec –, kjer sepase po več sto glav goveje živine. To dopuščatadokaj izravnan teren in obširne travnate površi-ne, med katerimi so mnoge nastale s krčenjemgozdov. Tudi zaradi tega je dostop do planin vvečini primerov možen po gozdni cesti ali trak-torski poti in le do redkih držijo samo pešpoti.

V nasprotju z omenjenimi ležijo druge pla-nine na bolj razgibanem terenu, ki ne dopuščarazvoja do takega obsega. Edino Dleskovška pla-nota (Veža), Golte in greben od Smrekovca doRaduhe nudijo bolj uravnan svet. Tudi tu plani-ne ležijo pretežno v pasu gozda, zato je zarašča-nje skoraj povsod precejšnja težava, ki je najboljizrazita na Smrekovcu. Za pašo govedi so naj-bolj neugodna pobočja gora nad Solčavo v Zgor-nji Savinjski dolini. Nekdaj so tam prevladovaleovce, danes pa jih zaradi neurejenih razmer natrgu tam srečamo le majhno število.

Izstopajoča značilnost je vrsta pašne živine,med katero so molznice izjema. V večini prime-rov prevladujejo telice, med katerimi so še bre-je ali presušene krave, v manjši meri tudi bikina (ponavadi) ločenih čredinkah, medtem ko jemolznih krav v večini primerov izredno malo.

Izdelava sira in skute v Kamniško-SavinjskihAlpah ni bila nikoli zares razvita. Eden izmedvzrokov, da ni prišlo do razmaha sirarstva, je ze-lo preprost. Izviri so redki in skoraj vsaka plani-na ima komaj dovolj vode za živino. Na pašo sovedno dajali predvsem mlado govedo, molznicepa so ostajale doma, ker so mleko oddajali. Ta-ko je še danes in sploh ni v navadi, da bi molznekrave dali na planino, razen morda ene za pa-stirja. Sirjenje je tako prinesel šele novejši čas zrazvojem gorskega turizma, izrazit primer jeVelika planina. Vendar je izdelava sira oziroma

skute na zelo osnovni ravni; znani pa so čudovi-ti trniči, zvončasto oblikovani in okrašeni sirčki.V večini primerov predstavljata ponudbo pla-nincem kislo mleko in skuta, tako da izdelava si-ra ni gospodarsko pomembna panoga kot naprimer na tolminskih planinah.

Za precejšen del planin je značilno, da se jeohranil individualni način gospodarjenja, kar jeposledica lastninskih razmer. Take so planinena vzhodnem delu Golt (Šmihelske planine),nad Tuhinjsko dolino na pobočjih Menine in naobmočju med Smrekovcem in Raduho in neka-tere planine v Zgornji Savinjski dolini. Po števi-lu jih je veliko, vendar so povečini manjše in za-to po številu živine močno zaostajajo za večjimiplaninami, kjer gospodarijo skupno.

Zaradi odsotnosti molznih krav na planinahni veliko stavb in ljudi. Tudi če na planini stoji(ponavadi manjši) hlev, je živina pretežno naprostem. Na manjših zasebnih in tudi nekaterihskupnih planinah je živina velikokrat brez pa-stirja. Lastniki občasno pridejo pogledat živino,ki se pase s pomočjo ograd ali naravnih meja.Sicer velja, da za govedi skrbi le eden ali kvečje-mu dva pastirja. Kmetje se le izjemoma loteva-jo načina odpašanja, po katerem je število dniodvisno od števila glav, ki jih imajo na planini.Izjema je območje Velike planine, kjer se jeohranilo individualno gospodarjenje na pašni-kih velikih razmer. Na treh planinah je relativ-no veliko molznih krav in izjemno veliko ljudiin stavb, kar daje planinam povsem posebenznačaj.

Opuščanje planin v Kamniško-Savinskih Al-pah ni bilo tako izrazito kot na primer v Bohi-nju. Izrazit primer opuščanja so le planine naJezerskem, ki jim povojni razvoj ni bil naklo-njen, in deloma na Smrekovcu. Ponekod, deni-mo na severnem delu Menine, se je zgodilo ce-lo nasprotno in se je število povečalo ali ohrani-lo na nivoju izpred druge svetovne vojne. Mo-čan upad je opazen le pri ovčereji.

Planine v KaravankahČe seštejemo veliko gorskih travnikov in

uravnav tik pod gozdno mejo in dodamo dovoljizvirov, dobimo vrsto karavanških planin.V za-hodnem, nižjem delu grebena nad Ratečami inA

KT

UA

LN

A T

EM

A

10–2004

Podkorenom ni planin, ampak le vaški pašniki,na katere dnevno odganjajo živino. Zato je toedini predel v Karavankah, kjer se pasejo mol-zne krave. Prve prave planine srečamo šele nadSrednjim vrhom, vzhodno od Kepe pa se zače-nja skoraj neprekinjena »veriga« planin, ki si sle-dijo od Babe čez Golico, Stol in Begunjščico vsedo konca grebena Košute. To je najbolj sklenje-no pašno območje v naših gorah sploh, na kate-rem se v zračni črti okoli 35 kilometrov zvrstiveč kot dvajset planin. V vzhodem nadaljevanjuKaravank je še nekaj planin oziroma višinskihpašnikov na območju Olševe, Plešivca in Pece.

Za planine v Karavankah je bila v preteklostiznačilna dokaj stalna paša, ki jo je sicer precejzmanjšalo povojno obdobje, v sedemdesetih le-tih pa so podobno kot drugje tudi planine v Ka-ravankah preživljale največjo krizo in na nekate-rih je paša zamrla. Kljub temu je večina nekda-njih planin danes obnovljena in gospodarsko po-membna, nekatere pa so na višku razvoja.

Na karavanških planinah se pase pretežnomlado govedo, na nekaterih je tudi po nekajkonj, v višjih predelih se pasejo ovce. Travnihpovršin je v gorstvu več kot v drugih dveh gor-skih skupinah pri nas in grebeni kot Belščica,Begunjščica in Košuta so s travo poraščeni popobočjih prav do vrha - 2000 do 2200 metrovvisoko. Zato so taki grebeni idealni pašniki zaovce, ki se jih je včasih tu paslo bistveno večkot danes. Primer izrazito ovčjih planin oziro-ma pašnikov so Golica, Belščica in Begunjšči-ca.

Na govejih planinah se pasejo predvsem te-lice in krave s teleti. Molzne živine praktično niin tudi v preteklosti so le na redkih planinahimeli mlečno živino.

Planine, na katerih se pase več živine kotkdajkoli prej, v Karavankah niso redke in čredeštejejo po sto in več glav. Največje pašno obmo-čje je vrsta planin pod Košuto, od Kofc do Dol-ge njive.

Območje Krvavca je obsežen gorski pašnik, na katerem se pase predvsem mlado govedo.

12

10–2004

AK

TU

AL

NA

TE

MA

� Alenka Veber

Bohinj ne slovi samo po štirih srčnih možeh,prvopristopnikih na Triglav. Že stoletja je tudinaše najmočnejše planšarsko središče. V melo-diji tukajšnjih kravjih zvoncev so prepleteneštevilne niti planšarske zgodovine. Če kje, po-tem so tu planine najbolj pogosto posejane. Se-gajo pa vse tja pod vrh Triglava. In nenazadnje:v Bohinjskih planinah bomo našli tudi tiste,najbolj zgovorne. Čeprav so nekatere odma-knjene ali pa do njih vodi še komaj vidna stezi-ca, so vredne našega obiska.

Na planincah luštno bitiPrah zgodovine neusmiljeno prekriva števil-

ne pastirske stanove, ki težko kljubujejo teži ča-sa. Le redkim posameznikom, med njimi vidnoizstopa etnolog dr. Tone Cevc, gre zahvala, da je

planšarska kultura še poznana. Ravno zato, daena izmed naših najlepših ljudskih materialnihkultur in način življenja le ne bi popolnoma za-mrla, je zaživel nov projekt, poimenovan Turi-stična sirarska pot. Uresničevati ga je začelKmetijsko-gozdarski zavod Kranj, roko pa mu jepodala tudi Evropska unija. Sicer planine, ki jihprojekt zajema, ostajajo bolj ali manj na bohinj-ski strani, s ponudbo mlečnih izdelkov in ostaloturistično ponudbo (naravna in kulturna dedi-ščina) pa so se pridružili še Bled in KranjskaGora. Če se že ne moremo povzpeti na planine,se lahko ustavimo na kateri izmed kmetij in po-izkusimo pravo domačo hrano.

Z zakrivljeno palico v rokahIn po katerih planinah nas popelje Turisti-

čna sirarska pot? Začnimo jo tam pod Ratitov-cem, kjer ob vznožju najvišjih vzpetin leži bo-

Turistična sirarska potOOhhrraannjjaannjjee nneepprreecceennlljjiivvee ddeeddiiššččiinnee –– ppllaannššaarrsskkee kkuullttuurree

Planina v Lazu � Alenka Veber

13

hinjska planina Pečana (1362 m). Naslednje triplanine, Laz, Krstenica in Velo polje pa velja po-vezati kar v celodnevni izlet. Visoka fužinarskaplanina Laz (1558 m) s svojo lego pod Ogradi inDebelim vrhom velja za najbolj vabljivo. Krste-nica (1673 m) je poznana po prijazni sirarni inlepem razgledu na Triglav. O Velem polju (1690m) pa je dr. Cevc zapisal, da je njegova lega izje-mna: »Naravni amfiteater obkrožajo strmi vrša-ci, med njimi nepozabni Mišelj vrh (2350 m).«

Pastirica žgance kuhaNa planini Konjščica (1438 m) se rad ustavi

utrujen planinec, ki se vrača s Triglava in mogo-če nadaljuje pot do naslednjih treh planin:Uskovnica (1000-1400 m ), Praprotnica (1212m) in Zajamniki (1260 m). Planina Uskovnica jeena izmed najprej (leta 1498) omenjenih bo-hinjskih planin, znana po prostranih košenicahin planinskih pašnikih, posejanih s seniki, sta-novi in hlevi. Planina Zajamniki pa je nepoza-bna zaradi ulične razporeditve stanov in izje-mno lepih razgledov. Le planina Praprotnica senekako sramežljivo stiska med eno in drugo.Pot bomo končali na planini Goreljek (1250 m),kjer je lepo ohranjena čelna morena Pokljuške-ga ledenika, v nižjem predelu pa visoko šotnobarje skriva številne floristične posebnosti. Če-prav se bomo na Turistični sirarski poti ustavili

le na nekaterih planinah, kamor še vedno vsakoleto ženejo živino na pašo, sodijo predlaganeplanine med najbolj prepoznavne. Tu bomo ševedno lahko srečali pristno planšarsko življenje.Želeti si je le, da bi pot, ki pomeni dobrodošlonovost, postala prepoznavna predvsem poohranjanju neprecenljive dediščine, ki jo prina-ša svet planšarske kulture.

AK

TU

AL

NA

TE

MA

Kalska planinaKalska planinadanes sameva, polna spominapreko nje greva.

Tamle ob potistarec se motis čutaro vina, polno pelina.

Ni ga tu vraga, da mi pomagabridkost deliti, vino izpiti.

Vinko Hrovatič

Planina v Lazu � Emil Pevec

14

10–2004

PL

AN

INS

TV

O

VVssee ttoo ssee rreess ddooggaajjaa

� Dušan Škodič � Vladimir Habjan

19. majPredvčerajšnjim sem prispel v planinski

dom pod Goro, kjer bom letošnje poletje preži-vel kot oskrbnik. Pregledal sem zaloge hrane inpijače, ter z veseljem ugotovil, da je vsega do-volj. Iz shrambe se širi vonj po prekajenem me-su – kako dober bo ričet za planince, ki bodooblegali Goro! Komaj čakam na petek, ko bouradno odprtje sezone. Tukaj je tako lepo, da seže sedaj sprašujem, zakaj neki sem prejšnja letaizgubljal čas in denar na morju, ko pa bi lahkopreživel vroče dni obdan z gorami, planinskimcvetjem, gamsi, veselimi planinci in s polnimipljuči čistega zraka. In še v žep mi bo nekaj pa-dlo. Zvečer bosta prišla še upokojenka Jožica, kibo prevzela kuhinjo, in Denis, ki bo pomagal pristrežbi. Krasna ekipa, čudovita lokacija in kra-ljevska služba; le kako bi si človek lahko želel šekaj lepšega? Ko sem opazoval sončni zahod zaGoro, sem imel solze v očeh. Oh ja, življenje jelahko tako lepo!

Še poln navdušenja21. maj Včeraj se ves dan nismo premaknili iz doma.

Planincev je prišlo toliko, da so morali nekateriprespati kar na klopeh, toda vzdušje je bilo ne-popisno. Nekdo je igral na harmoniko in plesa-lo se je, da so se tresle šipe. Vsi so peli in se ve-selili. Ker je bilo uradno odprtje sezone, nisemmogel zahtevati, da se vse skupaj konča že obdesetih, kljub temu da se je nekaj posamezni-kov pritoževalo, da ne morejo spati. Toda z do-bro voljo se da vse rešiti, toliko dobrovoljnih lju-di pa še nisem videl na enem mestu. Nekaj po-sameznikov bo že potrpelo.

22. majNisem še dobro legel, ko so me že zbudili ti-

sti, ki so prvi silili spat. Toda kaj hočem, človek

se na vse privadi, pa se bom tudi jaz. Nekaj vdi-hov gorskega zraka na pragu me je poživilo bolj,kot najboljša brazilska kava in pogled na oran-žno osvetljeno Goro mi je ogrel srce. Planin-cem, ki so se sinoči malo mrščili, sem postregels čajem, nasmehom in šilcem žganja. Žganje ješlo iz naših zalog, Denis je prinesel nekaj stekle-nic za »lastno uporabo«, prav gotovo mi ne bozameril, kajti stranka je naša prva skrb in doberodnos s stranko na začetku sezone, pomeni tu-di uspešno sezono. Kjer so pravi ljudje, tam jevse prav! Tudi tisti, ki so se sinoči razburjali, sosedaj dobre volje in kar težko se odpravljajo na-prej. Denis in Jožica še spita, le Floki, ki ga je Jo-žica pripeljala s seboj, ker ga ni mogla doma pu-stiti samega, se mi smuka pod nogami. Saj jeprav simpatičen in ker imamo kuhinjo, se bopreživel kar mimogrede. Skupaj sva posedalana pragu in se grela na toplem soncu, dokler na-ju ni pozdravila prva skupinica, ki je že prišla izdoline, da se izogne pripeki. Rana ura, zlataura!

Kmalu se je začelo3. junijŽe cel teden praktično nisem legel. Razmi-

šljam, da bi zvečer strožje nastopil, ko bo čas zaspanje. Tudi Denis in Jožica sta utrujena, le Flo-kiju se pozna, da uživa zaradi stalnega dogaja-nja. Toda kaj moremo, Gora je priljubljen ciljbližnje in bolj oddaljene okolice, sneg je že sko-raj ves skopnel in zaradi lepega vremena senam obeta rekordna sezona. Pa kako so biliskeptični na društvu, ko sem prevzel jaz, popol-ni novinec. Kar naj se jim kolca!

9. junijČisto sem povožen. Rana ura, slovenskih

fantov grob! Sinoči je prišla večja skupina mu-larije, privlekli so še kitaro, psa in polne nahrb-tnike pijače. Jedli so svojo hrano in pili svojo pi-jačo, le Denis jim je prodal dve steklenici žga-nja. Bolje da ne bi, ker jih nisem mogel spravitispat, večina jih je čakala na Jožico, da jim boskuhala kavo, ko bo vstala. Ko pa je bila kava

Oskrbnikov dnevnik

15

PL

AN

INS

TV

O

kuhana, so že vsi dremali. Vse do poldneva smozračili jedilnico in pospravljali za njimi. Gost jegost, toda nekaterih - tudi če ne vidim več v do-mu! Za razliko od Flokija, ki se mu je čisto str-galo, ker je bila z njimi psica, kot sem kasnejeugotovil. Ker je hotel kar za njimi, sem ga zakle-nil v drvarnico. Mu bom že dal, da mi ga še na-zaj pripeljejo - njemu psica, meni pa še ena ne-prespana noč. Na vzhodu se temni in pričenjapihati. Kar naj se ulije in namasti skale, mordabo še kdo padel na »prenažrto« rit, prav nič mune bo škodilo!

13. junijŽe četrti dan dežuje. Hvala bogu! Skoraj bi

se mi uspelo naspati, pa nam je Floki vsako nočprirejal koncert. Menda zaradi tiste psice, ki sojo mulci odvlekli v dolino. Po mojem se je zalju-bil, pa ga bo menda že minilo. Pasja dlaka, nasle-dnji dan sem ga komaj spravil iz drvarnice. Takoje norel, ko sem ga zaklenil vanjo, da se je podr-la cela skladovnica drv in zasula vrata, ki so seodpirala navznoter. Po dveh urah tuljenja Floki-ja in Jožice, ki je hlipala, da sem ji pohabil naj-zvestejšega prijatelja, sem v kleti našel kramp invrgel vrata iz tečajev. Mrcina je skočila ven ne-poškodovana, jaz pa sem imel celo popoldne de-lo z zlaganjem drv. Kaj morem, če štedilnik vži-ga samo nanje. Zvečer mu je Jožica nalašč, vpri-

čo mene dala kranjsko klobaso iz zalog, ga boža-la in mu govorila, da naj si ne žene k srcu, ker sona svetu ljudje, ki ti dajo klobaso in taki, ki te za-klenejo v drvarnico. In ob besedi drvarnica, jemrcina zatulila in me grdo pogledala, vsaj zdelose mi je tako. Ker gostov zaradi slabega vremenani in je Floki sit, se bom morda lahko končnonaspal. Vsaka stvar je za nekaj dobra!

29. junijTretji teden slabega vremena. Skoraj nobe-

nega obiska. Od ležanja me že vse boli in če bošlo tako naprej, bo sezona porazna. Floki še nipozabil tiste psice, saj tuli prav vsako noč. Lah-ko bi se že sprijaznil, kot sem se jaz z njegovimnočnim zavijanjem, zaradi katerega se skorajveč ne zbujam. Jožica pravi da tuli zato, ker jepolna luna. Prav danes naj bi bila polna luna,tuli pa že slab mesec. Sumim, da tudi pri Jožicipolna luna traja cel mesec, saj se pogovarja sko-raj le še s Flokijem, vsaj od včeraj, ko sem jookregal. Kakšen oskrbnik pa sem, če še kuhari-ce ne smem okregati, kadar se mi zdi potrebno?Večkrat sem ji naročil, da mora zaradi muh do-bro zapirati vrata v shrambo, pa me ni posluša-la. In ko sem včeraj stopil v shrambo, da bi pre-veril zaloge, me je malce premamil vonj suhegamesa, snel sem veliko prekajeno kračo s kavljain si jo nesel k nosu. Obiska je bilo daleč prema-

Veliko Špičje

16

10–2004

PL

AN

INS

TV

O

lo, da bi smela v lonec z ričetom, toda vonj, kisem ga zaznal ni bil več tako žlahten, kot bi pri-čakoval in tudi mehkoba pod prsti je razkrivalazlo slutnjo. Ko sem jo ponesel na svetlobo, semopazil, da se je barva spremenila v temnejšo, kopa sem jo še malo bolj stisnil, so izza kosti prile-zli črvi, kot bi stisnil zobno pasto, da sem kračoz grozo spustil na tla. Jožica je pritekla zraven,jaz pa sem ji jih v afektu napel, da je pocedilasolzo in rekla, da bo njen Floki pospravil uniče-no. On nam uspavanke vsako noč, mi pa mrcinivečerjo. Naj se mu kost zatakne!

Spet ljudje, toda kakšni1. julijPrenehalo je deževati. Prispela je večja sku-

pina mladih čeških planincev in dom je bil potleh kot ometan z blatom. Ker jim Denis ni ho-tel greti samega kropa, so nazadnje naročili parčajev, ostalo so itak prinesli s seboj. Slabe voljezaradi blatnih tal (upravičeno sem predvideval,da Jožica jutri protestno ne bo prijela za cunjo),sem se tolažil vsaj s tem, da se z obiskom spetvračamo v življenje. Dvajset nočitev tudi nekajnanese.

Zvečer smo stali na pragu, in gledali sončnizahod. Gora se je končno izvila iz oblačnegaovoja in na vršnih policah se je bleščal sneg. Ve-čerje ni naročil nihče, tako se mi še krača več nesmili kot včeraj. Le Denisu zopet uspe prodatidve steklenici žganja, pa še dela s strežbo nima.Ko me vodja skupine vpraša, koliko stane spa-nje na skupnih ležiščih, pa me zabodeno pogle-da, odide do skupine in po nekaj minutah gesti-kuliranja skočijo vsi skupaj pokonci in pograbi-jo nahrbtnike. Če so si mene izbrali za tepčka, kijim bo padel na tako finto in jim dal posebnipanslovanski popust, so se malo zmotili. Biznisje biznis in jaz si po treh tednih suše in dnevučiščenja, ki so mi ga naprtili, tega enostavno nedovolim. Pa naj gredo k sosedu, jim rečem brez-brižno, toda naj vedo, da je naš dom edini na tejstrani Gore. Toda to jih ni prav nič ustavilo, vsoju baterij so povlekli iz nahrbtnikov tanke šo-tore in spalne vreče in v nekaj minutah okolidoma postavili tabor. Koga naj pokličem in ko-mu naj jih prijavim? Zagrozil sem jim le toliko,da niso zakurili še tabornega ognja, saj sta dva

že hodila okoli drvarnice in oprezala za drvmi.Nazadnje so pri Denisu kupili le še dodaten li-ter žganja, da jih ne bo zeblo in prav nič slabevesti niso imeli, ko so se še naprej posluževalinaših sanitarij. Sploh nisem opazil, kdo je pri-nesel s seboj kitaro, saj je že kmalu od Gore navso moč odmevalo, ko so se kluci in holke drlineke socialistično-taborniške pesmi. Tranzicijajim je dala le svobodo, ne pa tudi omike. Jim žepokažem, si rečem, ter stopim gor po Flokija, kije po zadnjih dogodkih prenočeval kar pri Joži-ci. Najprej se je sicer upirala, ko pa sem ji zagro-zil, da bom dosegel, da ji na društvu odtrgajokračo od plače, je popustila. Mrcino sem odpe-ljal do drvarnice in jo zaklenil noter. Tulila jekot hudič in tudi drva so se spet na novo podr-la, toda sam pri sebi sem se smejal in bil po dol-gem času spet zadovoljen s službo oskrbnika. Letuli, pasja dlaka, kolikor hočeš, da ne bo nihčemogel spati, kot tudi jaz nisem prve dni! In kosem stopil v dom, sem v peč vrgel debelo pole-no, kajti nocoj bo zunaj dooolga in mrzla noč!

3. julijKončno vreme in obisk, kot se spodobi. Zgo-

daj popoldan se prikaže tudi večja izletniškaskupina. Dobre stranke, še prenočiti namerava-jo in po kuhani hrani sprašujejo. Takoj se spo-mnim na kračo, s katero se bo mastil Floki (panaj mu bo oproščeno, predpreteklo noč jo jepošteno prislužil). Jožica jo je malo obrezala inskuhala skupaj z ostanki ričeta, ki ga je pogreva-la že nekaj dni, ker ni šel v promet. Se bo mora-la znajti s kranjskimi klobasami, ki sem jih pri-nesel iz shrambe, dobička pa bo manj in tudijed ne bo tako dišala, kot bi po prekajenem. Jazsem se nato spet celo popoldne ubadal z drvmiv drvarnici.

Ko sem pod večer stopil v jedilnico, semimel kaj videti: prostor se je izgubljal v sopari-ci iz krožnikov in gostje so tako mljaskali ričet,da je še Flokija motilo, ko je pod mizo glodalkost krače. Malo sem požrl slino in stopil v ku-hinjo do Jožice, pohvaliti jo moram, pa četudime stane nekaj ponosa. Malo se je še držala, pavendar sprejela pohvale in omenila, da je ve-čerjo že tretjič »zalila«, pa še vedno hodijo ponove porcije. Denis pa se je naveličal strežbe,rekel ji je, da ima on opraviti s pijačo, s hrano

17

PL

AN

INS

TV

O

pa naj se sama ubada, kot doslej! Sklenil sem,da si ga bom prihranil za po večerji, saj nisemhotel motiti prodaje ričeta, ki je tako nepriča-kovano stekla, čeprav: na mizi, kamor sem jipopoldan položil šop kranjskih klobas, je ležaloše natančno toliko klobas kot prej. Ja, za Floki-ja je dala kuhat tisti ričet, je mencala, pa je ta-ko dišalo tja v jedilnico, da so hodili gostje vsa-kih pet minut spraševat, kdaj bo ričet, kaj semhotela, saj nazadnje je dobro prekuhano, škodi-ti ne more. Edino Floki je prikrajšan, ker mu jeostala le še kost. Ričet je šel v promet po mojemzato, ker v nobenem planinskem domu ne dajonotri toliko mesa, sem ji pomežiknil. Napol mije že oprostila in se je malo nasmejala, pa kaj koje ženska zame prestara v vseh pogledih, da pabi se ji vseeno še malo prikupil, sem pograbilpar kranjskih iz kupčka in jih položil na stran.Mrcina je takoj veselo zalajala!

16. julijTudi tukaj sonce pripeka, kako je šele v do-

lini. Ljudje ki se vračajo z Gore, so preznojeniin utrujeni, zato smo zadnje dni spravili v pro-met precej piva. Klical sem na društvo, naj po-šljejo helikopter z zalogami. Po kosilu se je prišanku prikazal možakar in se nekaj repenčilnad Denisom. Od zadnjič sva si bila še malo

gorka, a oskrbnik je oskrbnik in moral sem pri-ti zraven. Gospod je bil po svojih besedah »inte-lektualec«, vračal se je z Gore in po licih in porobu okvirjev očal, so se mu nabrali solni ma-deži. In sedaj je od Denisa terjal ključ od kopal-nice, da se bo stuširal, ker tak ne more v avto inmed ljudi. Sploh mi ni verjel, da sem tudi jazbrez kopalnice in da pač improviziramo, koli-kor se da. Kje pa, nič ne pomaga, to ga namrečsploh ne zanima in ker čuti, da smrdi kot mo-ker pes, zahteva, da mu jaz, kot oskrbnik omo-gočim tuširanje; kakor vem in znam! Rekel bimu rad, da naš Floki še suh bolj smrdi, pa ga stem verjetno ne bi dosti potolažil. Če si medvolkovi, tuli z njimi in ti bo lažje!

Stopil sem v kuhinjo, kjer mi je Jožica, tokratbrez težav, odstopila malo vroče vode, vlil semjo v večji lonec s hladno vodo in nato gospoduza šankom rekel, da je improvizirani tuš nared -zadaj za drvarnico. Ker je bil videti nekoliko»zadrgnjene« sorte, sem mu pri šanku (Denis jespet nekam izginil) natočil dva kozarčka od ti-stega, ki naj bi bil za našo uporabo in gospod juje - začuda - prav neintelektualno hitro zvrnil.Ko sva prišla do drvarnice, pa se je ob pogleduna tuš že na široko režal ...

Z Gore se je vrnila še ena večja skupina, bi-li so sicer vsi zadovoljni, le neka gospa ni mogla

Pelci in Jalovec izpod Velikega Špičja

18

10–2004

PL

AN

INS

TV

O

najti besed, ker je na vrhu doživela šok, »da sose ji dvignile vse dlake po telesu«. Ves vrh Goreje namreč skrajno nastlan z ovčjimi, khm, kakobi rekla, no, iztrebki pač! Človek se ne more ni-kjer usesti, da mu ne bi smrdelo pod nos, patam ljudje vendar malicajo in podobno. In lekako si mi na Gori zamišljamo nek evropski tu-rizem, še njo je v tem primeru globoko srampred tujci. Kaj pa če izbruhne epidemija? Po-polnoma nepričakovano me je rešil gospod, kise je »tuširal« zadaj za drvarnico, radovednostga je prinesla zraven, jaz pa, ki nisem vedeldrugega, sem ga pobaral, kakšna bi bila njego-va ekspertiza tega ovčjega problema. Zaskrblje-na gospa je kmalu dobila odgovor, ki jo je zado-

voljil. Strokovna razlaga je namreč govorila, dase je temu problemu, z neko, za ovce neškodlji-vo metodo težko izogniti, razlog pa je Gora sa-ma, ker vsebuje večje količine železove rude inje kot taka že po zasnovi predmet večine nevih-tnih razelektritev v okolici. Na vrhu so že dol-go tega postavili križ, ki je zavarovan s strelovo-dom, so že vedeli zakaj, ovce pa, ki tega sicer nevedo, vseeno čutijo, da je tam bolj varno in na-gonsko rinejo na vrh. Kar se prebavnih produk-tov tiče, pa se žal ne da kaj dosti storiti, vse paje brezpogojno »bio« in spada v naravno okolje.Gospa je nato rekla, da si je neznansko odda-hnila, jaz pa sem gospodu za razlago natočil šeenega iz »reprezentance«. To, da vsako letostrele po gorah pobijejo na desetine ovc, je pre-pričljiv dokaz, da nimajo prav nobenega šeste-ga čuta za strelo, pa bi ga zaradi volne moraleskorajda imeti, saj jim jo hoče statični nabojpred bližajočo nevihto kar potegniti s hrbta.Toda to me niti ne zanima več, za lonec toplevode na dan, pa bi gospod lahko postal še mojpredstavnik za stike z javnostjo!

Srečno Kekec!17. julijZ Denisom sva imela nepričakovan spor.

Očital mi je, da po svoji volji razmetavam z žga-njem, ki ga je on prinesel izključno za našo upo-rabo. Morda se nisva dobro domenila o tej upo-rabi, zato sem šel popisat zaloge in se za ljubimir namenil oddolžiti s steklenico ali dvema prinaslednji dostavi - iz svojega žepa. Čakalo me jeneljubo presenečenje: po popisu sem namrečugotovil, da ne manjka niti ena sama steklenicadomačega žganja. Takoj mi je postalo jasno, daje Denis tisto »reprezentanco« prodajal za svojžep, zato je tudi tako forsiral prodajo celih ste-klenic, mene pa ob vsej tej pijači žejnega vlekelpreko vode!

21. julijTočno opoldne je priletel helikopter. Sezo-

na je na višku in klopi okoli doma so polno za-sedene z gosti. Denis je nekaj dni po sporu po-čakal, ter mi ravno za vikend napovedal preki-nitev dela zaradi moje prekoračitve poobla-stil, kot je hotel biti pameten. Dela s strežbo in

NOVOSTI V PLANINSKI ZALOŽBIPlaninska založba pri Planinski zvezi

Slovenije bo v mesecu oktobru izdala 2. do-polnjeno izdajo vodnika po Posavskem hri-bovju, avtorja Marjana Pergarja. Vodnik ob-sega 248 strani, 28 barvnih fotografij.

Vodnik bo možno naročiti na sedežuPZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, tel.01/43-45-684 ali po e-mailu: planinska.za-lozba@pzs.si.

19

PL

AN

INS

TV

O

prevzemom pa čez glavo. Res pravi trenutekje počakal in se nato usedel ravno pred vho-dom, zraven kupa prtljage, da mi je vsakič, kosem šel po hrano in pijačo dal vedeti, kako jenepogrešljiv.

Mlatenje elise se je slišalo že nekaj minutpred pristankom in ker je pristajališče blizudoma, sem ljudi glasno opozarjal naj dobro dr-žijo svoje stvari. Pomočnik v helikopterju je leodpel mrežo in pokazal, da bo takoj priletel šeenkrat, ko bo v dolino odpeljal tudi pripravlje-ne smeti. Piš, ki ga je povzročil vzlet, je pome-del vsaj ducat nahrbtnikov in ostale krame izmiz, ker so ljudje preveč zavzeto opazovali do-gajanje, odkotalili so se proti dolini kot jabolkaiz prevrnjene košare. Na srečo je bila med obi-skovalci skupina skavtov, ki so takoj opazili pri-ložnost za svoje dobro delo dneva, urno so po-lovili in prinesli odnešeno. Na hitro sem se po-govoril z njihovim vodnikom in mu razložilsvojo težavo in ta je takoj pristal na to, da mibodo pomagali pri strežbi, jaz pa se jim bom

oddolžil z ričetom ali joto, ter čajem. Delo je vtrenutku steklo kot je treba, še Jožica je bila ve-sela, ker so ji dekleta pomagala pri pomivanjuposode. Denisu je šlo to tako na živce, da je kotpo nesreči spotaknil fanta, ki je nesel ven pla-denj ričeta in jote, da je vse zletelo po tleh. Tome je tako pogrelo, da sem pograbil njegovoprtljago, jo odnesel v mrežo, kjer so bile pri-pravljene smeti za odvoz in jo zadrgnil. Heli-kopter se je čez nekaj minut vrnil in odložil šedrugi del tovora, pomočnik je zapel pripravlje-no mrežo, jaz in Denis, ki je ob tem skakal oko-li mene (drugega si ni upal, ker je dve katego-riji lažji od mene), pa sva prišla do pilotske ka-bine, ker sem pilotu namignil, da mu moramnekaj povedati. Elisa je še bobnela, ko sem po-tegnil iz žepa cankarja, pilotu rekel; da naj si spomočnikom privoščita kosilo v Radovljici »Pripožeruhu« in mu ga zabasal v žep na jopiču, šepreden je uspel kaj reči. Tako ali tako sem ganamenil za tisto žganje in mi ga ni bilo žal. Na-ročil sem mu le, naj tovor, če bo preveč sitna-

Tičarica nad Vrsnikom, v ozadju Bavški Grintavec

20

lala v planinskem domu. Pa kakšne očke, ljudjemoji, kot dve azurni jezerci, v kateri se je moje sr-ce že ob prvem pogledu potopilo kot kamen.Zvečer je Gora žarela kot že dolgo ne, ali pa tegazaradi dela nisem več opazil. Po dolgem časuspet lahko rečem, da mi je tu med gorami nei-zmerno lepo. Naslednji dnevi mi bodo tekli naj-počasneje doslej. Flokiju, ki je, odkar sva z Jožicospet v normalnih odnosih, spet prenočeval obdrvarnici, sem nesel pol kranjske klobase in ga vdobrem razpoloženju za nameček še malo stisnilk sebi. Od začudenja me je skoraj ugriznil, verje-tno je mislil da ga hočem zadaviti, mrcina!

Mojca – pride in izgine 28. julijMojca je prispela. Takoj, ko se je namestila, je

že prijela za delo. Res zlato dekle. Komaj se zadr-žujem, da ne bi vsega pokvaril, tako težko sem jočakal. Zvečer sem se po zvezi pogovarjal s pred-stavnikom društva. Obljubil mi je, da mi bodo vkratkem poslali nekoga v pomoč. Odločno semzavrnil. Po večerji, ko je Jožica že odšla spat, svase z Mojco ob sveči pogovarjala in bilo je že krep-ko čez polnoč, ko sva odšla vsak v svojo sobo. P

LA

NIN

ST

VO

ril, odpne kar med vožnjo. Denis je najprejzmedeno gledal kaj se dogaja, nato pa na hitrosklenil, da se bo prvič v življenju peljal s heli-kopterjem. Srečno Kekec!

23. julijTaborniki so se vrnili z Gore in spet pomaga-

li pri večerji. Denisova pomoč hudo manjka, kjenaj zdaj dobim nadomestni par rok? Jožica jim jeza posladek pripravila kup palačink s slivovomarmelado. Lepo smo se pogovarjali, Luka, nji-hov vodnik je zelo fejst, njegova sestra Mojca patudi, sploh z Jožico sta se ujeli, ker se je tako hi-tro znašla v kuhinji. Povedala je, da bo moralavsaj za mesec dni v kakšno službo, ker bo jesenizačela obiskovati fakulteto v Ljubljani, saj veste,stanovanje in ostali stroški, da ne govorimo. Upa,da si bo našla kaj spodobnega. Ko sem ji povedal,kakšno je bilo Denisovo plačilo, ter da je njegovomesto poslej prosto vsaj do sredine septembra, jebila takoj navdušena, Jožica še bolj, da o sebi nitine govorim. Luka kot njen starejši brat ni imelnič proti, pa saj sem že prej rekel, da je fejst fant.Ko smo se poslovili, je obljubila, da pride danpred naslednjim vikendom, ko bo v dolini uredi-la vse potrebno, ker bo naslednja dva meseca de-

Triglav (levo), Kanjavec, spodaj preval Čez dol

21

10–2004

6. avgustSinoči sem zelo slabo spal. Malo zaradi Moj-

ce, ki mi iz dneva v dan bolj gnezdi v možganih,malo zaradi hrupa iz sosednje sobe, ki je trajalskoraj do jutra. Nekaj ljudi je prenočevalo v do-mu, mlad parček pa je nekako uspel dobiti svojosobo; rekel bom le to, da sta golobčka precej gla-sno grulila. Zjutraj sva se z Mojco srečala predkuhinjo, Jožica pa je medtem po okolici nabiralazelišča za čaj. Vprašal sem jo, kako je spala in re-kla mi je, da zaradi tistega hrupa sicer bolj malo,toda malo je pač potrebno potrpeti. Ljubezen nepozna omejevanja, niti je ni potrebno omejevati,ker se ji zdi lepa. Popoldne, ko skoraj že ni biloveč planincev, sem ji prinesel murko, ki sem joutrgal spodaj pod kočo. Potegnila me je za zali-ske, ker trgam zaščiteno cvetje, toda zaradi enesame se ne bo svet podrl. Smejala se je. Opoldanje prišla nazaj v kuhinjo Jožica in ugotovila, da seje poln lonec jote, ki ga je dala na štedilnik pre-den je šla nabirat zelišča, prismodil. Rekel sem ji,naj se ne sekira zaradi takšne malenkosti in najga pač da Flokiju. Debelo me je gledala.

11. avgustMojca mi je namignila, da bo danes noč, ko

se na nebu pojavijo roji zvezdnih utrinkov. Po-vabila me je na nočno opazovanje. Ko je Jožica

že spala, imel sem malo slabe vesti pred njo, svaneslišno odnesla ven že prej pripravljene podlo-ge za ležišča in odeje, legla v travo in zrla v kri-stalno, zvezdnato nebo. Že po nekaj minutah jenebo razsvetlil močan utrinek in pustil za sebojsvetlo sled. »Če tak ne izpolni želje, je nobe-den!« sem si mislil in jo previdno prijel za roko,ki je ni umaknila. In ko je priletel še drugi, mi jepritrdila, da si želi isto kot jaz. Imela je takomehke ustnice, da se je ustavil čas. In potemsem jaz, tepec, čakal na tretji utrinek, da ji bomlahko povedal naslednjo željo!

12. avgustZbudilo me je brnenje budilke. S krmežljavi-

mi očmi sem pogledal okoli sebe in ugotavljal,da je sonce že visoko. V službo bo treba, oddrsalsem do kopalnice in si umil utrujen in nepres-pan obraz. Nikoli več ne bom jedel gob za večer-jo, ker po njih rada sledi morasta noč. Morastapa zato, ker se vedno konča nekoliko prekmalu,zapomnite si to!

PL

AN

INS

TV

O

22

10–2004

PL

AN

INS

TV

O

� Slavica Tovšak � Ciril Tovšak

Praznik slovenskih planincev, ki so se 11.septembra letos srečali na Žavcarjevem vrhu –bilo jih je več kot 3000 – je minil v znamenjuprijetnega kulturnega programa. V planinskemozračju ga je povezoval znani mariborski dram-ski igralec Ivan Ivanušič. Govorniki, med njimiso bili minister za šolstvo, znanost in šport Slav-ko Gaber, predsednik PZS Franci Ekar, predse-dnik PD Maribor Matica Andrej Koren, pod-predsednik olimpijskega komiteja in župan ob-čine Miklavž Leon Kremžar ter župan občineMaribor Boris Sovič, so bili v svojih nagovorih

kratki, namenili so jih pozdravom in planin-stvu.

Planinci so prihajali od zgodnjih jutranjih uriz različnih smeri. Skrbno urejene markacije indodatne smerne table so omogočale pristop naŽavcarjev vrh iz Šobrovega dvora, Sp. Selnice,Zg. Kovača in Dobajevega mlina. Planinci iz šte-vilnih slovenskih planinskih društev so si ta danob skrbno pripravljenem scenariju lahko ogle-dali razstavo o Dravi nekoč in danes, razstavo odivjem petelinu, prikaz oglarjenja, razstavo ozeliščih, predstavila se je tudi Gorska reševalnaslužba. Ta dan je bil tudi praznik za petindvaj-set varuhov gorske narave, saj so jim bila pode-

Dan slovenskih planincev na Žavcarjevem vrhuPPrriijjaatteelljjsskkoo ssrreeččaannjjee iinn ddrruužžeennjjee ppllaanniinncceevv nnaajj oossttaannee ttrraaddiicciijjaasslloovveennsskkeeggaa ppllaanniinnssttvvaa

23

10–2004

ljena priznanja za uspešno opravljeno usposa-bljanje. O vtisih na Dnevu planincev in pomenutovrstnih srečanj smo povprašali organizatorjein udeležence iz različnih PD. Mariborskim pri-rediteljem so družno dali oceno odlično.

Andrej Koren, predsednikPD Maribor Matica

Organizacija Dneva planin-cev je bila zahtevna, saj je bilotežko predvideti, koliko sloven-skih planincev bo prišlo na Žav-carjev vrh. Ocene so bile razli-

čne, vedeli smo, da bo veliko odvisno od vre-menskih razmer. V organizacijskem odboru zapripravo Dneva planincev je sodelovalo vsaj 50ljudi. Prav med pripravami sta se pokazali eno-tnost in pripravljenost za prostovoljno delo, kisem ju še posebno vesel. Dobili smo tudi podpo-ro mariborskega gospodarstva. Vesel sem tudipriznanj, ki jih je PZS podelila ČGP Večer in No-vi kreditni banki Maribor. Kljub prostovoljne-mu delu lahko že zdaj ocenim, da bodo stroškipresenetljivo veliki, veliko je tudi tveganje gle-de tega, kako se bodo zadeve iztekle. Planinskodruštvo mora pri organizaciji tako množičneprireditve nujno poiskati širšo pomoč (gasilci,zdravstvena služba, lokalna skupnost itn.). Vseto pa je poplačano, ko vidimo zadovoljne obra-ze, prijetno razpoloženje in pravi planinski na-smeh.

Franci Ekar, predsednik PZSDan slovenskih planincev,

združenih in včlanjenih v pla-ninska društva PZS, pomeni ve-liko vrednoto v zbliževanju, pri-jateljevanju, izmenjavi izkušenjljubiteljev gora, planinskega sve-

ta. Prav gojitev teh za današnji čas prepotre-bnih vrednot pri utrjevanju dobrih odnosovmed ljudmi je razlog, da bomo z veseljem odšlina goro med prijatelje planince, pa tudi na delov planinsko društvo. Današnji zbor, veliko sre-čanje planincev, to še posebno potrjuje, saj kaževeselje, spoštovanje in prijaznost. Danes z veli-kim veseljem ugotavljamo, da na področju pla-ninske preventive, uporabe varovalne opremein zmanjševanju nesreč med planinskim član-

stvom gre na bolje. Tako so ugotovili v letošnjianketi gorski reševalci. In to potrjuje, da članiupoštevajo strokovna navodila in se vključujejov organizirane pohode PD. To je priložnost, dajavnosti in vsemu slovenskemu prostoru poka-žemo in dokažemo, kako močan, trden in kultu-ren je slovenski planinski steber. Danes je tudipriložnost, da se neposredno zahvalimo svoje-mu resornemu ministrstvu za šolstvo, znanostin šport, h kateremu sodi tudi planinstvo, za ve-liko razumevanje in sofinanciranje, ki omogočaizvajanje vzgojno-izobraževalnih programov,športno-planinske rekreacije, planinskega gos-podarstva, preventive, športnotekmovalnih po-dročij, alpinizma, odprav itn. Le z dobrim sode-lovanjem in dopolnjevanjem bomo uresničeva-li zastavljene cilje slovenskega planinstva. Da-našnji Dan planincev je tudi »prvi« evropski inkot takšen zelo dobro programsko in vsebinskonaravnan. Veseli me, da poteka na Štajerskem,saj je znano, da je štajerska duša povezana zgorskim svetom.

Adi Vidmajer, podpredse-dnik PZS, PD Prebold

Razpoloženje je enkratno.Srečali smo se pravi prijatelji napravem mestu in ob pravem ča-su. Čestitam organizatorjem zželjo, da bi še naprej tako prisr-

čno vabili planince na Žavcarjev vrh. Pomentakšnih srečanj se je danes znova potrdil. Tukajso planinci vseh starosti, predsedniki društev,MDO, markacisti in varuhi narave, taborniki.Za njihovo dejavnost jim še posebno čestitamo.

Ciril Meško, PD OrmožDoslej sem obiskal vse Dneve

planincev, ki mi veliko pomenijo.Tudi današnji dan je čudovit.Spominjam se nekdanjega ure-dnika PV Tineta Orla in najinegasrečanja ob Dnevu planincev

pred mnogimi leti na Lisci. V PV je takrat nastalzapis o meni: »Ko jelen je prignal čredo Ormo-žancev.« Tradicija je ostala do danes. Tudi takratsmo prišli, Ormožanci. Žavcarjev vrh, koča, kidanes praznuje, je kot golobica na jasi, v ozadjupa jo čuvajo mogočni gozdovi. Veseli me, da so P

LA

NIN

ST

VO

PL

AN

INS

TV

O

24

10–2004

si planinci vzeli čas in prišli, veseli me, da sreču-jem stare prijatelje in z njimi obujam spomine.

Fanika Wiegele, predsednicaPD Laško

Dan planincev mora ostati šenaprej. Treba je pomagati organi-zatorjem, če se le da. V tem deluSlovenije se že dolgo nismo sreča-li. Štajerski planinci so se izkaza-

li. Želim si, da bi jih prišlo še več, še posebno mla-dih. Čestitke PD Maribor Matica ob njegovem ve-likem prispevku za naše dobro počutje.

Uroš Kristl, PatrikRajšp, OŠ Sladki vrh,planinski krožek Pa-loma Sladki vrh

Na Žavcarjev vrhsmo prišli z mentorico,učiteljico Marijo Mirič.Imamo se zelo lepo,lahko se igramo in nam

je všeč. V šoli nas hodi na izlete kakih petdeset.Danes so prišli tudi naši starši. Srečujemo se sprijatelji in se veselimo izletov, ki jih bomo letosše imeli. Šli bomo na Boč in Menino planino tertako spoznavali našo deželo.

Rozalija Skobe, predsednicaKomisije za varstvo narave

Ob Dnevu planincev so se miutrnile misli o varovanju naravein našem odnosu do nje.

Menim, da smo slovenskiplaninci na področju varovanja

gorske narave v zadnjem času veliko naredili,vendar še vedno ne dovolj. Zato se mi zdi po-membna ozaveščenost planincev; v zadnjem ča-su je boljša in se še povečuje. Vse več se nas za-veda pomembnosti gorskih ekosistemov. Zava-rovana območja so zato eden izmed temeljnihnačinov ohranjanja narave in so pomembna zaohranjanje velike pestrosti rastlinskih in žival-skih vrst ter sonaravnega razvoja. Najboljši na-čini za zmanjševanje škodljivih vplivov človekana naravo so izobraževanje in vzgoja mladih terusposabljanje starejših planincev. Žal se v za-dnjem času srečujemo tudi z novimi in novimi

negativnimi vplivi na gorsko okolje (potreba ponovih virih elektrike – vetrnih elektrarnah, ne-gativni vplivi ekološko še neustrezno urejenihplaninskih koč, novi adrenalinski športi – spustipo soteskah, hrup zaradi motornih koles poletiin motornih sani pozimi, divje bližnjice ...).Značilnost in prepoznavnost Slovenije v Evropista njena biotska raznovrstnost in pestrost, ki joje treba ohranjati. Menim, da se planinci nemoremo omejevati zgolj na varovanje območijNature 2000, ampak moramo varovati in ohra-njati naravo vse Slovenije. Omenjena območjaso le naši kronski dragulji. Nick Hanley (vodjaoddelka za naravo pri evropski komisiji) je de-jal: Ohranjati je treba tudi krono, sicer bododragulji izgubili lesk.

Borut Vukovič, predsednikMDO zasavskih planinskihdruštev

Dober obisk dokazuje, da se jeDan slovenskih planincev kon-čno »prijel«. Srečanja se udeležu-je tudi rekordno število planin-

cev iz našega MDO. Navzoči so predstavniki vsehdruštev, razen enega, imamo pa tudi enajst pra-porov. Večina naših planincev je prvič na Žavcar-jevem vrhu, vsi pa smo navdušeni tako nad lepo-to krajev in prijaznostjo domačinov kot nad pro-gramom, ki so ga pripravili organizatorji.

Nekateri menijo, da so takšna srečanja žepreživela, vendar vidim, da zlasti starejšim ševedno veliko pomenijo. Prav ganljivo je bilogledati, kako se pozdravljajo stari planinski pri-jatelji, ki so prišli z vseh koncev Slovenije. Že toje zadosten razlog za ohranitev teh srečanj.PZS je dovolj velika organizacija, da lahkozdružuje tako tiste, ki v planinstvu iščejo zgoljmir in samoto, kot tiste, ki želijo svojo pripa-dnost organizaciji občasno pokazati z udeležbona srečanju, kot je današnje. Tudi sam sem naj-bolj vesel srečanj s tistimi planinskimi prijate-lji, ki jih nisem videl že leto dni. Vse čestitke or-ganizatorjem iz PD Maribor Matica za brezhi-bno izvedbo srečanja, predvsem pa za pristnoplaninsko razpoloženje, ki so ga ustvarili, seve-da skupaj z obiskovalci. Še enkrat so dokazali,da njihovo društvo upravičeno sodi med najpo-membnejša v PZS. P

LA

NIN

ST

VO

25

10–2004

Jože Dobnik, častni član PZS,PD Pošta – Telekom

Najprej čestitka PD MariborMatica za odlično organiziranipraznik slovenskih planincev.Že v Bresternici smo ugotovili,da je dobro pripravljen. Smero-

kazi in reditelji so poskrbeli, da smo se brez te-žav pripeljali do izhodišč. Po vzorno označenihpoteh smo prišli na prireditveni prostor. Naklopeh pri mizah je bilo dovolj prostora za vsehtri tisoč udeležencev. Lep praznični program,kratki govori, več razstav in podelitev najvišjihpriznanj PZS so obogatili srečanje slovenskihplanincev. PD Maribor Matica je popolnomaupravičilo zaupanje Planinske zveze Slovenije.Zadovoljstvo množice planincev mu je najlepšazahvala za trud številnih članov društva, ki so sprostovoljnim delom pripravili letošnji sloven-ski planinski praznik. Dnevi slovenskih planin-cev veliko pomenijo vsem planincem, zlasti ti-stim, ki nismo več rosno mladi. So priložnost,da se srečamo z dolgoletnimi planinskimi prija-telji iz drugih društev, obudimo spomine namnoga planinska pota, ki smo jih skupaj preho-dili, pa tudi na delo v društvih, meddruštvenihodborih in v Planinski zvezi Slovenije. Spomni-mo se prijateljev, ki so za vedno odšli, pa tuditistih, ki zaradi zdravstvenih težav niso moglipriti. Lepa so taka srečanja, hvala PZS, da jih jeznova obudila. Žal pa bežen pogled po priredi-tvenem prostoru pokaže, da med udeleženciprevladujeta predvsem srednja in starejša ge-neracija. Škoda, da v nekaterih planinskihdruštvih ne znajo več pripeljati mladih in naj-mlajših članov na Dan planincev, ki je praznikplanincev vseh starosti. Kako drugače je bilopred dvajsetimi leti na Lisci, ko so mladinskiodseki in mentorji pripeljali veliko planinskemladine, predvsem iz planinskih krožkov našolah. Razočaran pa sem tudi nad udeležbo lju-bljanskih planinskih društev. V planinski rubri-ki Dnevnika je le PD Pošte in Telekoma razpi-salo poseben avtobusni prevoz. Kaj je napravi-lo drugih štirideset planinskih društev z najve-čjim, Ljubljano Matico, vred? Prepričan sem,da so tudi v teh društvih člani, ki bi se radi sre-čali s svojimi planinskimi prijatelji iz drugihkrajev.

SonceVV BBooggaattiinnoovveemm kkrraalljjeessttvvuu� Milka Bokal

Nekaj se je nabralo v duši, nek nemir je silil nadan, breme dneva se je hotelo odložiti v divjini, vsamoti gibanja, v pradavnem zlitju vetra, zelenja inkamenja. In neka sila človeka žene, ne znaš ji datiimena, niti ne veš, kaj jo napaja. Veš samo, da se jine moreš upreti, grebe po tebi in sili v dejanje. Neustreči ji bi bilo preveliko nasilje nad samim seboj.Potem se tam nekje visoko iztoči na dan.

Jutro bledikasto sili čez vzhodno nebo, danica seše ni utopila v njegovi svetlobi. Lesena stena kočedaje toplo zavetje. Pred menoj je velika kapa hriba,do vrha poraščena z ruševjem. Vejnato zelenje se te-mno odraža od svetlo zelene podlage. Na desno ra-hlo valoviti nižji hribi spominjajo na vznemirljivaprostranstva neskončnosti. Skladna oblika Bogatinadaje vtis trdnosti in varnosti. Njegovi skladi se rahlonagibajoče od desne proti levi znižujejo proti sedlu.Oko pleza po sosednjih skalnatih vršacih. Najvišji jenajbolj gol, tudi na njem se rišejo enakomerne črteskladov kdo ve katere tektonske prelomnice. Rume-no cvetje neke planinske rože je v različno velikihkupčkih raztreseno nižje pod kočo in po pobočjihnad stezo, ki vodi proti sedlu. Bele skale, sem in tjasprijete v večje gmote, so nametane po tratah podkočo. Izvile so se iz neder zemlje. V kotlini so kamni-ti ostanki vojašnic iz prve svetovne vojne. Bog ve ko-liko pridušenega človeškega gorja se je prelivalomed njihovimi stenami.

To je pokrajina pod Bogatinom. Bogata je z le-poto, z raznovrstnimi oblikami zemeljskega povr-šja, z barvami poletnega rastlinja, s sozvočjem nji-hovih vonjav.

Jutranji veter pihlja od zahoda, boža in hladi du-šo. Neskončne planjave zelenega ruševja so jo umi-rile. Breme je kopnelo s prijaznimi pozdravi planin-skih rož, ki so krasile pot z Vogla na Komno. Razli-čnih barv in oblik so bile. Očesu ta pestrost prija. Odzamolklosti misli zastrt korak postane lažji, utrip seumiri. Sem gor je bilo treba prinesti grenkobo in nje-na moč je izginila. Prečistilo jo je šumenje vetra, po-pilo jo je žarko višinsko sonce ... Sonce! Priveslalo ječez jutranji horizont in pozlatilo vrhove hribov predmenoj. Kaj bi brez tebe, sonce moje! P

LA

NIN

ST

VO

26

10–2004

SSaammaa ččeezz vviissookkii pprreellaazz

� Polona Kuzman � Tone Škarja

Prostor, kjer se ledeni mraz visokega gorstvasreča s soparno vročino indijske ravnine, je de-žela neskončnih čarov. Dežela starodavne zgo-dovine, barvitih kultur in ljudi ter prečudovitepokrajine, v kateri se zrcali vse, kar Nepal je.

Treking v Nepalu je gorniško popotovanje,na katerem sledimo starim trgovskim potem, kiso v rabi že stoletja. Po nekaterih hodijo tudi al-pinistične odprave, vendar treking nima ničopraviti s plezanjem. Seveda pa te oblike gor-ništva ne gre podcenjevati, saj je tudi pri njejpotrebno izjemno veliko preudarnosti, orienta-cije, telesne sposobnosti ter drugih znanj in iz-kušenj. Vse to je mogoče preizkusiti v slikovitinepalski pokrajini, ki ponuja številne možnosti:treking do baznega tabora pod Everestom, tre-king po pokrajinah Helambu in Langtang, tre-king do mesta Jomsom, treking okoli Anapurnin treking do baznega tabora pod Anapurnami.

Treking okoli Anapurn je odprt za tujce odleta 1977 in je v tem času postal eden izmednajpopularnejših. Izbrala sem ga zato, ker some zanj navdušili prijatelji, predvsem pa zato,da bi bila odvisna le od sebe.

Iz Indije pod HimalajoZačelo se je s prihodom iz Indije. Z nočnim

avtobusom sem vse od prečkanja meje potova-la po vijugasti cesti, ki se je strmo vzpenjala pro-ti mestu Pokhara v osrednjem Nepalu. Tam semv uradu ACAP (Annapurna Conservation AreaProject) kupila dovoljenje za svoj 3-tedenski tre-king okoli Anapurn. Dovoljenje stane kakih 10ameriških dolarjev in je obvezno. S prispevkomvsakdo pripomore k razvoju podeželja, skrbi zavarovanje okolja in kulturne dediščine, izboljša-nju življenja prebivalcev ter ohranjanju naraveza poznejše rodove.

Ponudbe različnih agencij, ki zajemajo vseod vodnikov do nosačev in vseh drugih napot-P

LA

NIN

ST

VO

kov, me niso zanimale. Želela sem si čim prej napot, da bi občutila, kako se bo moje telo vedlona višini, na kateri nekateri že trpijo zaradi vi-šinske bolezni. Nato sem se z vso potrebnoopremo, ki sem jo privlekla iz Slovenije, vkrcalana enega izmed lokalnih avtobusov, na kateremso bili tudi tuji gorniki v spremstvu svojih ne-palskih vodnikov. To, da grem sama, mi ni dela-lo skrbi, saj tudi v naših hribih dosti »kolovra-tim« sama. Skeptične obraze, ki so me opazova-li, sem poskušala ignorirati. Prepustila sem sesvojemu hrepenenju po adrenalinu.

Ob Marsiandiju navzgorTreking sem začela v vasici Besi Sahar na vi-

šini približno 820 m. Z majhnim zemljevidom,na katerem sem imela vrisane višinske razlikemed posameznimi točkami ter vasi, v katerih seda prespati in jesti, sem začela počasi odkrivatičare nepalske kulture. Pot se je vsak dan počasivzpenjala, sledila globokim kanjonom, tu intam prečkala deročo reko Marsiandi ter se spetvzpenjala proti območju visoke tibetanske pla-note. Izredno vlažno območje tropskega pra-gozda je razbila odprtost majhnih, poseljenihvasic. Vsa pot je bila zelo prehodna in dobrooznačena (opozorilne table z zemljevidi in ste-brički z zastavicami). Izjema so bili le posame-zni, plazovom izpostavljeni deli, ki so v mon-sunskem času neprehodni, a obhodni. Gostin-ska in nočitvena ponudba je izredno bogata, sajima skoraj vsaka hiša sobo za tujce. Taka gosti-šča z angleško besedo poimenujejo »lodge«. Vnjih sem dobila vse – od prenočišča do nadvseokusnega dal bata (jed iz kuhanega riža z lečinojuho in veliko zelenjave), brez katerega ni ne-palskega vsakdanjika. Pestrost jedilnih listov, nakaterih so tudi zahodnjaške razvade kot pizza,špageti, torta in coca-cola, je kazala na popular-nost tega trekinga. Še dobro, da sem bila tam vmonsunskem času, saj je bilo turistov velikomanj in za hip sem imela občutek popolnegazlitja s krajevnimi prebivalci. Zavedala pa semse, da mi ravno razvoj in obljudenost omogoča-ta lažje sporazumevanje z domačini, saj bi bili

Treking okoli Anapurn

brez njiju moji občutki do te dežele le splet ilu-zij o svetu v meni.

Ob svoji vsakdanji hoji sem razmišljala o živ-ljenju. O življenju tamkajšnjih ljudi, ki je izre-dno trdo. Nekaj hrane si lahko pridelajo sami,npr. pšenico, koruzo, ajdo, jabolka. A kljub te-mu je preveč skromnih hišk, v katerih žene zmajhnimi otroki čakajo na vrečo riža. Tja po po-ti iz doline do vasi bosi in z nemogoče oprtani-mi koši potujejo možje in večji otroci. Ne usta-vijo jih ne skale, ne deli reke, ki jih je treba pre-čkati, niti plaz, ki je potegnil kos poti neznanokam v dolino. Tudi male pijavke, ki se v vlažnihpredelih prisesajo na stopala in srkajo kri, zanjeniso problem. Tiha hoja z občasnimi počitki obpoti, da se telo okrepi in naspi ter pomiri ob di-mu marihuane, prijazen nasmeh in njihovastalna pripravljenost priskočiti na pomoč – to sovtisi o nosačih, ki mi bodo ostali v spominu.

Zmerno sem hodila kakih 8 ur na dan. Zara-di vlage sem na začetku imela nekaj težav s su-šenjem perila in obutve. Osušila sem ju lahko lev bližini odprtega ognjišča. A vse to ni imelo po-sebnega smisla, saj sem vsako jutro imela smo-lo z monsunskim dežjem ali mokrimi deli poti,na katerih nisem mogla ostati suha. Na srečo seje pot s pridobivanjem višine tudi klimatskospreminjala. Postajalo je vse bolj suho in vroče.

ManangPo šestih dneh hoda sem prišla do vasice Ma-

nang, ki leži na 3570 m. Utrujene noge, polnežuljev, sem z velikim užitkom osvobodila okle-pov svojih planinskih čevljev. Za začetek čang(tamkajšnje pivo), nato pa kuhan krompir z ze-lenjavo. Sprehod naokoli, ki je rodil prečudovitrazgled na nekaj sedemtisočakov (AnapurnoIII., Gangapurno, Tiličo).Vas je bila sicer še boljprazna, saj se veliko premožnejših prebivalcevše vedno ni vrnilo iz dolin, v katerih živijo v ob-dobju monsunskega deževja. V bližini sem od-krila alpinistično šolo za Nepalce, ki jo podpiraPlaninska zveza Slovenije. Eno samo veliko pre-senečenje. Imela sem veliko srečo, saj je ravnotedaj potekal tečaj. »Čez dva dni prideta k namtudi slovenska inštruktorja,« mi je povedal edenizmed tečajnikov. Povabili so me, naj si šolo po-bliže ogledam. Njihovo gostoljubje in naklonje-Stara karavanska pot po dolini Marsiandi

28

nost Sloveniji, predvsem pa srečanje s predstav-nikoma PZS, so mi bili res v veselje.

V gorskem vodniku sem opazila nasvet, daje na tej višini dobro opraviti aklimatizacijo oz.se povzpeti više od višine, na kateri ponočiprespiš. Moje telo me je sililo, da sem se bolj ra-zvajala kot privajala na višino. Višina 3570 m vmeni še ni povzročila vidnih sprememb. Kljubtemu pa sem se povzpela na nekaj sosednjihgričev.

V nadaljevanju se je moja pot vse bolj vzpe-njala. Zrak je postajal vse redkejši, moj nahrb-tnik vse težji in moj korak vse počasnejši. Na vi-šini 4450 m stoji še zadnja vas, Torong Pedi, vkateri ni domačina, ki ne bi bil tam zaradi nasgornikov. Del popoldneva sem preživela v pisa-ni druščini nemških študentk, nizozemskegapara in skupine domačinov. Vreme je bilo obla-čno z mrzlim dežjem, zato smo se bolj zadrževa-li pod streho, ob ognjišču. Z namiznim biljar-dom, branjem knjig in s pisanjem dnevnikovsmo vsak pri sebi odganjali naše skupne straho-ve glede prihajajočega napora. Popoldan je mi-

nil, večer pa je kmalu prešel v noč, ki je bila zavse prekratka.

Čez prelazVodnika sta določila zgodnje vstajanje, saj bi

pozen odhod zaradi vse hujšega vetra lahko po-vzročil nemalo težav. Tako so krenili ob petihzjutraj. Za njimi sem pohitela z enourno zamu-do. Ob oddaljevanju od koče sem čutila nekajstrahu pred neznano naravo, hkrati pa trden

PL

AN

INS

TV

O

Razgled s prelaza Torong nad dolino Kali Gandaki

Obrazi s poti

29

10–2004

pogum in samozaupanje. Megla, ki se je vila vsopot do prelaza, se je le tu in tam malo dvignila.Drobno kamenje, slaba vidljivost in tišina, kate-re skrivnostnost je rezal le piš vetra, so v menipričarali občutek hoje po luni. Vsak korak se mije zdel neverjetno težak. Živo pisane zastavice,ki usmerjajo pot tudi, kadar je pokrajina zasne-žena, so postale moj cilj. Hodila sem od količkado količka ter spremljala odzive svojega telesa.Razen tega, da sem občutno globlje dihala, nasrečo nisem zaznala nobenih simptomov, ki bime zasukali nazaj. Hoja in hoja, tišina in mraz,misli in želje.

Naenkrat sem zagledala prelaz. Zdelo se mije še prehitro. Razgledovala sem se in primerja-la sliko s tisto, ki sem si jo ob zbiranju informa-cij ustvarila v glavi. Razen manjših zaplat ni bi-lo snega. Skromna koča, v kateri med sezonokuhajo čaj, je bila videti zapuščena in samotna.Tabla z velikim rumenim napisom THORONGPASS, 5416 m je manjkala. Ostal mi je le pogledna plapolajoče budistične zastavice in upanje,da se bodo oblaki čim prej razkadili ter mi omo-gočili pogled na sosednja velikana.

SestopJezero malo zahodneje od prelaza in za hip

odkriti zasneženi deli neznanih velikanov so miprinesli zadovoljstvo, ko sem se spuščala na vi-šino 3710 m. Šele pri sestopu sem začutilamraz, ki je prišel za mano. Iz nahrbtnika semvzela rokavice in kapo, dobro zaprla svoj jopič izgoreteksa ter nadaljevala pot za prijatelji. Kma-lu sem jih dohitela. Napredovali so zelo počasi,

saj sta dva imela težave. Višinska bolezen ali sa-mo preutrujenost?

Pomanjkanje kisika na višini nad 2500 m po-vzroči pri veliko ljudeh akutno višinsko bolezen.Pomanjkanje kisika v mišicah in možganih telonadomesti s povečanim delovanjem srca in pljuč.Simptomi so: glavobol, otopelost, vrtoglavica,nespečnost in izguba teka. Hujši simptomi se po-javijo brez opozorila in so lahko usodni. Med teuvrščamo: oteženo dihanje, suh in razdražljiv ka-šelj, hujši glavobol, izgubo koordinacije in ravno-težja, zmedenost, čudno vedenje, bruhanje, zas-panost in izgubo zavesti. Ni splošnih pravil otem, kdaj se pojavijo in pri kom. Navadno je me-ja nekje med 3500 in 4500 m višine. Blage simp-tome lahko umirimo s počitkom na isti višini, do-kler ne izginejo. Hujši simptomi in stopnjevanjeblagih pa zahtevajo nujen spust za vsaj 500 m terhitro zdravniško pomoč. Problemi prijateljev nasrečo niso prehudi. Glavobol in utrujenost stakriva za počasnejše napredovanje.

Pot se je ves čas spuščala in zdelo se je, dabredemo v vse gostejšo meglo. Kamenje je bilomokro in spolzko, zato je zelo drselo. Hojo so mizelo olajšale pohodne palice, zato sem lahkomalo bolj pohitela. Zaradi prehitrega spusta tervelike višinske razlike, ki smo jo premagali vtem dnevu, je tudi mene začela rahlo boleti gla-va. Kakor koli že, zeliščni čaj in dal bat sta mespravila k sebi. Vendar se je bilo na koncu dne-va prav prijetno zaviti v spalno vrečo in odsa-njati vse znova. A s sanjami se moja pot še nikončala. Prijatelji so z manjšim letalom odletelinazaj v dolino, jaz pa sem imela pred sabo še te-den dni hoda v dolino mesta Pokra ...

PL

AN

INS

TV

O

30

10–2004

� Iztok Tomazin

Visoko ležeči predeli našega planeta, še po-sebno gore, postajajo zanimivi za vedno večještevilo ljudi. Žal (ali pa na srečo, ker zato ni pre-hude gneče in njenih posledic) ta sanjsko lepisvet skriva pasti, med katerimi so najpomem-bnejši negativni vplivi velike nadmorske višine.Kljub številnim izkušnjam, raziskavam in spo-znanjem so dogajanja v človekovem organizmuna višinah še vedno v marsičem nepredvidljiva,neraziskana, celo skrivnostna. Zaradi omejene-ga obsega in laičnega okvira se v tem prispevkune bom spuščal v medicinske in fiziološke po-drobnosti.

Vzroki nastanka višinske bolezni (VB)

Osnovni vzrok je pomanjkanje kisika v zra-ku ob znižanem zračnem pritisku. To vpliva nadelovanje številnih organov, predvsem pa namožgane, ki so za pomanjkanje kisika izrednoobčutljivi. Na višini 5500 metrov je v zraku polmanj kisika kot na morski gladini, na vrhu Eve-resta pa komaj tretjina normalne vsebnosti. Ček temu dodamo še mraz, napore, pomanjkanjehrane in predvsem tekočine ter druge nevšečnespremljevalce vzponov v visokogorje, je jasno,da človekov organizem tam doživlja izjemneobremenitve.

Za VB lahko zboli vsak, ki se prehitro povz-pne previsoko. Težave se začnejo nekaj ur alinekaj dni po vzponu. Občutljivi ljudje lahkozbolijo že od 2500 in 3000 metrov visoko, nad4000 metri pa se vsaj nekatera znamenja insimptomi višinske bolezni pojavijo pri večinineaklimatiziranih ljudi. Težave se povečujejo zvišino in hitrostjo vzpona. Dobra telesna pri-pravljenost ne zmanjšuje ogroženosti, lahko jocelo poveča, ker omogoča hitrejše vzpenjanje. Vpojavnosti višinske bolezni med spoloma ni ve-likih razlik, bolj pa so ogroženi starejši od 50 let,ljudje, ki so v preteklosti že zbolevali za njo, inbolniki s kroničnimi boleznimi. Med zdravimi

ljudmi so velike razlike v občutljivosti za višinoin v sposobnosti aklimatiziranja, dokazanoučinkovite prognostične metode pa za zdaj ni,čeprav nekatere raziskave v zadnjem obdobjunakazujejo, da so morda vzroki pretežno na ge-netski ravni. Dokazano je, da napor in premaj-hen vnos tekočine pospešita nastanek te bole-zni, vplivajo pa tudi drugi, še ne povsem razi-skani dejavniki.

PreventivaNajboljša in tudi najbolj etična je naravna

pot, torej dobra aklimatizacija. Mnenja o pre-ventivi z zdravili se še vedno razlikujejo. Popu-larni »pospeševalec aklimatizacije« je acetazola-mid (diamox). Priporočljiv je, kadar ni časa zadobro aklimatizacijo ali pa pri ljudeh, ki so do-kazano nadpovprečno občutljivi za velike viši-ne. Večina zdravnikov, z avtorjem tega člankavred, ga ne priporoča za rutinsko uporabo, sajima pogosto stranske učinke – predvsem nevro-loške –, pomembni pa so seveda tudi moralnirazlogi, čeprav diamox uradno ne velja za do-ping. Novejše raziskave dokazujejo, da imajougoden učinek na aklimatizacijo tudi izvlečkirastline ginko biloba, ki so naprodaj v naših le-karnah. Njihovi prednosti pred diamoxom stamanj stranskih učinkov in to, da gre za naravnipreparat. V zadnjem času je vse pogostejša tudiuporaba hipobaričnih sob, kakršna je npr. prinas v Ratečah. V njih si lahko gorniki in drugišportniki na umeten način zagotovijo simulaci-jo vzpona na višino in tako že v domačem oko-lju sprožijo začetek procesa aklimatizacije. Upo-raba umetnih pospeševalcev aklimatizacije najbo torej izjema, ne pravilo.

Oblike višinske bolezniVišinska bolezen v širšem pomenu besede

označuje različna stanja, ki jih za gornike izpraktičnih razlogov delimo na tri osnovne sku-pine: akutno višinsko bolezen (AVB), višinskipljučni edem (VPE) in višinski možganski edem

Višinska bolezen

PL

AN

INS

TV

O

31

10–2004

(VME). Omenjena stanja se lahko med sebojprepletajo, navadno pa se najprej pojavi AVB,VPE in VME pa ji včasih sledita kot huda, smr-tno nevarna zapleta. Poleg naštetih stanj pa vvišinah opazujemo še številna druga, npr. krva-vitve v očesno mrežnico (pri najmanj poloviciljudi nad 5500 metrov visoko!), tromboze, kapi,embolije itn. Da pa med bralci ne bo prevečstrahu, predvsem pa zaradi omejenega obsegatega prispevka, bom na kratko obravnaval lezgoraj omenjene tri osnovne oblike višinske bo-lezni.

Akutna višinska bolezen (AVB)Večina udeležencev odprav in trekingov je

izkusila vsaj blažjo obliko oziroma nekateresimptome AVB.

Najpogostejši simptomi in znaki AVB: glavo-bol, slabost, bruhanje, utrujenost, izguba apeti-ta, motnje spanja in omotica. Gre za dokaj nes-pecifične težave, ki se pojavljajo tudi pri drugihstanjih, možnih v gorah, npr. izčrpanosti, izsu-šenosti, podhladitvi, migreni, nekaterih infekci-jah, alkoholnem »mačku« itn.; to nam lahko ote-žuje diagnostiko. Udeleženci odprav in trekin-gov morajo biti pozorni drug na drugega, saj te-žave pogosto ostajajo prikrite, oboleli pa jih po-gosto ne jemljejo dovolj resno. Če ni zapletov,težave spontano izzvenijo v enem do treh dneh,seveda če bolnik ne nadaljuje vzpona.

Zdravljenje AVB: najboljši je seveda sestop,vendar pogosto ni izvedljiv, še pogosteje pa nizaželen. Treba je vsaj počivati in si omogočitidobro aklimatizacijo; to po navadi traja do štiridni. Oboleli za AVB ne bi smel biti nikoli breznadzora, saj lahko AVB hitro napreduje v VPEali (in) VME. Pomembna je še dobra hidracija –zadostno pitje tekočine, ki pa mora vsebovatidovolj soli. Glavobol lajšamo z analgetiki, npr.aspirinom (previdnost pri želodčnih bolnikih inastmatikih!), paracetamolom, ibuprofenomipd. – učinki so individualni). Pri hujših težavahje koristen že omenjeni acetazolamid (diamox),omili jih tudi deksametazon (pri želodčnih bol-nikih in infekcijah svetujemo previdnost); bru-hanje preprečujemo z antiemetiki; koristen jekisik, pri res hudih težavah tudi hiperbaričnavreča. Še enkrat pa poudarjam, da je pri hujši

obliki AVB ali celo sumu na razvoj VPE ali VMEnujen čim hitrejši sestop niže od višine, na ka-teri so se začele težave.

Višinski pljučni edem (VPE)VPE je postal sinonim za usodno dogajanje,

povezano z bivanjem na višini. Vsako leto jevzrok številnih smrti v visokogorju, kosi takomed neizkušenimi udeleženci trekingov kotmed vrhunskimi alpinisti. Pri VPE gre, prepro-sto povedano, za nabiranje tekočin v pljučih,podobno, kot opažamo pri srčnih bolnikih nanormalnih višinah. Brez zdravljenja sledi »uto-pitev od znotraj«. Običajno se pojavi do tri dnipo vzponu, predvsem pri neaklimatiziranih lju-deh, ki so se hitro povzpeli previsoko. Pogost jetudi pri alpinistih, ki so se aklimatizirali na do-ločeno višino, npr. v baznem taboru, potem pase hitro vzpnejo na veliko večjo višino. Pojav-nost na višinah nad 4000 metri je med 1% in5%, običajno, a ne vedno, pa se prej pojavijoznaki AVB.

Prvi znaki VPE so zmanjšana toleranca zanapor, težko dihanje – težje, kot je normalno nadani višini – in kašelj. Dihanje postaja vse težje,zlasti ponoči. Sprva suh kašelj se stopnjuje inpostane vlažen, izpljunek je penast, lahko tudikrvav. Vedeti pa je treba, da je kašelj na višinizelo pogost in v večini primerov ne pomeniVPE. Lahko je tudi zvišana telesna temperatu-ra, zato so celo zdravniki včasih zamenjevaliVPE s pljučnico. Seveda se lahko pojavita sku-paj, vendar je to redko. Zaradi VPE se človekbrez pomoči lahko zaduši v nekaj urah.

Zdravljenje: 1. Takojšen sestop. 2. Sestop. 3.Sestop. 4. Kisik – inhalacija prek obrazne maskeali nosnega katetra, pretok je odvisen od težav.5. Hiperbarična vreča (komora). 6. Bolnik morabiti v sedečem položaju. 7. Nifedipin (10 mg hi-tro delujočega pod jezik, nato 20 mg počasi de-lujočega štirikrat na dan). 8. Druga zdravila popresoji zdravnika (furosemid, morfij, steroidiitn.).

Višinski možganski edem (VME)To je sorazmerno redka, a smrtno nevarna

oblika višinske bolezni. Pojavnost je približno PL

AN

INS

TV

O

32

10–2004

1,5-odstotna, in to nad 4500 metri. Prevladujemnenje, da je VME pravzaprav skrajna oblikaAVB, saj je za večino težav pri AVB kriv blažjimožganski edem. Od za AVB značilnih težav dopojava kome v sklopu VME lahko mine manjkot 12 ur! Gre predvsem za pretirano nabiranjetekočine v lobanji; ta seveda ni raztegljiva, zatonaraste pritisk in poškoduje možgane.

Znamenja in simptomi: bolnik je prej žeimel za AVB značilne težave, dodatno pa se za-čnejo pojavljati motnje ravnotežja, spremembevedenja, zmedenost, dezorientacija, prividi,oženje zavesti, koma. Smrtnost pri pojavu komeje več kot 60-odstotna. Pogosto se VPE in VMEpojavita skupaj.

Ključnega pomena za preživetje bolnika jepravočasna diagnoza, to pa je na odpravah intrekingih žal preredko, še posebno, če ni zravenzdravnika. Bolnik se po navadi umakne iz druž-be, zavleče se v šotor in preden kdo posumi, daje z njim kaj narobe, je lahko že prepozno. Torejše en razlog več, da smo kljub svojim lastnim vi-šinskim težavam pozorni tudi na sopotnike. Kerso motnje ravnotežja eden prvih in najpomem-bnejših znakov VME, je za diagnostiko zelo ko-risten preprost preizkus, ki ga lahko vrednotijotudi laiki. Gre za hojo v ravni črti tako, da sto-pamo s peto ene noge tesno pred prste drugenoge. Pri človeku, ki se na višini slabo počuti inne more zanesljivo opraviti tega preizkusa, su-mimo, da je obolel za VME, dokler ne dokaže-mo nasprotnega.

Zdravljenje: prvih 5 točk je enakih kot priVPE. 6. Dexametazon v intravenski injekciji alivsaj v tabletah (8 mg na začetku, nato 4 mg vsa-kih 6 ur). 7. Acetazolamid (diamox), čeprav šeni zanesljivih dokazov, da je učinkovit za to in-dikacijo.

Hiperbarična vreča (komora)Postala je nekakšna »terapevtska uspešnica«

pri zdravljenju zapletov pri višinski bolezni. Znjo so že marsikomu »preprečili«, da bi za vednoostal v krajih, ki so ga privabili s svojo lepoto alimožnostmi za afirmacijo. Ta pripomoček seve-da ni vsemogočen, uporabljali naj bi ga pre-dvsem, če takojšen sestop kot glavni terapevtskiukrep pri VPE in VME ni možen, to pa se resni-

ci na ljubo v visokogorju pogosto dogaja. V hi-perbarični vreči bolnika umetno »sestopimo« zzviševanjem zračnega pritiska, toda to sevedane more povsem nadomestiti pravega sestopa.Po koncu terapije se težave lahko ponovijo. Vse-kakor je ta vreča pomemben del medicinskeopreme vsake resne odprave v visokogorje. Tre-nutno sta v Sloveniji najmanj dve hiperbaričnivreči – eno ima Komisija za odprave v tuja gor-stva pri Planinski zvezi Slovenije, drugo paZdravniška podkomisija Gorske reševalne služ-be. Da pa se jih tudi izposoditi pri več tujihagencijah, ki organizirajo trekinge in odprave.

Zgodnje in pravilno prepoznavanje simpto-mov in znamenj je torej temelj učinkovitegazdravljenja višinske bolezni. To, da so se članištevilnih naših odprav še nedavno lotevali tudinajzahtevnejših vzponov v najvišjih gorah brezzadostnega znanja o aklimatizaciji in višinskibolezni ter brez ustreznih, vedno dosegljivihzdravil (osebni komplet!), ki bi lahko komu tu-di rešila življenje ali prihranila zmrzline, je vse-kakor ena temnejših, težko razumljivih plati si-cer zelo uspešne slovenske visokogorske zgodo-vine. Zdravnik, če ga odprava sploh ima, v bazilahko pogosto le nemočno opazuje ali posluša,kaj se dogaja zgoraj, če člani v težavah nimajočesa vzeti v roke ali tistega ne znajo uporabiti.Za obiskovalce visokogorja, ki nimajo medicin-ske izobrazbe, veljajo štiri »zlata pravila«, s kate-

PL

AN

INS

TV

O

33

10–2004

rimi lahko pravočasno preprečijo in prepoznajovišinsko bolezen:

Z upoštevanjem teh preprostih pravil bi bi-lo v visokih gorah rešenih veliko življenj, tudivrhunskih alpinistov in celo zdravnikov, ki soumrli zaradi višinske bolezni.

Osebni komplet za vzpon v visokogorju

Njegova vsebina naj bo individualna, sestav-ljena glede na izkušnje in po nasvetu zdravnika(osebnega ali odpravarskega, to ni pomembno,samo da se spozna na višinsko medicino in nazdravstveno stanje uporabnika konkretnegakompleta). Naštel bom samo tri zdravila, ki mo-rajo biti v vsakem kompletu za zdravljenje inpreventivo zapletov višinske bolezni: nifedipin(adalat caps.,10 mg, nifecard ali cordipin, 20 mgtbl.,), dexametazon tbl.10 mg, acetazolamid (di-amox tbl. 250 mg).

SvetovanjeMenim, da se je o problematiki zahtevnega bi-

vanja na velikih višinah treba posvetovati z zdrav-nikom, ki ima znanje in izkušnje z višinsko medi-cino. Noben članek ali knjiga laiku ne moreta na-domestiti presoje in svetovanja strokovnjaka. Tovelja posebno za kronične bolnike, ki se želijopovzpeti več kot 2 ali 3 tisoč metrov visoko, za ne-izkušene obiskovalce visokogorja in za tiste, kiimajo v visokogorju zahtevne načrte (alpinisti).

Na koncu, a ne najmanj pomembno

Seveda se ne morem izogniti pomembnemuvprašanju o posledicah bivanja na velikih viši-nah, čeprav mi odgovarjanje nanj ni prijetno.Človek vsekakor ni ustvarjen za telesno življe-nje v velikih višinah. Tam smo le prehodni obi-skovalci in naše bivanje nad 5500 metri je takoali drugače usihanje, včasih tudi borba za preži-vetje. Bivanje na veliki višini je stresno, tako te-lesno kot tudi duševno. Poleg že opisovane vi-šinske bolezni se lahko pojavijo še številna dru-ga stanja ali bolezni zaradi različnih vzrokov(pomanjkanje kisika, stresni odgovor organi-zma s padcem odpornosti, dehidracija, vplivimraza itn.), ki presegajo okvir tega članka.Ostanimo le pri pomanjkanju kisika kot najboljposebni značilnosti visokogorja: v zadnjih letihje kar nekaj raziskovalcev dokazovalo, da biva-nje v »smrtni coni« (nad 7500 metrov visoko)trajno poškoduje možgane – predvsem zaradihudega pomanjkanja kisika se začnejo drobnekrvavitve in degenerativni procesi, ki povzroči-jo atrofijo (krčenje) posameznih predelov mož-ganov. Psihologi že desetletja dokazujejo ose-bnostne in intelektualne spremembe pri članihodprav po vrnitvi z najvišjih gora. Nekatere tehsprememb so trajale tudi več kot leto dni po od-pravi. Mnogi smo po vrnitvi domov sami izku-sili prehodne motnje zbranosti in kratkotrajne-ga spomina, še kaj več je najbrž opazila naša bli-žnja okolica. Škodljivi so tudi drugi vplivi viso-kogorja (mraz, močnejše UV-žarčenje, pogostodehidracija).

Na eni strani tehtnice je torej začasna alitrajna izguba zdravja, lahko tudi eksistence,na drugi pa so dejstva, ki nimajo dosti skupne-ga s fiziologijo, medicino, psihologijo in drugi-mi vedami, ki raziskujejo naše tuzemsko biva-nje. O tem pa smo nekateri, ki nam je bilo da-no doživeti in preživeti visoke bele gore, napi-sali na stotine knjig. In ker v vedno večjem šte-vilu segamo proti nebu nad Tibetom, Nepa-lom in drugimi čudovitimi deželami, je jasno,kam se tehtnica nagiba. Kljub svarilom in žr-tvam.

O aklimatizaciji, ki je ključ za preživetje inuspeh v visokogorju, pa kdaj drugič. P

LA

NIN

ST

VO

1. Če zboliš na veliki višini, so težave posle-dica višine, dokler se ne dokaže, da greza kak drug vzrok!

2. Če imaš težave zaradi višine, se nehajvzpenjati!

3. Če se počutiš bolnega, če se ti stanjeslabša ali če ne moreš hoditi v ravni črtis postavljanjem enega stopala tik preddrugo, moraš takoj sestopiti!

4. Obolelega naj vedno spremljajo ljudje, kimu bodo pri sestopu lahko pomagali aliorganizirali pomoč!

34

10–2004

PL

AN

INS

TV

O

� Jože Belc, Franci Prelog

Po objavi članka Satelitski navigacijski si-stem in sprejemnik GPS v letošnji januarski šte-vilki PV sva ugotovila, da že obstajajo velikopreprostejši in hitrejši načini za orientacijo vprostoru. Ker je članek čakal na objavo pribli-žno leto dni, razvoj tehničnih pripomočkov paje bil izjemno hiter, sva družno pripravila aktu-alno informacijo za planince. Pripomočke inmetode, ki sva jih v minulih šestih mesecih tu-di praktično preizkušala na terenu, zdaj upora-bljava na potepanjih po brezpotjih. Preberitespodnje ugotovitve, še preden se boste počutilibolj ali manj izgubljene.

ZemljevidiDoslej je bil največji problem nakup dobrih

planinskih zemljevidov z označenimi koordina-tnimi mrežami. Izjema je pravkar izdani zemlje-vid Jalovec–Mangart v merilu 1 : 25.000. Planin-skih kart v elektronski obliki ni mogoče dobiti.Iskala sva naprej in končno dobila informacijo,da se pri Geodetskem Zavodu Slovenije da kupi-ti zemljevide v elektronski obliki v merilu 1 : 25.000. Tudi Autronik, d. o. o. prodaja zemlje-vide Slovenije v merilu 1 : 25.000, ki so primerniza orientacijo. Informacije o možnosti nabavedobite na naslovu andraz.krivic@pinkponk.com.Globalvision, d. o. o. pripravlja sestavljanko IASS1.0, ki je izpopolnjena verzija Interaktivnega at-lasa Slovenije (IAS 3.0). Lahko naročiteposamezne mape zemljevidov Slovenije v merilu1 : 25.000. Vse informacije o ponudbi dobite nanaslovu grega@globalvision.si. Ti zemljevidi vmerilu 1 : 25.000 sicer nimajo vrisanih planin-skih poti, vendar pa so dovolj natančni, da naizletih najdemo pravo pot.

Za vnos poljubnih zemljevidov v računalnikin za načrtovanje izletov uporabljava programOziExplorer (kupite ga lahko prek spleta nastrani www.oziexplorer.com). Orodja v tem

programu omogočajo instalacijo poljubnihzemljevidov, tudi tistih, ki jih že imamo domaali jih še nameravamo kupiti. Zemljevidi, ku-pljeni pri Autroniku in pri podjetju Globalvisi-on, so kalibrirani v formatu, ki je sprejemljiv zaOziExplorer in dlančnik. Zemljevidom, kuplje-nim pri GZS, pa moramo pred uporabo spreme-niti format v tistega, ki se uporablja v OziExplo-rerju. Verjetno se na internetu dobijo tudi dru-gi zemljevidi, ki nam lahko služijo pri našempotepanju po gorah, samo poiskati jih moramoin ustrezno prenesti v računalnik in nato vdlančnik. Navadno so slabše kalibrirani, toda tolahko z nekaj truda in znanja tudi sami popra-vimo.

Program OziExplorer seveda omogoča pre-nos načrtovanih točk v sprejemnik GPS in nas-protno ter prenos avtomatskega zapisa prehoje-ne poti nazaj na zemljevid v OziExplorerju. Do-bra lastnost tega programa je tudi to, da podpi-ra različne tipe sprejemnikov GPS, verzijo Ozi-explorer CE pa se da instalirati tudi v dlančnik.Omeniti je treba, da rabimo v začetku precejvaje za praktično uporabo vseh orodij v temprogramu.

Sprejemnik GPSNa tržišču verjetno še dolgo ne bomo dobili

sprejemnika z vgrajenimi planinskimi kartami.Obstojajo sprejemniki GPS z avtokartami, izde-lanimi za določen tip sprejemnika. Na žalost ve-lika večina proizvajalcev ne pozna potreb pla-nincev, zato ponuja sprejemnike GPS z vgraje-nimi avtokartami. Za potrebe planincev potre-bujemo sprejemnik GPS, ki omogoča prenostočk (WPT), sledi (TRACK) in poti (ROUTE) izprograma OziExplorer v sprejemnik in nazaj.Nekoliko dražje verzije imajo vgrajen še elek-tronski kompas in barometrični višinomer termodul za izboljšani izračun našega položaja do2 m natančno. Odločitev, kateri tip sprejemnikabomo nabavili, je odvisna od tega, koliko smo

Nikoli do konca izgubljeni ... PPrriijjaazznneejjššaa uuppoorraabbaa sspprreejjeemmnniikkaa GGPPSS

35

10–2004

pripravljeni odšteti za na-kup in katere dodatnefunkcije pričakujemo odnaprave, npr. barometričnivišinomer in kompas, bar-vni zaslon ipd. Ker v no-ben sprejemnik ne more-mo vgraditi slovenskihplaninskih kart, niti Atla-sa Slovenije, ki je v elek-tronski obliki, ga upora-bljamo predvsem za zapi-sovanje prehojene poti inmorda hojo od točke dotočke. Točke smo že prejvnesli v sprejemnik.

Dlančnik Večje razkošje navigaci-

je doživimo, če si lahko pri-voščimo nakup dlančnika, vkaterega naložimo planinske zem-ljevide v merilu 1 : 50.000, 1 : 25.000 alicelo 1 : 5.000. Dlančnik stane približno 100.000tolarjev in z osnovnim pomnilnikom sprejmetri karte v merilu 1 : 25.000 (300 km2), z doda-tno spominsko kartico pa te omejitve ni. Sevedaje treba dlančniku omogočiti sprejem GPS-si-gnala, to pa se da prek kabla pri klasičnem spre-jemniku GPS ali brezžično, če imamo spreje-mnik in dlančnik z brezžičnim prenosom blue-tooth (deluje na razdalji do 10 m).Obstaja pa šetretja možnost, ki je praktična in tudi cenovnoprivlačna: nakup sprejemnika v formatu CF-kartice, ki jo vtaknemo v dlančnik, stane pamanj kot 40.000 tolarjev.

V dlančniku nam puščica sredi zaslona kažesmer premikanja in pozicijo na karti, na katerismo trenutno. Puščica med gibanjem riše pot,po kateri hodimo, in nas lahko tudi zvočnousmerja, če smo pot prej načrtovali. Seveda lah-ko ob pogledu na zemljevid na dlančniku spro-ti vidimo plastnice in topografske znake v svojibližnji in daljni okolici in ustrezno prilagodimosmer svoje hoje. Ob uporabi funkcije GOTO vi-dimo svojo trenutno oddaljenost od cilja, hi-trost in smer gibanja in nadmorsko višino, ven-dar to zmore že vsak GPS. Posebnost našega si-

stema je, da je ob temprikazana prava planin-ska karta, s plastnicami,topografskimi znaki itn.(slika). Seveda lahkoshranimo zapise o pre-hojeni poti in jih doma

prenesemo v računalnikza nadaljnje analize ali od-stopimo prijateljem, ki bo-do pot prehodili za nami.Dlančnik z vgrajenimizemljevidi pa lahko upora-bimo tudi kot vodnik privožnji z avtomobilom, sajnam na zemljevid rišepot, po kateri vozimo.

Da bo trditev »Nikolido konca izgubljeni« zaresdržala, je seveda treba po-skrbeti za dovolj zmogljive

baterije (akumulatorje) vopremi. Le redko kateri dlančnik

omogoča več kot 3 ure skupnega dela,sprejemnik GPS pa po pravilu ne sprejema večkot 8 ur. Več informacij in uporabne internetnepovezave najdete na internetnih stranehhttp://orientacija.prelog.org in http://gps.pre-log.org. Če ste se pripravljeni preizkusiti v ori-entaciji in se ob tem še kaj naučiti, vas vabimona slovenska planinska orientacijska tekmova-nja, predstavljena na http://www.orientaci-ja.net.

Ko smo opremljeni s sodobnimi pripomočki,lahko v primeru nesreče na telefon 112 polegobičajnih podatkov sporočimo tudi koordinatekraja, kjer je ponesrečenec. Pri javljanju podat-kov moramo biti natančni. UTM-koordinatesporočimo kot E = 462731, N = 5103723, Gauss- Krügerjeve koordinate kot Y = 463101, X =104763, lahko pa tudi zemljepisno dolžino in ši-rino v stopinjah, minutah in sekundah v projek-ciji WGS84, torej kar tri različne podatke, ki jihmed sabo ne smemo zamešati. Zavedati se mo-ramo, da bi operaterji na 112 pri napačno poda-nih koordinatah reševanje usmerili v napačnosmer. Točne koordinate pa v dlančniku prebe-remo samo pri zemljevidih, ki so uradno kali-brirani. P

LA

NIN

ST

VO

36

10–2004

PL

AN

INS

TV

O

DDoobbrraa iiddeejjaa,, ssllaabbaa iizzvveeddbbaa

� in �: Božidar Lavrič

Prihodnje leto bo minilo štirideset let, kar sose dr. Miha Potočnik, Karel Kuchar in MarioLonzar v Beljaku dogovorili za Pot prijateljstvatreh dežel. Pripravili so seznam tridesetih vr-hov, na katere bi se bilo treba povzpeti: po de-set v Sloveniji, na Koroškem in v Furlaniji - Ju-lijski krajini. Od začetka devetdesetih let je se-znam vrhov podvojen, izdan je bil nov vo-dnik/dnevnik z natančnejšimi opisi vzponov,vendar pa tudi zdaj opisi vzponov na vrhove za-doščajo komaj za »prvo silo«. Dokaz za opravlje-ne vzpone je žig ali fotografija, nagrada za vsehšestdeset pa sta spominska značka in diploma.Gornik se lahko odloči tudi za skrajšano varian-to: po deset vrhov iz vsake dežele. Tudi za tevzpone dobi diplomo in značko.

Moje izkušnje z Vrhovi prijateljstva

Vrhove prijateljstva sem začel obiskovatipred šestimi leti. Manjka mi jih le še šest: štirjev Furlaniji in dva na Koroškem. Seveda ni na-men tega zapisa, da bi se hvalil z vrhovi, želimle zapisati nekaj kritičnih misli o problemih, nakatere naleti gornik ob vzponih na nekatereizmed njih.

V Sloveniji po pravilu ni težav z dokazi ovzponih. Samo na Velikem špičju l. 1998 ni biložiga, zdaj pa so zadrego odpravili in žig zabeto-nirali poleg vpisne knjige na vrhu. Povsem dru-gače je v Italiji: od šestnajstih vrhov ni bilo žigana devetih (sicer pa sta Visoka Ponca in Kaninpravzaprav tudi naša vrhova). V Avstriji od ose-mnajstih vrhov ni bilo žiga na šestih. Seveda jeveljaven dokaz za vzpon na vrh tudi fotografija.Kaj pa, če hodiš sam in na vrhu ni nikogar, ki bite fotografiral, konfiguracija terena pa ne dopu-šča fotografiranja s samosprožilcem? Problema-tični so tudi opisi nekaterih vzponov, pogoste sonapačne navedbe časov, odstopanje je ponekod

znatno. Glede na oddaljenost nekaterih vrhovseveda ni vseeno, ali bo predvideni vzpon trajaldebelo uro več, kot je bilo pričakovati glede naopis.

V Italiji in Avstriji so pota na splošno velikoslabše oskrbovana kot pri nas. Tako npr. oznaka»lahko« ne pomeni, da gre za lahek vzpon. Pri-mer: vzpon na Rombon od sedla Prevala prekRibežnov je označen kot zahteven, vzpon naSernio v južnih Karnijskih Alpah pa kot lahek,čeprav so na tem vzponu od koče Grauzaria karštiri mesta, na katerih je potrebno plezanje I.tež. stopnje, pa ni nikjer nobenih varoval. Tudio Grossglocknerju bi se splačalo napisati nekajbesed, saj zaradi zahtevnosti prav gotovo ne so-di v ta izbor. Vrh je pač dostopen le z vodnikom,razen seveda za tiste izbrance, ki so se šolali zaledeniške ture. Poseben problem so tudi zaprteali neoskrbovane koče, čeprav jih v dnevnikuoznačijo kot redno oskrbovane (npr. Rif. Grau-zaria). Za vzpone v Italiji in Avstriji se je trebaše dodatno opremiti s kakovostnimi zemljevidi,saj so poti na vrhove veliko slabše označene kotnaše, izbira priporočene je v dnevniku včasihčudna ali neprimerna, pogoste pa so tudi napa-ke pri oštevilčenju.

Prepričan sem, da je okrogla obletnica Vr-hov prijateljstva odlična priložnost, da ideji iz-pred štiridesetih let damo dodaten vzgon, že za-radi vstopa Slovenije v Evropsko Unijo. Jesenibo srečanje treh dežel; mislim, da bi lahko PZSza osrednjo temo pogovorov izbrala prav Vrho-ve prijateljstva. Problem žigov na vrhovih bilahko rešili tako, kot smo storili v Sloveniji: z ži-gi, zabetoniranimi v skalo na vrhu.

Preveriti bi morali kriterije ocen težavnostiposameznih vzponov in najti skupni imenova-lec. Nujni so seveda dodatni opisi ob zahtevnej-ših vzponih: osebno varovanje, vrv, spremstvovodnika ipd. Že dolgo visi v zraku vprašanje, ka-ko poenotiti oznake poti. Pred časom sem pre-dlagal, da bi tudi v slovenskih gorah poimeno-vanju poti dodali – tako kot Italijani – številčnooznačevanje. Zdaj, ko je register poti mendakončan, to najbrž ne bi bil tako nerešljiv pro-blem. Nujna bi bila tudi nova redakcija dnevni-

Vrhovi prijateljstva

37

ka poti. Trojezičnost bi lahko za slovensko ver-zijo opustili, avtorje in voljo za izdajo samostoj-nega vodnika po Vrhovih prijateljstva pa ima-mo in založbo tudi.

Primer Crete GrauzarieKot primer neustrezno izbranega vrha naj

navedem vzpon na Creto Grauzario. V 12. števil-ki Planinskega vestnika, letnik 2001, je MarjetaŠtrukelj opisala križe in težave svojega vzponana Zuc dal Bôr, vrh, ki ga je poškodovala strela.V prispevku opisuje, da se na vrh pravzaprav neda več priti, saj je vzpon zaradi uničenih varo-val, ki niso bila nadomeščena, postal prezahte-ven. In kaj imata skupnega Creta Grauzaria inZuc dal Bôr? Oba sodita v južne Karnijske Alpe,oba sta med šestdesetimi Vrhovi prijateljstva inpri obeh so težave z vzponom na vrh. Dnevnikvzponov na Vrhove prijateljstva (sozaložnica jePlaninska zveza Slovenije) daje gorniku pri izbi-ri cilja najnujnejše, vendar zelo skope podatke opredvideni turi. Moje izkušnje kažejo, da so tipodatki preskopi in nenatančni, pa tudi zavaja-joči. Tako rekoč klasični primer za to je prav Cre-ta Grauzaria. Citiram opis iz dnevnika vzponov:SLO 171a. Grapa Portonat in zahodna stena(normalna pot), Val Aupa, P (parkirišče) mostčez Rio Flop (622), pot 437, planina Flop, zave-tišče Grauzaria (1250) (ura in pol), pot 444 vgrapo Portonat (1860), na vrh (tri ure in pol).Skupaj 5 ur. LAHKA POT, viš. razlika 1444 m.

Stena in južni greben (direktna smer), zave-tišče Grauzaria (1250), pot 446, bivak Feruglio(1750): ZELO ZAHTEVNO.

Že začetek opisa je napačen: parkirišče nipri mostu čez Rio Flop, pravzaprav je vsaj 150višinskih metrov više. Do tja pelje asfaltiranacesta, tam se tudi začnejo markacije. POT 437.Rif. Grauzaria je zaprta, domačin, s katerim svase s prijateljem pogovarjala, je povedal, da zara-di »političnih« razlogov. Pot do koče pa je na sve-že obnovljena, ruševje požagano, žičniški stebrina novo popleskani. Namen, da bi prenočil vkoči in v dveh dneh – to je glede na tristo kilo-metrov vožnje z avtom tja in nazaj vsekakor pri-poročljivo – zlezel še na bližnji Sernio 2187 m,ki je tudi med Vrhovi prijateljstva, torej žal od-pade.

Grapa, ki vodi na sedlo Portonat, je zelo po-škodovana, silna neurja odnašajo pot in prina-šajo velike količine grušča. Ponekod poti pra-vzaprav ni, planinci so za orientacijo postavilimožice. Ko končno prideš na Portonat, 1860 m,začudeno stojiš pred neprehodno steno. Edino»varovalo« so rdeče markacije. Takrat se resni-čno vprašaš, kaj pomeni oznaka poti »lahko«.Že omenjeni domačin, ki se je pred najinimi oč-mi previdno spuščal po »poti«, je povedal: »Potni zavarovana, vstop je nedvomno II. stopnje,više so plezalna mesta sicer lažja, vendar pa jeteren težko prehoden, saj so gladke bele skaleposute z gruščem, kakovost oprimkov pa jedvomljiva.« Torej oznaka »lahko« pomeni 205višinskih metrov plezalnega vzpona, pri kate-rem bi ob sestopu prišla kar prav krajša vrv. Te-ga se zavedajo tudi oskrbniki poti, saj so naključnih mestih fiksni klini z obročkom zaspust. Začetek »poti« in prečenje po izpostavlje-nih policah si lahko ogledate na posnetkih. Navrhu spet presenečenje: vpisna knjiga, v katerije vpisanih kar precej Slovencev, in žig za do-kaz, da si bil na vrhu. P

LA

NIN

ST

VO

PL

AN

INS

TV

OP

LA

NIN

ST

VO

Res lahka pot? Vstopna stenaGrauzarie nad Portonatom

38

PL

AN

INS

TV

O

Sestop do sedla Portonat in navzdol po gra-pi zahteva še večjo previdnost. Doma pregledo-

vanje Dnevnika vzponov vsaj delno pojasni za-blodo o težavnosti vzpona. V italijanski in nem-ški verziji opisa je pot označena z I in I+, vendarse prevajalcem v slovenščino tega ni zdelo vre-dno zapisati ali pa preprosto niso vedeli, kaj po-četi s tema rimskima številkama. Ingrid Pilz,Gradčanka, ki je slovenskim goram namenilakar dve monografiji (Julijske Alpe in Karavanke– Kamniško-Savinjske Alpe), je napisala tuditretjo o Karnijskih Alpah (ni prevedena v slo-venščino). Razmišlja o romantični koči Grauza-ria, Creto Grauzario pa omenja le v povezavi zlepimi plezalnimi vzponi ...

Izpostavljena polica pod vrhom Grauzarie

Opomba urednikaZ opažanji, ugotovitvami in predlogi v

prispevku g. Lavriča se povsem strinjam injih podpiram. Odlična ideja o Vrhovih prija-teljstva (Cime del’Amicizia, Gipfel der Fre-undschaft), ki naj bi povezovala gornike trehdržav, žal ni bila realizirana na ustrezen na-čin. Vsekakor bi jo bilo vredno ob okrogliobletnici obuditi, se o njej natančno domeni-ti in jo pravilno udejanjiti. Če da novo pobu-do za to slovenska stran, natančneje PZS, to-liko bolje, še posebno ob našem vstopu vzdruženo Evropo.

Prvi problem je seveda dobra izbira vrhov.Po mojem mnenju jih je 60 skoraj malo preveč,saj kar dolgo traja, da jih človek vse obišče in sipridobi zasluženo priznanje; v daljšem obdo-bju pa lahko dobra ideja nekako zvodeni. Vsivrhovi bi morali biti dostopni po označenih indobro zavarovanih poteh, tako da bi bili dose-gljivi čim večjemu številu gornikov. To sevedane izključuje tudi zahtevnejših plezalnih poti(ferat), vendar bi morale biti brezhibno zava-rovane (dosledno z jeklenicami ali verigami, kiomogočajo stalno samovarovanje; klini so veli-ko manj pomembni).

Vrhovi, kot so Zuc dal Bôr, Creta Grauzaria,Monte Sernio, pa tudi Grossglockner, gotovone sodijo na seznam Vrhov prijateljstva. Tudiuvrstitev naše Mrzle gore se mi zdi precejvprašljiva. G. Lavrič omenja Zuc dal Bôr, o ka-terem je v PV 12/2001 pisala Marjeta Štrukelj.Prejšnja delno zavarovana in zelo zahtevna

pot je zaradi skalnega podora popolnoma uni-čena in je NE bodo več obnovili. V zameno sona nasprotni strani vršne glave speljali oprem-ljeno plezalno smer III. tež. stopnje (zacemen-tirani varovalni klini). Tako bo ta sijajni vrh žalnujno moral s seznama Vrhov prijateljstva.Precej lažja Grauzaria in Sernio bi po mojemmnenju morala doživeti isto usodo. G. Lavričje verjetno prezrl moj članek Grauzaria in Ser-nio v PV 10/2003, v katerem so vsa »presene-čenja«, ki jih je doživel pri svojem vzponu, na-tančno opisana. Kar zadeva Grossglockner, bo-do Avstrijci verjetno nasprotovali temu, da bibil črtan s seznama, toda s prijateljskim dogo-vorom se bo gotovo našel kak kompromis.

Posebno poglavje pa je vodnik/dnevnikpo Vrhovih prijateljstva. Ne bi bil rad prevečneposreden, toda ne morem si kaj, da ga ne biocenil skrajno negativno: je pomanjkljiv, ne-pregleden, nedosleden, z neštetimi faktograf-skimi napakami, neodgovorno zavajajoč inzato prav srhljivo nevaren. Pri tem nas lahkotolaži, da je slovenski del vodnika daleč naj-boljši. Natančnejša analiza te knjižice pa nivredna truda: nedvomno bi jo bilo treba na-pisati čisto na novo, po enotnem konceptu, zenotnimi merili in s koordinacijo tistih, ki po-znajo gore vseh treh dežel. Predvsem bi mo-rale biti primerljive ocene težavnosti, saj se lena podlagi takih podatkov lahko varno lotimotistega vzpona, ki smo mu kos in na katerembomo doživljali vso lepoto gorskega sveta.

Andrej Mašera

39

10–2004

� Jana Remic � Stane Klemenc

Koraki so me vodili skozi globok, tih, nekoli-ko temačen gozd. Iz grape nekoliko pod potjome je pozdravilo žuborenje studenca. Ptice so spetjem pozdravile prihod prvih sončnih žarkov,ki so pozlatili najprej vrhove. Gozd je začenjalpočasi rumeneti v prihajajoči jeseni, sem ter tjaje med vejami priplaval list z drevesa ... Prelep,jasen dan se je obetal. Pozneje sem se zavedelatišine sveta, ki me je obdala, ko je pesem poto-ka ostala za menoj. Mimo tihe, še speče kočeGrego sem se spustila proti prevalu Rudni vrh(Sella di Somdogna), prehodu iz Zajzere v doli-no Dunje. Nad širokim sedlom leži planinaSomdogna. Dr. Henrik Tuma piše, da je bila taplanina pred stoletji slovenska. Prav zares veli-ko slovenskih imen v Zahodnih Julijcih priča,da so bili nekoč tam naseljeni naši predniki. Vstoletjih se svet spreminja, življenjske zgodbeljudi in narodov ustvarjajo zgodovino in zani-mivo je vedeti, kje so bili naseljeni Slovenci inkako so živeli.

Jesen na Poldnašnji špici Živali na pašniku so se prebujale in me zve-

davo opazovale. Prestrašil me je glasen laježpsov ob pastirskih kočah, potem pa sem se zna-šla na stezi v gozdu. Neverjetno tiho je bilo, obnepremičnosti narave v brezvetrju sem se zave-dala lepot jeseni, minevanja in spreminjanja, pavendar ne staranja; bivanja in življenja, ki mejina brezčasnost in je neskončno. Življenje gore.Vsaki jeseni sledi zima in znova pomlad. Neko-liko spremeni pobočja, življenje pa teče naprej.Ob tem ne razmišljam preveč o svoji minljivo-sti, toda zavedam se želje, da bi v času, ki mi jedan v tem življenju, spoznala, videla in dožive-

la čim več gora. Nekega dne sem na karti opazi-la sivo liso; najprej se mi je zdela premajhna,neopazna. Potem pa sem ugotovila, da so to ver-jetno najsevernejši vrhovi Julijskih Alp, ki se-stavljajo pregrado med dolino Dunje na jugu inKanalsko dolino na severu. Tokrat sem našlačas, da ta svet bolje spoznam.

Steza me je skozi ruševje vodila na travnatopobočje; na njem sem kmalu opazila nekaj raz-padajočih ostankov kamnitih zgradb. Le ena jebila bolje urejena in bila sem prijetno presene-čena, ko sem spoznala, da je v tem prostoruurejen prijazen bivak. Travnato pobočje nadstavbami je posuto z gruščem, proti vrhu pa vo-di bela stezica. Poldnašnja špica je neverjetenrazglednik. S pogledom sem objela severnaostenja, vse od Nabojsa in Viša pa do Špika nadpolicami. Sivo bele, mogočne, veličastne so ste-ne, ki kipijo iz zelenih dolin. Opazovala sem oz-ke trakove cest, železniške proge in reke Bele vKanalski dolini na severu ter daleč nad dolinovrhove Karnijskih Alp. Pogled mi je znova pri-kovala mogočna stena, ki se na nasprotni stranidviga najviše proti nebu, iskala sem prehode,po katerih naj bi vodila pot. Res je vabljiva slikaŠpika nad policami!

Po vojaških poteh na Dve špici Od vrha, na katerem sem stala, se proti za-

hodu nadaljuje greben. Bela stezica vodi po ve-čini nekoliko pod grebenom, nad mejo ruševja;prijetna je, izogiba se zahtevnim skalnim pre-gradam in ves čas ponuja prelepe razglede napobočje gore ter na okoliške vrhove. Spremljaliso me toplo jesensko sonce, popolna tišina in la-hen trepet travnika ob vetru. Svet je postajalvse bolj peščen, pobočje razbrazdano, plazovivode, snega ali kamenja so nekje odnesli stezo IZ

LE

TI

Poldnašnja špica, Dve Špici,kam naprej, pa še ne vem ...UUttrriinnkkii iizz ZZaahhooddnniihh JJuulliijjcceevv

10–2004

in prav počasi in previdno sem prečila gruščna-to strmino. Sledil je še del zavarovane poti prekskalovja in prišla sem na vrh Pipar. Medtem, kosem malicala, je moj pogled drsel prek vrhovdaleč naokrog ...

Nekoliko sem sestopila; tudi tam so bili obpoti ostanki kamnitih zgradb, stezica se je zno-va vila med valovanjem travnika v vetru; kma-lu sem mislila, da sem že zelo blizu naslednjimavrhovoma. Greben pa je naenkrat postal strmoodsekan in znašla sem se pred razbrazdano ste-no. Kar malo razočarano sem se vrnila na stezo,ki ji prej nisem hotela slediti. Vodila je prav dogostega ruševja in še niže, šele potem se je spetobrnila navkreber čez melišče in čez strmo ska-lovje in me čez nekaj časa seznanila s kamnito,podolgovato stavbo na pobočju gore. Bivak Ber-nardinis je prav tako ostanek vojaške stavbe, ze-lo prijetno je urejen in bilo mi je kar malo žal,da ne bom prespala v oddaljeni samoti podDvema špicama. Nekaj minut sem sedela predhišo, pa me je steza kaj kmalu povabila dalje inpo kratkem vzponu sem se znašla pred predo-rom. Z baterijo sem si svetila na poti skozi pri-bližno 70 m dolg rov in malo neprijetno mi jebilo ob misli, da bi lučka lahko ugasnila. Sledilo

je še nekaj zahtevnejše poti po dokaj izpostav-ljeni steni, pa malce skozi ruševje in bila sem navišjem vrhu Dveh špic.

Morala sem se odločiti, kako naj nadaljujemsvoje potepanje. Lahko bi šla naprej po grebe-nu, ki se počasi nekoliko niža. Lahko pa bi ... tadruga možnost je bila bolj zanimiva in predr-zna. Ob razgledih, ki so se ponujali tistega dne,do odločitve ni preteklo veliko časa.

Vrnila sem se skozi predor, se povzpela še nadrugi vrh Dveh špic in ... lepo je bilo, zares lepo.Ljubim tišino in veter samotnih vrhov, neskon-čno modro nebo in tople jesenske sončne žarke.Zaljubila sem se v šepetajoče gozdove, v zelenapobočja in skalne strmine ...

Krenila sem proti dolini, strmo navzdol sko-zi prijetno hladen gozd. Prišla sem na cesto, kivodi iz Dunje proti Rudnemu vrhu, in nekaj ki-lometrov sopihala po vročem asfaltu, vse do pla-nine Somdogna. Ob studenčku sem se poštenoodžejala in si obnovila zaloge vode. Naprej je šlolaže, bila je gozdna pot in nisem bila več žejna.Do koče Grego sem prišla približno ob štirih po-poldne in ker sem imela zares še dovolj časa,sem nadaljevala pot proti bivaku Stuparich. Da,stene Špika nad policami so me tako zelo vabile.

Naborjetske gore z Viša� Matjaž Kačičnik

41

Za konec – slovita Via AmaliaŠpik nad policami je lepa, mogočna in zah-

tevna gora. Julius Kugy je napisal: »Če je Triglavnajvišja in s pripovedkami najbolj bogata gora vJulijskih Alpah, Suhi plaz najbolj divja, Jalovecnajdrznejša, Mangart najslikovitejša, Razor naj-bolj odlična, Viš najbolj bleščeča, Kanin najbar-vitejša in najbolj nenavadna, potem je Montažnajvečji in najmogočnejši ...« Vsaka gora ima ne-kaj naj, prav zares!

Noge so mi po celodnevni hoji postajale te-žje, korak počasnejši, pa sem kljub temu še karzgodaj prišla do bivaka. Toplo sonce je utoniloza greben in večer je naenkrat postal hladen.Večerjala sem in se kaj kmalu skrila med topleodeje. Ležišče je bilo udobno in ... nekaj čaro-bnega je v teh bivakiranjih. Zgodaj grem spat,takrat, ko dan zaspi v tih, zvezdnat večer. Nielektrike, luči, glasov. Le gora. Pa sanje ... Zaspa-la sem.

Iz bivaka sem stopila, ko so sončni žarki raz-svetlili nebo nad stenami na vzhodu. Pospravi-la sem in znova je vabila steza. Strmina je poča-si ostajala za menoj, opazila sem, da je bistri po-toček, ki sicer žubori med kamenjem, usahnil.Za trenutek mi je zastal korak, ko sem opazova-la strme sivo bele stene, mogočno gmoto ska-lovja, ki mi je bila vse bliže. Prišla sem do vsto-pa v steno, do poti Via Amalia, ki je ena najzah-tevnejših v Julijskih Alpah. Vzpenjala sem seprek sivega skalovja, sledila sem želji iti više,naprej, proti modremu nebu, pazila sem navsak stop in prijem, za trenutek sem razmišlja-la, kako naj zlezem čez posebno zahtevno me-sto. Po skoraj navpičnem kaminu se pot nekoli-ko umiri, položi se v strme trave in prepadnamelišča, ki so dom kozorogom. Neverjetna, mo-gočna gora je to, le občudujem lahko vse sile inzakone narave, ki ustvarijo nekaj tako popolne-ga in nedoumljivega. Vedno ostajam le tiha ob-čudovalka živali, ki imajo tu življenjski prostor;celo nekoliko zavidam jim svobodo in nenehnopohajanje visoko po skalovju. Vedno znova stami drobno cvetje in zelenje med skalovjem do-kaz, da je življenje čudovita danost, ki jo je vre-dno izkoristiti. Saj je roži vredno cveteti le dan,dva ... Nad melišči steza pelje malce na desno,proti zahodu, na Zmajev greben, na katerem seodprejo novi razgledi; tam sem se naenkrat za-

vedela, da sem že zelo visoko, pod menoj so vnevidne globine padale velikanske, strme ste-ne. Zares, lahko bi le stala in gledala. Spomnilasem se, da me čaka še prečenje čudovitega zele-nega travnika, ki je zelo strm; strmina naenkratizgine v globinah temnih sten, steza čezenj pa jezavarovana ... pa prečenje gruščnatih grap, glo-boka jama ob poti in potem vzpon, pri kateremse je treba lepo držati rdečih pik, ki vodijo čezskalovje. Če pa pik ne opaziš, potem greš pač posvoje, tako, kot sem šla jaz. Pa ne daleč. Svet jenaenkrat postal neznan, gruščnat in nepreho-den. Tam ne gre iskati bližnjic in boljših variant,zato sem se vrnila, dokler nisem znova srečalaoznake na skali. Saj jih je dovolj, le ves čas jim jetreba slediti, pa gre. Kmalu te popeljejo na pri-jetno stezico in okrog ovinka; tam se skoraj za-letiš v bivak. Kovinski bivak Adriana Suringarjaje postavljen na razgledni, ozki polici 2400 m vi- IZ

LE

TI

Via Amalia je močno izpostavljena� Marko Prezelj

42

10–2004

IZL

ET

I

� Andrej Mašera

Poldnašnja špica (Jôf di Mieze-gnot)

Najvišji in najboljvzhodni vrh v 12 km dol-gem grebenu Naborjet-skih gora. Iz Ovčje vasije videti kot lepo obliko-vana koničasta gora, kije na severni strani skal-nata, proti jugu pa sespuščajo strma travna-ta, niže tudi gozdnatapobočja. Pristopi so ne-zahtevni, primerni tudiza manj izurjene. Vrh jeprvovrsten razglednik!

Nadmorska višina: 2087 mVišina izhodišča: 1004 mVišinska razlika: 1083 mIzhodišče: Parkirišče na koncu ceste v doliniZajzere, do katerega se pripeljemo po asfalti-rani cesti iz Ovčje vasi.Pot vzpona: Po poti št. 611 skozi gozd, zmer-no strmo v dobri uri pridemo do koče Grego,1389 m. Naprej po kolovozu do sedla Rudnivrh (Sella di Somdogna), 1398 m, nato po po-ti, ki se vije po gozdnatem pobočju in se kma-lu spremeni v udobno mulatjero. Ta nas pri-pelje do neoskrbovanega zavetišča Alpini Ge-mona, 1946 m. Naprej gre strmeje, po odpr-tem travnatem pobočju in lahko prehodnemskalovju (malo krušljivo!) na vrh.Sestop: po poti vzpona.Časi: Zajzera–Rudni vrh: 1.15, Rudnivrh–Poldnašnja špica: 1.45, sestop: 2.15.Skupaj: 5–5.30.Težavnost: Nezahtevna označena pot. Zeloprijetna in priljubljena tura, primerna za je-senski čas. V skalovju pod vrhom moramo bi-ti zaradi krušljivosti pri hoji malo bolj pazljivi.

Pipar (Monte Piper)Goro sestavljajo trije vršiči, od katerih je naj-

bolj vzhodni tudi najvišji. Ta prepada proti juguz razbito steno do obsežnega melišča, nad ka-terim se dviga divje nasekani greben. Skala žeod daleč kaže na močno krušljivost. Na vrh selahko povzpnemo po nezahtevni poti, ki gre ne-kaj časa skupaj s potjo na Dve špici (glej na-prej!), ali pa po zahtevnejši poti od zavetišča Al-pini Gemona pod Poldnašnjo špico. Zaradi ugo-dne, proti jugu potisnjene lege, je Pipar še bolj-še razgledišče od Poldnašnje špice. Pogled znjega na Montaž je naravnost osupljiv.Nadmorska višina: 2069 mVišina izhodišča: 1398 mVišinska razlika: 671 m

Izhodišče: Sedlo Rudni vrh (Sella di Som-dogna), do katerega se lahko povzpnemo izZajzere (1.15), lahko pa se nanj pripeljemopo zelo slikoviti asfaltirani cesti skozi dolinoDunjo (Dogna); od začetka doline 18 km.

Pot vzpona: Do zavetišča Alpini Gemonaglej Poldnašnjo špico. Po poti št. 649 proti za-hodu čez neizrazito sedlo do velikega meli-šča. To prečimo skoraj vodoravno ob njego-

Gore nad Rudnim vrhom

43

10–2004

IZL

ET

I

vem zgornjem robu; sledi strm žleb. Gremočezenj in na levo, strmo navzgor po razbitisteni (jeklenice, občasno v slabem stanju),nato na ruševnato pobočje ter po ozki stezicido bližnjega vrha.

Sestop: Po ozkem grebenu navzdol protizahodu do ruševin iz prve vojne, nato strmonavzdol v ključih do stika s potjo na Dve špiciter po njej do ceste v Dunji. Do izhodišča naRudnem vrhu še 1,5 km po cesti navzgor.

Časi: Rudni vrh–zavetišče Alpini Gemo-na: 1.30 min, zavetišče–vrh Piparja: 1.30,sestop: 2 uri. Skupaj: 5–6 ur.

Težavnost: Zahtevna označena pot. Zah-teven je le vzpon po steni z velikega meliščana vrh, posebno ker so varovala lahko v dokajslabem stanju. Krušljivo!

Dve špici (Due Pizzi)V grebenu Naborjetskih gora sta Dve špi-

ci najzahodnejša vrhova, ki dosežeta višino2000 m. Vzhodni vrh – Cima Vildiver – je zagornike nepomemben, zahodni, Cima Alta,pa je zelo mikaven cilj. Nanj se povzpnemopo zavarovani poti Arturo Ziffer, ki gre v zgor-njem delu po vojaških položajih iz 1. svetov-ne vojne.

Izhodišče: Po cesti skozi Dunjo. 1,5 kmpred njenim koncem na Rudnem vrhu je maj-hno parkirišče (oznake).

Pot vzpona: Strmo navkreber po poti št.648 skozi redek gozd in ruševje na travnatrob (tam je odcep poti na Pipar). Malo navz-dol ter po drobljivih policah (zahtevno) dovznožja strmin pod sedlom Čanalut (Forchiadi Cjanalot), 1830 m. S sedla na levo navz-gor po travnatem pobočju do neoskrbovane-ga in stalno odprtega zavetišča ArmandoBernardinis, 1907 m. Naprej pod vrhom Ci-me Vildiver na severno stran ter skozi nizekvhod v 70 m dolg vojaški rov (nujna čelnasvetilka!). Na drugi strani rova ob jeklenicimalo navzdol, na škrbino med obema Špica-ma. Po drobljivih skalah in skoz naravnookno do 150 m dolge, vodoravne police, ki jeumetno izklesana v južno steno Cime Alte.

Po izpostavljeni polici (jeklenica) na zahodnopobočje ter po travah in med ruševjem navrh.

Sestop: po poti vzpona.Časi: Izhodišče – zavetišče Bernardinis:

2 uri, zavetišče–vrh Cime Alte: 1 ura, sestop:2 uri. Skupaj: 5 ur.

Težavnost: Zahtevna označena pot. Preti-ranih težav ni, varovala so po navadi v redu,skala pa je ponekod krušljiva; na veliki policine smemo imeti strahu pred globino.

Montaž – Via AmaliaVzpon na kralja Zahodnih Julijcev po zna-

meniti, izjemno privlačni in zelo zahtevni fera-ti Via Amalia je za vsakega dobrega gornikaneubranljiv izziv. Poleg znatnih tehničnih te-žav je vzpon po tej poti tudi zelo dolg in napo-ren. Dobro pripravljenemu gorniku pa bo ViaAmalia v veliko zadoščenje. Doživel bo velikidan, ki se ga bo z radostjo spominjal do kon-ca svojih dni.

Izhodišče: Parkirišče na koncu asfaltira-ne ceste, po kateri se iz Ovčje vasi pripeljemov Zajzero.

Pot vzpona: Naravnost proti jugu do veli-kanskega prodišča v zatrepu Zajzere in ponjem v isti smeri še četrt ure, do začetka oznakpoti št. 639 na desni v grapi s potokom. Po zve-čine zelo strmi poti do bivaka Stuparich, 1578m, ki leži na slikovitem skalnem pomolu. Tamje najbolje prenočiti. Od bivaka gre pot strmonavzgor proti severnemu ostenju Montaža, čezmelišče, nad njim pa ostro na desno proti ru-menkastim stenam. Desno od njih, ob vznožjuizrazitega stebra, je vstop v ferato. Spodnji delje najtežji: sledimo zanesljivim varovalom poodprti steni, nato skozi kamin na ozko škrbinoin onstran nje do ključnega mesta – sprva pocelo malo previsnem, nato navpičnem kaminudo začetka velike grape. Po njej skozi tri krnicein čez vmesne skalne stopnje. Iz najvišje krnicepo dolgi, izpostavljeni prečnici (trave, drobljivo,delikatno) na Pleče (Spalla Nord), malo ponjem, nato pa se pot prevesi na zahodno strangore, preči zelo strme trave (varovala) in se po

44

10–2004

IZL

ET

I

poličastem svetu dvigne do bivaka Suringar,2430 m. Od bivaka je še dobro uro do vrhaMontaža po označeni, vendar nezavarovani»poti« skozi Findeneggov ozebnik (plezanjeI.–II. tež. stopnje).

Sestop: Najvarneje je, če sestopimo poobičajni poti na južno stran gore, do planinePecol. Prevoz do izhodišča si moramo organi-zirati vnaprej, sicer nas seveda čaka zelo te-žaven sestop po poti vzpona.

Časi: Zajzera–biv. Stuparich: 2 uri, biv.Stuparich–biv. Suringar: 3.30–4 ure, Surin-gar–vrh Montaža: 1.15, sestop na Pecol:2.30. Skupaj: 9–10 ur.

Težavnost: Zelo zahtevna označena pot.

Zelo zahtevno označeno brezpotje (Finde-neggov ozebnik II/I). Via Amalia skupaj s fera-tama Via della Vita na Vevnico in Ferrato Ita-liano na Mangart sodi v trojico najzahtevnej-ših poti te vrste v Julijskih Alpah. Primerna jele za izurjene in kondicijsko odlično priprav-ljene gornike.

Vodnik (velja za vse štiri ture):Andrej Mašera: Zahodne Julijske Alpe.

Sidarta, Ljubljana.Zemljevida (veljata za vse štiri ture):Julijske Alpe – zahodni del 1 : 50.000,

PZS, Ljubljana.Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano

1 : 25.000, Tabbaco 019, Udine.

soko. Ob njem sem si privoščila malico. V tišinilepega sončnega dne se je bivaku približaladružinica kozorogov, udobno so obsedeli medskalovjem in razmišljala sem, kako naj odidemnaprej, ne da bi jih zmotila. Kmalu so se dvigni-li in izginili za skalovjem. Stezica nato vodi pro-ti Findeneggovemu ozebniku. Potem se izgubimed skoki, pragovi in balvani; rdeče pike pa some varno vodile proti ostremu, nekoliko razbi-temu grebenu. Po dveh dneh samotnega poha-janja sem na Špiku nad policami srečala kar ne-kaj ljudi, razveselila sem se tudi domače, slo-venske besede in stekel je pogovor, od kod inkam nas vodijo poti. Opazovala sem kar dolggreben od Poldnašnje špice pa vse do Dvehšpic, ki sem ga prehodila dan prej. Občudovalasem sliko vrhov Dolomitov, ki izginja nekje da-leč za obzorjem. Skušala sem prepoznati vrho-ve Julijcev, ki so me pozdravljali z vzhoda.

Sestopala sem. Spet zelo previdno. Ker se lo-tevam čudovitih, pa vendar zelo zahtevnih po-ti, se pogosto sama opozorim, da moram biti šeposebno previdna. Najraje se gibljem v svetunad gozdno mejo, v katerem prevladujejo strmetrave, grušč in skalovje, in zavedam se, da nesmem pasti. Torej želim tudi zdaj, ko pišem,opozoriti, da so te poti zahtevne, naporne indolge.

Prišla sem mimo bivaka in se znova znašlav neverjetnem svetu samote. Ob zares prelepihrazgledih sem sestopala po poti Via Amalia in

opazovala čredico kozorogov. So mar nejever-no zmajevali z glavami, ker hodim najprej gorin potem dol? Le kdo, če ne oni, lahko razumeželjo hoditi po gorah?

Via Amalia je bila za menoj. Šla sem naprejpo grušču in ker sta sledila le še melišče in gozd,je nekje globoko v meni previdnost popustila innisem se zavedala, da se je počasi prikradlo mal-ce utrujenosti; korak je postal mlahav in na gru-šču sem izgubila tla pod nogami in padla. Obse-dela sem in se sama pri sebi nasmehnila. Čistoprimeren in še vedno razgleden prostor je bil,odprla sem nahrbtnik in pojedla še zadnje ostan-ke suhega sadja. Malo več hrane bi lahko imela sseboj, čakalo pa me je le še kaki dve uri hoda, ta-ko da si nisem niti najmanj belila glave zaradipraznega želodca. Prelepo je bilo, da bi zaradi te-ga hitela.

Mimo bivaka Stuparich sem se spustila pro-ti planini Na starem tamarju (naj še enkratopozorim na ohranjeno slovensko ime planine)in čez obsežna prodišča proti parkirišču, na ka-terem me je čakal avto.

Ob avtu sem opazovala velikansko ostenjegore. Začutila sem ljubezen in spoštovanje dogore, do vetra, sonca, ob vseh doživetjih dvehdni pa sem se zavedela, da bi bilo vsako baha-nje odveč. Lahko stojim na katerem izmed vr-hov ali pa tu v dolini in edino primerno je, dapriznam mogočnost narave, hvaležna, da mi jebilo dano stopiti v ta veličastni svet ...

45

IZL

ET

I

� in � Franci Horvat

Moj drugi dom je, zaradi dolgoletnega po-znanstva z Robani, ki so mi pomagali odkriti šte-vilne skrite kotičke te doline, zagotovo v Robano-vem kotu, ki je hkrati moj najljubši planinski kraj.

Že pred leti mi je Barbara Roban omenilapot, ki se vije s Strelovca na Krofičko. Njena po-sebnost so predvsem čudoviti naravni prehodi,pastirski stan pod Utami in nebeški mir. Vsi tipresežniki so me že pred časom pripeljali naStrelovec z željo, da bi obiskal to zanimivo pot.Kljub nekaterim napotkom, ki sem jih dobil, miv prvo ni uspelo razvozlati začetka poti. Pozne-je mi jo je dokaj nazorno opisal kolega Bojan, kije že nekajkrat obiskal domovino gamsov in šte-vilnih planinskih rož.

Z Movznika v brezpotjePred kratkim, ko sva se z Emilom potepala

okoli Račkih vrat v Raduhi, so privrele na plannajine dolgoletne želje. Kar nekaj tednov svamorala počakati, da so se vremenske razmere vgorah normalizirale. Kljub precejšnji vročini z

nekaj možnosti za kakšno popoldansko nevihtosva se sredi tedna ob svitu odpeljala v Robanovkot. Nebo je bilo jasno, toda zaradi nekajdnev-ne hude vročine je bila vidljivost malo slabša.Vožnja do vznožja Icmanikove planine je bilazabeljena z opozorilno tablo POZOR, HUD BIK.Moje rdeče pokrivalo je torej lepo ostalo globo-ko v nahrbtniku, da ne bi bilo povod za kakšnobližnje srečanje. Na planini sta se pasli samokravi, ki nista kazali znakov napadalnosti. Prije-tna hoja po gozdu proti Strelovcu je minila pre-dvsem ob štetju številnih mravljišč. Zaradi po-zvanjanja ovc na omenjenem vrhu sva se odlo-čila, da ga obiščeva ob kakšni drugi priložnosti.Tako sva se napotila proti Movzniku, na kate-rem se začne naša pot. Po uri hoje od avtomobi-la sva že bila pri razcepu poti; markirana stezase je spuščala proti koči na Klemenči jami, naji-na pa se je postopno dvigovala proti sedelcu.

Nadaljevanje poti poteka najprej proti mo-gočnemu stolpu, za katerim je sedlo, sledi pa se-stop po grapi, v kateri se je bolje držati desnegaroba. Ob primerni pazljivosti po približno 60 mopaziš drobno stezico, ki pelje na desno v gozdproti naslednjemu stolpiču. V tem gozdu sem

Pastirska pot s Strelovca na KrofičkoMMiimmoo sslliikkoovviittee ssttaajjee ppoodd UUttaammii

Krofička � Vladimir Habjan

Staja pod Utami

47

10–2004

IZL

ET

I

Krofička in Strelovec � Andrej Stritar

Krofička sicer komaj sega čez2000 metrov (2083 m), vendar jezaradi svoje lege in divjine izre-dno vabljiv cilj v Savinjskih Alpah.Njena pobočja so na vse stranistrma in bogato razčlenjena, skal-ni odstavki se prepletajo s slikovi-timi travniki in obsežnimi rušev-natimi območji. Na vrh je spelja-na le ena markirana pot, vendarse da nanj vzpeti z vseh strani pozahtevnih brezpotjih. Stisnjenapod mogočno skalo na severnempobočju še danes stoji majhna le-sena kočica, iz katere je Robanovpastir nadziral drobnico na težkodostopnih pašnikih.

Krofičkin severni sosed Strelo-vec, 1764 m, je njeno pravo nas-protje – brez strmih prepadov,lahko dostopen po nezahtevnihpoteh. Cilj za tiste, ki si želijo ogle-dati ta svet, pa se ne bi radi od-pravili v divje strmine.

Koča: Koča na Klemenči jami,1208 m, majhni nekdanji planiniz izrednim razgledom na severnaostenja Kamniško-Savinjskih Alp.Oskrbovana je poleti, dostopnapa v eni uri od Doma planincev vLogarski dolini ali od Plesnika.Koča je tudi glavno izhodišče za severne pri-stope na Ojstrico.

Označene potiKrofička: S Klemenče jame za markacija-

mi na levo v gozd mimo starega macesna doporaščenega slemena Puklovec. Tam na raz-cepu na desno navzgor in iz gozda v vednobolj strm in razrit svet. Markacije nas vodijoproti desni, po neprijetno zaprodeni stezicido vrha. 2 uri, zahtevna markirana pot.

Strelovec: S Klemenče jame kot protiKrofički do Puklovca, tam pa na razcepu nalevo in zložno vzdolž pobočij do širokegatravnatega slemena Movznika, na kateremse nam odpre razgled na severno stran, vRobanov kot. Po tem slemenu (slikovito inrazgledno) do vrha. Uro in pol, nezahtevnamarkirana pot.

Od Robana v Robanovem kotu gremo pocesti in bližnjicah do razgledne kmetije Knez,nato pa še naprej po vedno ožji poti do njego-ve planine. Z nje nadaljujemo pot na Movznik

48

10–2004

pričakoval zloglasno ploščo, ki naj bi bila ključte poti. Zaradi bogatih oprimkov in dokaj kom-paktne skale je prečenje minilo, ne da bi se »ple-zanje« prav začelo, in že sva stala na melišču, kinaju je pripeljalo do pastirskega stana.

Krajši počitek sem namenil fotografiranjuin razmišljanju, s kakšnim zgodovinskim izroči-lom je povezana ta kočura pod strmo steno Ut.Kraj, na katerem si lahko več dni, ne da bi po-grešal civilizacijo. Dobro jutro ti voščijo gamsi,lahko noč pa ti zaželi hladen piš, ki se pripodiod nekod iz doline.

Vse močnejše opoldansko sonce naju je pre-podilo iz tega rajskega kotička. Pot je zavilanavzgor po pobočju, na katerem ni manjkalonaloženih skal. Zavila sva na levo in po krajšemžlebu prišla do sistema polic, ki so vodile na le-vo na travnat greben. Prečila sva pobočje do na-slednjega grebena, tam pa se je nakazana stezi-ca začela strmo vzpenjati. Ker sva se odločila,da greva v levo grapo, sva si vzpon malce oteži-la, kajti tik pred vršnim grebenom je bilo trebaskozi krajši kamin. Prava pot pelje po desni gra-pi, po kateri je hoja precej lažja. Do vrha Ut svaimela nezahteven greben, po katerem sva telo-vadila levo in desno in opazovala na severoza-hodu Rinke, Skuto in Mrzlo goro. Malo daljši inzahtevnejši je greben do vrha Krofičke; pot pe-lje skozi ruševje in krušljive odstavke.

SestopVrh Krofičke naju je pričakal »deviški«, kajti

v vpisni knjigi ni bilo podatkov, da bi naju tiste-ga dne kdo prehitel. Čez čas, ko so se pojavili pr-vi oblaki, se je zaslišal glas s poti, ki pripelje odKlemenče jame. Po krajšem počitku in skupin-skem fotografiranju sva se po markirani potispustila v dolino. Steza je precej krušljiva in stem nevarna.

Nekajkrat sem se le s težavo ujel, ko se mije izpod nog splazil kup kamenja. Po slabi urisva bila pri razcepu poti in sva zavila nazajproti Strelovcu. Steza se je ves čas rahlo vzpe-njala med številnimi macesni in gorskimi cve-tlicami, med katerimi so bile posebno pogači-ce in zlato jabolko. Zadnji metri pred Ickmano-vo planino, ko sva že sanjala o hladnem pivu,naju je prešinila misel na hudega bika. Emilasem prosil, naj mi spravi kapo na varno v ene-ga izmed žepov mojega oprtnika. Toda tudi to-krat se hudobnež ni prikazal ali pa si je vzelnekaj dni »dopusta« in odšel na obisk h kakšnivaški lepotici v dolini. Sestopila sva do avta,skočila v poletna oblačila in obuvalo ter se od-peljala proti domu.

Za nama sta bila lep dan in čudovita pot, kibo gornika, vajenega brezpotij, zagotovo očara-la in prevzela. Čas, ki sva ga potrebovala za opi-sano pot, je znašal šest ur. IZ

LE

TI

in na vrh. 3–4 ure, nezahtevna markirana pot.Od kmeta Icmanika dober kilometer od

Solčave sledimo slabo označeni poti po doli-ni Hudi graben do Icmanikove planine, odtam pa na levo na vrh. 3 – 3.30 ure. Do Icma-nikove planine se lahko vzpnemo tudi po po-ti od Plesnika v Logarski dolini.

Neoznačeni, brezpotni prehodiS Škrbine med Krofičko in Ojstrico (do tja

po markirani Kopinškovi poti s Klemenčejame). Prehod čez začetno skalovje nam olaj-šajo jeklenice. Sledi prečenje Zadnjega Trav-nika, potem pa še iskanje prehodov po str-mem svetu na desni proti vrhu. Zelo zahtev-no brezpotje, samo za izurjene stezosledce,

vajene lažjega plezanja. 2 - 2.30 ure.Prehod z Movznika mimo stare kočice je

opisan v članku. Tudi ta je brezpoten, orienta-cijsko izredno zahteven, težave pa so I. sto-pnje. Tudi to je zelo zahtevno brezpotje. 3 ure.

Z Robanove planine obstaja uhojena,vendar nemarkirana stezica čez Črni hriber.Čez poraščeni spodnji del nas pripelje na pro-strano travnato pobočje Travnik. Od tam seda splezati (I. do II. stopnja) naravnost na vrhali pa poiskati prehod na desno do kočicepod Utami. Zelo zahtevno brezpotje, tudi vorientacijskem pogledu. 3 - 4 ure.

Literatura: Andrej Stritar, Kamniško-Sa-vinjske Alpe, Sidarta 2003

Zemljevida: Grintovci, 1 : 25.000 in Ka-mniško-Savinjske Alpe, 1 : 50.000

49

10–2004

Gospodar stolpovCChhaaccrraarraajjuu –– nnoovvaa kkoommbbiinniirraannaa ssmmeerr

� in � Marjan Kovač

Od 25. junija do 14. julija 2004 sva se s Pav-letom Kozjekom spet mudila v Peruju. Namennajinega obiska je bil podoben kot prejšnja leta:v alpskem slogu preplezati novo smer na enegaod andskih lepotcev. Tokratni cilj je bil Chacra-raju (6112 m), gora, ki je z vseh strani težko do-stopna in (še vedno) pomeni enkraten alpini-stični izziv. Slovenski alpinisti so pred najinimletošnjim obiskom na tej gori preplezali že karnekaj prvenstvenih smeri, tako v vzhodni in ju-žni kot v zahodni steni. Edina neznanka je takoostala severna stena, ki je bila cilj najinega leto-šnjega obiska.

Na aklimatizacijo z gorskim kolesom

Od doma sva zaradi službenih in osebnihobveznosti odšla ločeno, Pavle iz Benetk, jaz padva dni za njim z ljubljanskega letališča. Sreča-la sva se v Huarazu, mestu pod vznožjem Cor-dillere Blance, ki je izhodišče za vse vzpone vže omenjeni »Beli verigi« in v malo bolj oddalje-ni Cordilleri Huayhuash. Najinega dolgoletne-ga prijatelja in soplezalca Aritze Bilbaa Mona-steria (po rodu Baska, ki že deset let živi in de-la kot gorski vodnik v Peruju) sicer ni bilo do-ma, vendar so njegovi domači poskrbeli, da svase pri njih počutila »kot doma«.

Letošnjo aklimatizacijo sva s Pavletom, takokot že pred dvema letoma, spet opravila z gor-skima kolesoma. Ker je letošnje leto »olimpij-sko«, sva se, malo za šalo, malo zares, odločila,da se povzpneva na skoraj 4900 metrov visokigorski prelaz Punta Olimpica. Tri dni prijetne-ga in včasih tudi napornega kolesarskega pote-panja je kar prehitro minilo, čeprav naju je prikolesarjenju proti vrhu prelaza oviral dež in natrenutke tudi sneg, tako da sva na prelazu pre-živela mrzlo in vlažno noč (šotor je bil postav-ljen na 10 cm svežega snega, oprema za preno-

V prečnici

50

10 –2004

AL

PIN

IZE

M

čevanje pa ni bila ravno popolna) in naju je obspustu pošteno zeblo v okončine. Da z vreme-nom letošnjo sezono nekaj res ni v redu, namaje postalo jasno po vrnitvi v dolino, ko sva na-črtovana dva dni počitka v Huarazu podaljšalaza še dva »nenačrtovana« dneva. Zaradi nesta-bilnih vremenskih razmer sva se odločila tudiza spremembo najinega prvotnega načrta. Spr-va sva se v severno steno Chacraraja namerava-la odpraviti sama in nato po vrnitvi opraviti šekakšen krajši vzpon v gorah nad Huarazom sprijateljem Aritzo. Ker pa je čas neusmiljenotekel in nama je postalo jasno, da ne bo časa zavnovičen obisk gora, sva na svojo pustolovščinopovabila še Aritzo in ta se je najinemu vabilu zveseljem odzval.

Na pot smo odšli v ponedeljek, 5. julija. Vpreobloženem taksiju smo se iz Huaraza prekYungaja, sedla Portachuelo de Langanuco, ki jena višini vrha Mont Blanca, spustili na vzho-dno, amazonsko stran Cordillere Blance in vkraju z imenom Vaqueria končali svoje »cestno«potovanje. Od tam je še štiri do pet ur hoje dobaze pod severno steno Chacraraja. Najtežje to-vore so prevzeli na svoje hrbte osli in nam takoomogočili, da smo s skoraj praznimi nahrbtnikisproščeno in brez večjih naporov šli svojemucilju naproti. Še istega dne zvečer smo ob manj-šem jezercu in potočku s kristalno čisto vodo vdolini Paria postavili bazni tabor. Tam smo vslabem vremenu preživeli tudi naslednji dan inizkoristili čas za raziskovanje zapletenega do-stopa do stene – konec doline namreč zapiranekakšna krnica, obdana z gladkimi stenami, vkatero se podirajo seraki. Po okoliških pobočjihin stenah so šumeli slapovi vode, od časa do ča-sa, ko je serak na ledeniku pod steno zapustilsvojo dolgoletno lokacijo, je zamolklo bobnelo.Odločitev, da ne bomo rinili z glavo skozi zid,ampak se pod steno odpravili po daljši in boljvarni poti, tako niti ni bila pretežka ...

Padec pod vrhom, vrh in neobičajen »abzajl«

Dostop do pod stene smo opravili naslednjidan, 7. julija, v slabih devetih urah. Prvi pro-blem je bila z mahom porasla skalna zapora,nato težko prehodni vodni žlebovi pod ledeni-

kom, najbolj neugoden in nevaren pa je bil pre-hod skozi ozebnik pod poševnim lednim stol-pom – serakom. Vendar je bila to edina možnapot do vznožja stene. Šotor na ledeniku podsteno smo postavili zvečer v snežnem neurju.Ponoči se je vreme končno izboljšalo, saj smoskozi odprto zadrgo na šotoru lahko opazovalimežikanje zvezd.

V četrtek, 8. julija, smo zjutraj predolgo spa-li. Preden smo zlezli iz toplih spalnih vreč, nav-lekli nase vsa oblačila in plezalno kramo, sku-hali nekaj pijače, na hitro pojedli zajtrk ter po-storili še kup drobnih malenkosti, je bilo sonceže visoko nad obzorjem. Na srečo smo imelivsaj kratek dostop, saj smo prejšnji dan prišlires visoko. Vzpon v steni smo začeli okoli 8. urezjutraj, in sicer v lepem, sončnem in na trenut-ke kar (pre)vročem vremenu. Previsno skalnobariero smo obšli levo po razu. Po štirih razte-žajih plezanja v kvalitetnem granitu ter po pri-bližno 60 m prečnice nazaj proti desni smo do-segli centralno ledišče.

Razmere so bile sprva slabe; za to je poskr-bel svež in razmočen sneg. V strmem delu je bi-lo bolje, vse dokler se ni žleb končal v previsnihsnežnih gobah. Z naslednjo prečnico na desnismo dosegli nov žleb, ki nas je po desetmetr-skem ledenem slapu z naklonino 90 stopinj innočnem lednem ter ponekod kombiniranemplezanju pripeljal pod izstopne previse.

Kot je v Andih pogosto, je bil zadnji raztežajpod grebenom med najtežjimi – kombinacijaskale in snežnih gob. Kljub nekaj dramatičnimdogodkom, ki so jih zakrivili predvsem slabe ra-zmere in moj padec, za katerega še danes nevem, kaj ga je povzročilo (nočno plezanje brezčelne svetilke in prhek sneg v navpičnem sne-žnem pobočju sta bila zame očitno prevelik za-logaj), smo vzpon končali ob 10. uri ponoči, nasrednjem vrhu oz. grebenu, po katerem potekaTerrayjeva smer.

Po kratkem počitku, ki se ga večkrat spomi-njam predvsem zaradi drgetanja, pomanjkljiveobleke in grizljanja »power barov«, smo takoj za-čeli sestopati. Sestop, ki smo ga opravili pre-dvsem s spusti po vrveh, je bil vse prej kot pri-jeten. V spominu se mi še vedno vrstijo slike sprvega spusta. Sidrišče na grebenskem stolpu,ki smo ga uredili v kupu pršiča, v katerega smo

51

10–2004

zakopali »snežno sabljo« in jo zalili z urinom, kije še ostal v naših mehurjih, v nočnih urah ni bi-lo ravno preveč spodbudno. Osebno moram pri-znati, da sem imel med tem spustom precej ve-lik »cmok v grlu«, saj takih in podobnih sidriščne uporabljam ravno pogosto. No, na srečo se jevse srečno končalo, tako kot moj padec malopred tem. Posebno poglavje so bile tudi zmr-znjene vrvi, ki so se zatikale in zaradi katerih seje moral Pavle do enega od sidrišč še enkratpovzpeti. Ko nas je zjutraj sonce oplazilo na kra-ju, kjer smo pripravljali zadnji spust, kar nismomogli verjeti, da je sestop potekal 10 ur oz. do 8.ure zjutraj. V steni smo bili točno 24 ur ...

Močan stisk roke, nasmeh na obrazu, obve-zno fotografiranje, nekaj prepotrebne pijače,prazne plinske bombice, zajetni in nesramnotežki nahrbtniki, strah pred seraki, ki so namviseli nad glavami, nemogoča vročina na lede-niku, žeja, žeja in še enkrat žeja. To je le nekaj

drobnih utrinkov s sestopa v dolino Paria, kismo ga opravili še isti dan. Mesto baznega tabo-ra smo dosegli šele nekaj pred polnočjo, v de-žni plohi postavili šotor in se 10. julija, v (spet)deževnem vremenu, vrnili v Huaraz.

Nova smer Gospodar stolpov (El Señor de lasTorres) poteka po izrazitem stebru med obemavrhovoma Chacraraja in se konča vrh stebra vTerrayjevi smeri na grebenu. Ocena smeri: ED+(6a A1 AI6 - 90/55-70 st.), 800 m, 14 ur. V spo-dnjem delu smo v prvih štirih skalnih raztežajihnašli nekaj klinov in ostanke starih fiksnih vrvi(tudi konopljenih); to kaže, da so predhodniki žepred desetletji poskušali preplezati omenjenosmer. O predhodnih poskusih nam ni uspelo do-biti nobenih informacij. Sestopali smo v območjupreplezane smeri, po večini s spuščanjem po vr-vi. Celoten vzpon in sestop je tako trajal 24 ur,celotna tura »od vrat do vrat« v Huarazu pa sla-bih 6 dni. A

LP

INIZ

EM

Dostop do stene v snežnem metežu

52

AL

PIN

IZE

M

»Velika pozabljena stena«, kot jo včasih ime-nujejo v Patagoniji, je obljubljala ravno takomešanico skale in ledu, kakršno sva iskala ževeliko let. To, kar naju je najbolj privlačilo, jebila avantura v odročni pokrajini, na gori, ki jebila preplezana le enkrat, pred 20 leti, ko se jenanjo povzpela močna italijanska ekipa.*

Težak začetekMinevala sta zadnja dneva pred odhodom,

midva pa še vedno nisva imela pripravljeneopreme. Dan pred odhodom je bila še vednorazmetana po betonskih tleh Stefanove garažein zajelo me je nelagodje. Kateri kosi opremebodo med plezanjem nepogrešljivi in kateri najostanejo doma? Kako naj si odgovoriva na tovprašanje, če sploh ne veva, kaj naju čaka? Ve-

dela sva, da bo uspeh najine odprave močnoodvisen od tega, ali bova imela s seboj pravoopremo. Zanesla sva se lahko le na to, da vre-me v Patagoniji ne bo prizanesljivo. Ko sempred desetimi leti plezal na Cerro Torre, sem sedobro seznanil z razvpitim patagonskim po-dnebjem. Dve potovanji, trije meseci in neštetiprizadevni poskusi so bili potrebni, da sem pri-šel na vrh. Toda v desetih letih sem pozabil ve-čino neprijetnih stvari ... Ali pa nemara plezal-ci, ko nas uročijo fantastični patagonski stolpi,zavestno potisnemo neprijetna dejstva v poza-bo? Murallon se je zdel še bolj nepredvidljiv kotCerro Torre. Leži namreč prav v delu Patagoni-je, v katerem so nevihte še bolj divje, poleg te-ga pa je treba 50-kilometrski dostop opraviti ssvojimi lastnimi močmi.

Životarjenje v ledeniciNajprej je vso noč deževalo, nato je spet za-

čelo snežiti. Hlad se je počasi prikradel v našespalne vreče, medtem ko je zunaj divjala or-kanska nevihta. Minil je še en dan, ne da bi lah-ko kakor koli napredovali. Vreme je bilo še slab-še, kot sem imel v spominu. Dvom je bil z vsa-

Spomini na Murallon

SSmmeerr TThhee LLoosstt WWoorrlldd

� Robert Jasper,

� Klaus Fengler

* Podatek ni točen – na glavni vrh Murallona sta se 12. 11.2003 prek ledenika Cono povzpela naš alpinist Silvo Ka-ro in Argentinec Rolando Garibotti in tako opravila dru-gi vzpon na glavni vrh te gore. Prvi so se leta 1984 na2885 m visoki glavni vrh po SV-razu povzpeli člani itali-janske odprave Casimiro Ferrari, Carlo Alde in Paolo Vi-tali. Angleža Eric Shipton in Jack Ewer ter Čilenca Edu-ardo Garcia in Cedomir Marangunic pa so leta 1961 sta-li le na zahodnem vrhu Murallona (op. ur. M. P.).

53

10–2004

AL

PIN

IZE

M

kim dnem večji. Ko se je Murallon končno pri-kazal izza oblakov v vsej svoji veličini, je foto-graf Klaus ob pogledu nanj izdavil: »Nikoli namne bo uspelo priti tja gor!« Tako je na glas pove-dal tisto, kar smo si mislili vsi. Odurno vremein neskončno prenašanje tovorov sta nam do-besedno požirala čas, do stene, na kateri bi sepravo plezanje šele začelo, pa nam sploh še niuspelo priti. Poleg tega je bila gora popolnomaodeta v led. Zdela se je nedotakljiva, kot velikaneosvojljiva trdnjava.

Pet dni smo bili prisiljeni čepeti v RefugiuPascale. Naš optimizem je bil že močno načet.Ob sunkih vetra, ki so prodirali skozi špranjo vsteklu, smo si lahko le zamišljali, s kakšno mo-čjo ta divja zunaj. Ko smo prvič prestopili pragzatočišča, smo si želeli le čim prej oditi. Tako siga pač nismo predstavljali! Nekaj grobo zbitihkovinskih plošč, gola tla, postelje iz desk, nekajstarih kartuš in pločevink. To je bilo vse. »Teganajbrž ne bomo mogli dolgo prenašati,« sem simislil. Toda vedno znova me osupne, kakozlahka vzljubimo preproste stvari v odmaknje-nem, sovražnem okolju. Počutil sem se vednobolje. Ko smo prisluškovali štropotanju dežjain tuljenju vetra, ki se je zaletaval v železnoogrodje našega »doma«, smo bili pravzapravveseli, da smo na suhem in da imamo kaj zapod zob, pa čeprav je bila to le skopo odmerje-na hrana Simpert Reiter. Vrh Murallona, našcilj, se je le tu in tam prikazal izza oblakov. To-da ravno zato je bila gora vedno bolj zanimivain privlačna. Z vsakim izgubljenim dnem je bilnjen urok večji.

Bazni tabor Snežna luknjaGloblje smo prodirali na ledenik proti kraju,

na katerem smo nameravali postaviti bazni ta-bor, hujše so bile nevihte. Veter, led in sneg sokrojili naše življenje. Popolnoma smo bili izpo-stavljeni silam narave v njihovi najbolj divjiobliki. Komaj smo našli nekaj zavetja za svoj ta-bor. Naše napredovanje je bilo odvisno od koli-kor toliko znosnega vremena, toda razen mednekaj kratkimi predahi je bilo prav grozno.Včasih smo se počutili, kot da bi se pomikaliproti središču orkana. Očitno je bilo, da smo siza plezanje izbrali najslabši kraj na svetu.

Ob izboljšanju vremena smo z opremo hite-li naprej. Vsak nahrbtnik je tehtal 35 kilogra-mov in vsako razdaljo smo morali prepotovatitrikrat. Zdelo se je, da tovorjenje traja v nedo-gled; kar 15 dni smo potrebovali, da smo, oto-vorjeni kot mule, prišli čez veliki ledenik Upsa-la. Načrt, da bi razdalje med tabori prepotovalile enkrat, s sanmi, je padel v vodo. Ledenik jebil namreč popolnoma brez snega, tako da sobile razpoke in ledene tvorbe za sani nepremo-stljive ovire.

Spet smo bili ujeti v nevihti, tokrat na lede-niški moreni. Minil je še teden čakanja. Vremese je naposled le nekoliko izboljšalo in po trehtednih mučnega prenašanja tovorov smo dose-gli vznožje stene. Ker smo bili močno izpostav-ljeni vremenskim vplivom, je bila edina rešitev,da se s sovražnega površja umaknemo v globi-no. Po osmih urah trdega dela smo v izrednotrd, ponekod leden sneg izkopali dovolj velikoluknjo. Dobrodošli v baznem taboru Snežna lu-knja! Vzeli smo si dan oddiha, da smo si odpo-čili ohromele roke. Kljub pomilovanja vredne-mu vremenu smo vsako jutro iskali znamenjaizboljšanja. Nič! Videti je bilo brezupno. Večer1. decembra pa je prinesel razjasnitev. Megla seje razkadila in le nekaj osamljenih snežink jepoplesavalo v mrazu. Kazalo je, da se bo vremeustalilo. To je bila naša priložnost! V naglicismo pripravili opremo, preštevajoč vsak klin invsakega frenda. Samo najnujnejše potrebščineso našle prostor na plezalnih pasovih. V načrtusmo imeli Severni steber v hitrem, alpskem slo-gu; to je pomenilo 1100 m neznanega terena.Poskus, da bi ga preplezali v enem dnevu, je bilseveda tvegan, vendar je pomenil edino mo-

Udobje skromnega zavetišča

54

AL

PIN

IZE

M

žnost za vzpon na vrh. Hitrost pomeni varnost,še posebno v Patagoniji. Tega sem se naučilpred desetimi leti na Cerro Torreju.

Plezanje skozi okno lepega vremena

Tisto noč nismo kaj dosti spali. Večerne pri-prave, topljenje snega in kuhanje ter pakiranjeopreme so nam vzeli preveč časa. Po dveh urahv spalnih vrečah nas je ob pol dveh zdramilalarm. Končno! Več tednov smo čakali na ta

trenutek. Obupno smo si želeli vsaj kanček le-pega vremena, možnosti za vzpon na vrh. Zdajsmo dobili priložnost.

Edino možnost za dosego vrha je pomenilahitrost v kombinaciji s pripravljenostjo nareditivse s čim manjšim trudom. Z zoro smo bili napoti. Povzpeli smo se čez prvo stopnjo raza, va-rovali smo se le v dveh raztežajih in tako dose-gli veliko snežno teraso nekje na polovici stene.Razmere v steni so bile zaradi dolgotrajnegaslabega vremena obupne. Skala je bila pokritas snegom, na počeh je bil požled. Napredovalismo lahko le s cepini in derezami. V senci je bi-lo neprijetno mrzlo.

Po začetnem iskanju najboljše smeri smo sezačeli vzpenjati po severovzhodni strani stebra,ki je bila videti lepo prehodna, poleg tega pa jebila izpostavljena soncu. Temperatura na tejstrani je bila znosna. Velika, z ledom prekritazajeda je obetala hitro plezanje v mešanem slo-gu, toda kot se rado zgodi, je bil teren videti la-žji kot v resnici. V delikatnem raztežaju z oce-no M7 sem skoraj odletel, ko se je odkrušiladrobna luska, za katero sem zatikal orodje. Sle-dila je nekoliko naporna previsna zajeda (M8),ki pa je k sreči dajala dovolj možnosti za varo-vanje z zatiči in frendi. Čas je bliskovito mine-val. Ko v Patagoniji posije sonce, se začne vsetaliti. Začela se je »kanonada«. Čas je bil, da sepoberemo proč. Kazalo je, da so raztežaji v za-jedi brez ledu. Vodstvo je prevzel Stefan. Bil jeodločen, da bo s plezalkami na nogah hitroopravil s preostalimi strmimi raztežaji. Naglo jepustil za seboj mokro skalo, potem pa je sledilo

V gorah se dela dan

55

AL

PIN

IZE

M

razočaranje: led v počeh, ki ga od spodaj nisvamogla videti, ga je prisilil, da se je vrnil v zaje-do. »Prekleti led, kako ga sovražim ...!« je prekli-njal. Njegova nejevolja je bila več kot razumlji-va; že z derezami in s cepini je bilo v takem sve-tu težko napredovati, s plezalkami pa še tolikoteže in precej bolj nevarno. Kako je prišel čezpoledenela mesta, bo zame za vedno ostalaskrivnost. Nenadoma sem se zavedel, kakšne bibile posledice hude poškodbe tu, »na koncusveta«. Nihče nam ne bi mogel pomagati. To bibila prava groza!

Nebesa in pekelKončno se je strmina nekoliko unesla. Še

en raztežaj naju je ločil od ledu, na kateremsem spet prevzel vodstvo. Strmi, ozki žleboviso omogočali čudovito plezanje po tankem le-du. Fantastični mešani teren s težavnostjo doM6+ je še enkrat terjal popolno zbranost, natopa so težave počasi popustile. Kmalu sva dose-gla vrh stebra. V daljavi sva zagledala fjordeČila. Megla, ki je prekrivala ledeni rt, se je za-čela dvigovati. Bi bilo to lahko slabo zname-nje? Vreme se je zdelo zelo stabilno. Po strmihsnežnih pobočjih smo 2. decembra ob pol se-

dmih zvečer končno dosegli vrh. Močan veternam je bičal obraz. Uspelo nam je! Po tednihprenašanja težkih tovorov in čakanja na lepovreme smo le prišli na vrh! Toda izkušnja jebila vredna vsega napora, ki je bil potreben,da smo jo doživeli. To je bil poseben trenutekv življenju plezalca.

Prvi vzpon po Severnem stebru Murallona,The Lost World (Izgubljeni svet), skala do VII+(5.10c), led in mešan teren do M8, 1100 m, staopravila svetovni plezalski javnosti dobro znananemška plezalca Robert Jasper in Stefan Glo-wacz, 1.-2. 12. 2003. Fotograf Klaus Fengler ji-ma je sledil po pritrjenih vrveh.

Petdeset kilometrov dostopa do stene je bilo treba opraviti z lastnimi močmi

56

10–2004

AL

PIN

IZE

MA

LP

INIZ

EM

� Irena Mrak, Iztok Tomazin� Irena Mrak

Stopiti na vrh osemtisočaka je želja mnogihalpinistov in gornikov. Visoke gore so že v pre-teklosti pomenile svojevrsten izziv, predvsemzaradi nadmorske višine, izjemno ostrih po-dnebnih razmer in številnih drugih objektivnihnevarnosti. Poznane so bile tudi človekove fizi-ološke omejitve na velikih višinah – pomanjka-nje kisika so prvi pristopniki nadomeščali s ki-sikom iz jeklenk, obleka in obutev sta bili manjprimerni za velike višine in pogoste so bile hu-de ozebline. Dodatni kisik je še vedno bolj pra-vilo kot izjema, oprema pa se je neprimerno iz-boljšala in olajšala pristope in plezanje na veli-kih višinah. Kljub temu je 8000 m še vedno iz-ziv; to kažejo številne odprave, ki vsako letooblegajo 14 »najvišjih«. Vsak izmed njih imasvojo zgodbo ter tak ali drugačen sloves, od ka-terega je odvisna njihova priljubljenost.

Naša odprava – Druga himalajska alpinisti-čna in smučarska odprava Univerze v Ljubljani,Gašerbrum 2004 – si je za cilj izbrala dva osem-tisočaka (Gašerbrum I, 8068 m, in II, 8035 m)v pogorju Karakorum v Pakistanu. Razlogov jebilo več, poglavitni pa je povezan predvsem sčasovno in finančno dostopnostjo tamkajšnjihosemtisočakov. Pristojbine za vrhove v Pakista-nu so bile v letih 2003 in 2004 razpolovljene,najprimernejši čas obiska pa so poletni meseci;to nam, zaposlenim na fakultetah, najboljustreza. Odpravo smo načrtovali že nekaj let, šenajbolj resno za poletje 2003. Letos nam je kon-čno uspelo – vodja odprave je postal StojanBurnik s Fakultete za šport, pomočnica vodjeIrena Mrak z Oddelka za geografijo Filozofskefakultete (AO Tržič), drugi člani pa so bilizdravnik Iztok Tomazin z Medicinske fakultete(AO Tržič), Andrej Terčelj in Primož Kunaver(AO Ljubljana Matica) ter pridružena člana Jo-seph Stiller in Franz Seiler iz Nemčije. Do ba-

znega tabora je bila z nami še Mojca Švajger(AO Tržič). Poleg gorniških ciljev smo imeli tu-di raziskovalne, in sicer s področja medicine,športa in geografije.

Organizacija odprave, ki je zahtevala zeloveliko časa in energije, je bila tudi svojevrstenizziv, ki sva se ga lotila predvsem midva s Sto-janom. Konec junija smo šli na pot proti glav-nemu mestu Pakistana Islamabadu, v kateremsmo nameravali začeti dolgo potovanje v gore.Izjemno slikovita vožnja proti severu Pakistanaje bila eno najlepših doživetij na poti. Sušna po-krajina, v katero je globoko vrezana soteska In-da, pa ozka cesta, vklesana v desno pobočje,sem in tja posejano z majhnimi živobarvnimipolji, vmes pa živahna obcestna naselja, v kate-rih se domačini vedno iskreno razveselijo tuje-ga popotnika – vse to so podobe, ki bodo za ve-dno ostale z nami. Pa vendar je nekaj popolno-

Magičnih 8000 mDDrruuggaa hhiimmaallaajjsskkaa ooddpprraavvaa UUnniivveerrzzee vv LLjjuubblljjaannii,, GGaaššeerrbbrruumm 22000044

AL

PIN

IZE

M

Tovornjak na cesti proti mestu Skardu.

57

10–2004

AL

PIN

IZE

M

ma drugače – na cestah in poljih so le moški,saj islam prepoveduje pojavljanje žensk v jav-nosti brez moškega spremstva.

Dolgo vožnjo smo po treh dneh končali vzadnji vasi Askole na višini 3000 m. Sledilo jesedem dni hoje do baznega tabora na višini5100 m. Potrebovali smo 80 nosačev, ki so nosi-li po 25 kg, zaslužili pa 10 $ na dan. Pot je na-porna, vendar jo nosači po večini dobro pozna-jo, saj jo prehodijo vsaj osemkrat v sezoni. Grepo dolini reke Biaho, ki priteče izpod ledenikaBaltoro in Biaho. Štiri dni dostopa poteka poslikovitem ledeniku Baltoro, ki je s svojimi 55km eden najdaljših ledenikov na svetu. Že nadostopu nas je spremljalo slabo vreme, ki jeonemogočalo razglede na okoliške vrhove, takonam ni uspelo videti niti slavne druge najvišjegore na svetu – K2. Sedmi dan smo postavili ba-zni tabor na bočnem morenskem nasipu lede-nika Abruzzi. Bili smo ena zadnjih odprav z na-menom priti na Gašerbrum I in II. Ob našemprihodu se je nekaj odprav že odpravljalo do-mov, žal ne da bi dosegle vrh. Letošnje vremeje bilo nenavadno slabo in močnim ekipam izpredvsem evropskih držav je na obeh Gašer-brumih uspelo priti le do višine 6400 m.

Pristopa na goro smo se lotili v himalajskemslogu, torej s postavljanjem višinskih taborov.

Tako smo najprej postavili tabor 1 na 5900 m,nato pa po nekaj dneh počitka še tabor 2 na6400 m. Brez sodelovanja z drugimi odpravamini šlo; skupaj smo s fiksnimi vrvmi in napor-nim gaženjem odprli pot proti taboru 3 in sevrnili v bazni tabor. Kar teden dni smo čakalina svojo priložnost. Vremenske napovedi, kismo jih dobivali tako mi kot tudi preostale od-prave, so obetale lepo vreme od 24. do 26. juli-ja. 22. julija ponoči smo začeli vzpon proti vr-hu. Prva dneva sta minevala v močnem sneže-nju, vendar smo trmasto vztrajali v veri, da sevreme pač mora izboljšati. Res nas je 24. julijazbudilo jasno jutro in ta dan nam je skupaj sčlani preostalih odprav – Nemci, Baski, Italija-ni, Francozi – uspelo postaviti tabor 3 na 7000m. Hoja in plezanje sta bila izjemno napornazaradi na novo zapadlega snega ter nevarnostisnežnih plazov, prav tako sta nas začela oviratimočan veter in mraz. Prvi naskok na vrh smoposkusili že v noči na 25. julij. To se je izkazaloza popolnoma zgrešeno in predvsem za izguboprepotrebne energije. Tisoč višinskih metrov jebil prevelik zalogaj, pot nevarna, novega snegapreveč ... 25. julija smo tako Stojan, Franz, Seppin Irena skupaj z Nemci in Baski postavili še ta-bor 4 na 7400 m, Andrej in Iztok pa sta ostalana taboru 3 in ponoči znova odšla od tam pro-

Polja v okolici vasi Askole

58

10 –2004

AL

PIN

IZE

M

ti vrhu. 26. julija smo okoli 4. ure zjutraj vsiskupaj začeli vzpon na vrh. Spet so nas pestilihud mraz, veter in globok sneg. Po nekaj urahsta se Sepp in Irena zaradi nevarnosti ozeblinvrnila v tabor 4, drugi pa so nadaljevali potproti vrhu in ga ta dan tudi dosegli.

Najtršo preizkušnjo je na gori preživel Iz-tok, ki je svoja takratna občutja opisal takole:

Izkušnja z vrha(Iztok Tomazin)

Kljub nenavadno slabemu počutju sem trmo-glavil navzgor, dokler nisem dobrih sto višinskihmetrov pod vrhom Gašerbruma 2, ob srečanju ssestopajočima Andrejem in Franzem, skorajumrl. Le malo je manjkalo, omahnil sem že natla, a strmina na srečo ni bila taka, da bi zdrsnilv globino. Tik preden sem z grozljivim občutkomnezmožnosti dihanja in skorajšnje zadušitve iz-gubil zavest, je nenadna zapora dihal le popusti-la. Komaj sem za silo prišel k sebi, nas je spetoplazila bližina smrti. Z vrha sestopajoči Paki-stanec je zdrsnil v strmini nad nami. Nemočnosmo opazovali, kako je drvel vedno hitreje, iz rokmu je iztrgalo cepin, z glave kapo in zaščitnaočala. Ko je padal mimo nas, je napravil nekajsaltov, na srečo pa se je kakih sto metrov niže, vpoložnejši vesini, pod katero se je grezil prepadseverne stene, ustavil. Niti polomil se ni, le vespretresen je obsedel v snegu in čakal kolege.

Meni je razum svetoval takojšen sestop, todav najvišjih gorah se pogosto zmaguje, izgubljaali pa tudi umira zaradi odločitev in dejanj, kiniso razumsko utemeljena. Takrat šteje marsi-kaj, kar ni dostopno našemu umu. Odločil semse za nadaljevanje vzpona, čeprav sem vedel, dase srhljivi dogodek lahko ponovi in čeprav semdihal tako težko, kot še nikoli prej na osemtiso-čaku. Ko sem se čez dolge ure privlekel na vrh, sovsi že zdavnaj sestopili. Na točki izpolnitve našihletošnjih alpinističnih sanj sem bil sam. Že v mi-rovanju me je dušilo, vsak premik pa je pomanj-kanje kisika še poslabšal. Na vrhu Gašerbruma2 sem zdržal kake četrt ure in ta čas so zaznamo-vali strupeno mrzel veter, valovito, do vseh obzo-rij segajoče morje visokih belih gora in neskon-čna modrina nad njimi. V dolino sem ponesel

brezčasje Lepote, ki bo popolno zasijala šele vprihodnosti; tisti hip je bil posvečen le golemupreživetju.

Naslednji dan, torej 27. julija, sta proti vrhuznova odšla še Sepp in Irena. Želja po najvišji to-čki Gašerbruma II je bila večja od vseh bolečin,mraza, vetra in utrujenosti. Hodila in plezala svasama, vsi so se že spuščali proti baznemu tabo-ru – tisti z vrhom v žepu in tisti brez njega ... Vre-menska napoved je napovedovala le še pol dne-va lepega vremena, nato pa spet dolgotrajno po-slabšanje. Vztrajnost nama je poplačal vrh – ob2. uri popoldne sva ga dosegla in ga po nekaj mi-nutah tudi zapustila. Orkanski veter naju je pre-pričal, da sva hitro sestopila. Kljub temu je bilrazgled z vrha veličasten, občutki pa tudi. Nasle-dnja dva dneva sva sestopala proti bazi, utruje-nost je naraščala, teža v nahrbtnikih prav tako.30. julija sva približno ob enajstih dosegla baznitabor. Andrej, Primož in Mojca so že odšli protidomu. Andrej s prvim osemtisočakom v žepu,Primož z bogatimi izkušnjami za naslednji po-skus, Mojca z nepozabnimi doživetji in veliko že-ljo, da bi v prihodnjih letih poskusila tudi ona.

Večer po vrnitvi z vrha (Iztok Tomazin)

Nad Gašerbrume je legla tema, »Sijoče gore«se lesketajo v mesečini, kolikor je prepuščajo nastrmine prilepljeni nacefrani oblaki. 5100 me-trov visoko, v baznem taboru na sotočju ledeni-kov Abruzzi in Južni Gašerbrum, smo zbrani naposebni večerji. Brleča kerozinska svetilka skro-

Na vrhu Gašerbruma II (8035 m)

59

AL

PIN

IZE

M

mno osvetljuje notranjost platnenega zavetja, kije hkrati kuhinja in jedilnica naše odprave. Na-počil je težko pričakovani čas, ko je odpadla ve-čina bremen in skrbi, od slabega je ostala le še iz-črpanost.

Sepp ves zamaknjen ždi na vogalu razmaja-ne, med ledeniško kamenje postavljene mize. Zobema rokama si tišči na ušesa majhne, na di-skman priklopljene zvočnike in se kot nočniškrat pozibava v vse smeri v ritmu glasbe BrucaSpringsteena. Po licih mu polzijo solze. Drugi sepogovarjamo, šalimo in predvsem pričakujočepogledujemo proti Ehsanu, po domače Miku. Tanaš kuharski čarovnik iz Hunze na severu Paki-stana je skoraj iz nič zamesil torto in jo spekel vsvoji magični ropotarnici, v kateri stalno ropota-jo piskri in drugi pripomočki ter bučijo kerozin-ski kuhalniki. »Zaključna dela« na torti poteka-jo pred našimi očmi in povzročajo obilno cedenjesline in drugih prebavnih sokov.

Vsi navzoči – Stojan, Franz, Sepp, Irena injaz – smo pred kratkim stali na vrhu 8035 me-trov visokega Gašerbruma 2 po številnih zaple-tih, pričakovanih in nepričakovanih težavah,obupnem vremenu in veliki preizkušnji volje,vztrajnosti in še česa. Manjkajo le Primož, An-drej in Mojca, ki so zaradi službenih obveznostiže na poti domov.

Nož in čast rezanja torte seveda pripadataStojanu, saj je najstarejši in hkrati vodja odpra-ve. Njegov slovesni nagovor je spontan, prijetnosede v zavest, po vseh napetostih in preizkušnjahzadnjih tednov smo dovzetni za lepe in iskrene

besede. Zadnji na odpravi preživeti mesec je bilzanj izjemen: praznoval je 53. rojstni dan, skorajhkrati je izvedel, da je postal izredni profesor naFakulteti za šport, priplezal je na osemtisočak terdoživel, da smo na vrh priplezali vsi člani odpra-ve razen enega in se tudi srečno vrnili. In – to jepomembno in dragoceno, pa na himalajskih od-pravah ni samo po sebi umevno – zelo dobro serazumemo.

Torta se hitro seli v želodce, ki zadnji tedenniso okusili skoraj nič drugega kot športne na-pitke, dehidrirano višinsko hrano zvenečih imenpa večinoma ogabnega okusa in sladkarije, ka-terih okus že vsem preseda.

Seppa ne zanimata ne torta ne druga hrana,glasba, ki jo sliši le on, si je utrla pot do njegovihstisk, ki jih le približno poznamo, do napetosti, kijo je preživljal zadnje tedne, do trpljenja in nego-tovosti na gori, do hrepenenja, za katero je kaza-lo, da bo ostalo nepotešeno. Na dan, ko se je vre-me po več kot mesecu dni končno izboljšalo, ko jevečina alpinistov naše in drugih odprav po mu-čnih tednih čakanja in neuspešnih poskusov kre-nila na odločilni vzpon proti vrhu Gašerbruma 2,sta se z Ireno morala vrniti zaradi zmrzujočihnog. Poraz alpinistov in grenka zmaga treznosti.Stvari so tam gori kruto jasne. Ko prsti na nogahali rokah začnejo zmrzovati, je največkrat edinarešitev takojšen umik, pogosto pa je že prepozno.Z amputiranimi prsti ali celo stopali ni več viso-kih belih gora, razen v grenkobi spominov in se-danjosti ter prihodnosti neizpolnljivih hrepenenj.Vsak pravočasen umik pa nosi v sebi seme vrni-

Granitne ostrice nad ledenikom Baltoro

60

AL

PIN

IZE

M

tve in možnost prihodnje zmage. Irena in Seppsta sestopila v zadnji višinski tabor in si v šotoru7400 metrov visoko nekako ogrela noge. Kljub ra-zočaranju in utrujenosti po petih dneh na gorista naslednji dan zbrala dovolj moči in volje terše enkrat poskusila. In uspela. Majhna, a po-membna zmaga odločnosti in vztrajnosti.

Seppovi ekstazi smo se sprva dobrodušno na-smihali, a dotaknila se je vsakega med nami, če-prav to kar dobro skrivamo, pa še tema nam pritem pomaga. Potopljen je v svoj svet, ki ga je za-znamovala ista velika preizkušnja kot nas, istalepota, ista bližina uspeha in smrti. Prišli smo ziste gore, skrite očem v temi onkraj plahutajočegašotorskega platna, smo iz iste napete zgodbe, ra-zlični med sabo, vendar nas povezuje veliko doži-vetje. Misli in besede se prepletajo s tišino. Leponam je, priplezali smo na goro naših letošnjihsanj in se srečno vrnili. Skupaj smo preživeli in-tenzivne, nepozabne dni. Vsakdanjost zaradi te-ga ne bo bistveno drugačna, a bivanje je velikoveč kot nizanje dni med začetkom in koncem.

Za Stojana je Gašerbrum 2 drugi in, kot pra-vi, zadnji osemtisočak. Tudi za Franza in Seppaje drugi, pred leti so bili skupaj na vrhu Čo Oju.Za Andreja in Ireno je prvi in najbrž ne zadnji.Zame je že peti, morda zadnji. Tokratne zdrav-stvene težave in opozorila so vredni tehtnegarazmisleka o nadaljevanju plezanja na najvišjegore sveta. Lakota po hrani, druženju in pogo-voru počasi izzvenevata. Pozno postaja, zebenas, utrujeni smo. Slavnostna večerja se izteka,poslovili se bomo in vsak zase odtavali do šoto-

rov, ki so raztreseni po moreni. Večer je žezdavnaj prešel v mrzlo, skrivnostno himalajskonoč, doživetja in spomini se prelivajo v spanecin v podzavest, dejstva pa bodo ostala ...

Stojan, Sepp, Franz, Iztok in Irena smo vpravem snežnem metežu vztrajali še nekaj dni.Prav kmalu je bilo jasno, da vzpon na Gašer-brum I, ki smo ga prav tako načrtovali, ne bomogoč. Izkoristili smo edino priložnost in lah-ko smo bili presrečni, da nam je uspelo. In us-pelo nam je brez dodatnega kisika, brez pomo-či višinskih nosačev in, to je najpomembnejše,brez poškodb! Naslednje dni nas je zaposloval»lov na nosače«, saj so bili letos zelo iskani. 50.obletnica prvega pristopa na K2 je na Baltoroprivabila predvsem veliko italijanskih pohodni-kov, veliko je bilo odprav tako na K2 kot tudi naBroad Peak in oba Gašerbruma. Pristop na vseštiri omenjene osemtisočake poteka prav poBaltoru. Nosačev je bilo premalo, tovori so seizgubljali in ostajali v vmesnih taborih, nosačipa so izbirali med boljšimi ponudbami. Našetovore je rešil kuhar Ehsan, ki mu je uspelo naj-ti zanesljive ljudi, in 5. avgusta smo skupaj zvso opremo znova dosegli vas Askole.

Karakorum je s svojimi kar petimi osemtiso-čaki in številnimi vrhovi brez pristopov ter ne-preplezanimi stenami pravi gorniški raj in za-dnjih nekaj let postaja vedno zanimivejši zaplezalce in gornike. Dodaten čar goram dajejotudi domačini, ki s svojo prijaznostjo in odprto-stjo prepričajo prav vsakega obiskovalca, da sev njihovo deželo še kdaj vrne.

Gašerbrum II (8035 m)

61

NA

ŠA

SM

ER

Po poteh Janeza Gregorina

SSeevveerrnnii ggrreebbeenn KKoorroošškkee RRiinnkkee� Vladimir Habjan

Gregorin plezal sam le zato, ker ni dobil soplezal-cev. Budno je zasledoval vse dosežke v tujini inpri nas ter si zadal, da bo preplezal vse, kar mu jekot samotarju dosegljivo. Ko se je nekajkrat za-plezal, je spoznal, da ima tako omejene možno-sti. Svoje najpomembnejše prvenstvene vzponeje opravil v letih 1927, 1929, 1932 in 1937 v Ka-mniško-Savinjskih Alpah (glej prilogo – seznamprvenstvenih smeri), čeprav je plezal tudi v Julij-cih (znan je njegov neuspeli poskus v severni ste-ni Špika leta 1931). V navezi je največ plezal zbratom Mirom Gregorinom, pa tudi s KarlomTarterjem, Igorjem Omerzo in Francetom Ogri-nom. Eno svojih najtežjih smeri je preplezal žeprecej bolan, leta 1937 v Koglu (Direktna smer,V, 220 m).

Gregorin pa ni samo plezal, pač pa je delo-val tudi na kulturnem področju. Študiral je filo-zofijo, predaval o gorah, književnosti in ume-tnosti in izredno občuteno, filozofsko razgla-

� Vladimir Habjan

Letos mi je v moji planinski knjižnici spetzašla v roke knjiga Janeza Gregorina Blagoslovgora. Čudovita knjiga s planinsko-alpinističnovsebino! Kdo je bil Janez Gregorin, koliko danesše vemo o njem – poleg tega, da nekatere plezal-ne smeri nosijo njegovo ime?

Alpinist, novinar in planinski pisatelj

Janez Gregorin (1910–1942) je sodil v genera-cijo Modca, Režka, Tarterja, Igliča, svojega brataMira in drugih, ki so se po prvi vojni ukvarjali s»problemi« Kamniško-Savinjskih Alp. Prvič jeopozoril nase, ko je leta 1927 kot šestnajstletenštudent ponovil Szalay-Gerinov greben v Turskigori. Sprva je plezal sam, zato so domnevali, dabo šel po stopinjah Klementa Juga. Vendar je

62

10–2004

NA

ŠA

SM

ER

vo najbolj zrelo delo novelo Zavetje v pečevju.3Gregorin v svojih spisih pogosto izkoristi pisa-teljsko svobodo in uporablja izmišljena imenagora, prav tako so izmišljene osebe. ČlanekSmrt (Žar, 1930/31) temelji na njegovem pogo-voru z znanim odvetnikom po smrti samohod-ca Rudolfa Pečarja 7. 9. 1930 v Planjavi. S spi-som je mimogrede ošvrknil nekega profesorja,ki je dijakom dajal slabe ocene, če je vedel, dahodijo v gore. Zasnova Gregorinove novele Potv meglo je oprta na resnično nesrečo v MalemHudem grabnu pod Velikimi Podi v Grintovcih.Vendar pa nimajo vse zgodbe, ki jih je pisal,strogo planinske vsebine.

bljajoče, življenjsko pre-šerno in neugnano pisalo gorništvu, športu, gle-dališču in glasbi, delovalpa je tudi kot odbornikAkademske sekcije SPDin obogatil njeno delo ssvojimi izvirnimi načrtiin predlogi. Goram je bilneomajno vdan, o njih

je znal navdušeno govoriti. »Če si poslušal njego-vo ognjevito besedo o planinah, se ti je zdelo, dasvoje bivanje v dolini smatra le kot nekak nepri-jeten presledek med gorskimi izleti in vzponi, prikaterih je šele zaživel svoje polno življenje in ki sonjegovo sprejemljivo domišljijo bogatili s slikamiin vtisi, katerih sijajni odsev so bili njegovi sicerredki, a jezikovno dovršeni, globoki in pesniškonavdahnjeni spisi«1. Znal pa je tudi spretno,prepričevalno in dojemljivo pisati o lepotah go-ra. »Iz popisovanj je vel omamen vonj neznanegasveta med gorami; vabeče je odjeknil v mladih,vsemu lepemu vdanih dušah. Tako je mogel pisa-ti o gorah in o ljudeh le človek, ki se je dolgo za-mujal v njih, posedal ob ognjiščih v pastirskihstanovih in drvarskih bajtah in ob zori blestečihdni vedno znova zatezal zanko vrvi za pas; vednoznova pod stenami in grebeni.«2

V Planinskem vestniku se je prvič oglasil le-ta 1930. Trije kratki, a nežno občuteni razpolo-ženjski prispevki – Okrešelj (PV, 1930, str. 115),V gorah sneži in mede (PV, 1930, str. 116) inMegla (PV, 1930, str. 254) – so jasno pokazalinjegovo nadarjenost, ki se je v poznejših delih,objavljenih zlasti v dnevnem časopisju in revi-jah (Planinski vestnik, Planinska Matica, Slo-venski Dom, Žar, Slovenec) razmahnila in ra-zvila do odlične višine. Tudi če se ni podpisal ssvojim imenom, pač pa s privzetim (Igor Zagre-njen), se je vedelo, kdo je avtor. Njegov članekPozno neurje (Žar, 1930/31) je na literarnemrazpisu beograjskega časopisa Vreme prejel pr-vo nagrado. To novelo šteje Gregorin za svojonajboljšo, dr. Arnošt Brilej pa ocenjuje za njego-

1 Arnošt Brilej: Janez Gregorin, Planinski vestnik, 1943,str. 39.

2 Boris Režek, Srečanje, Blagoslov gora, str. XVIII. 3 Arnošt Brilej: Janez Gregorin, Planinski vestnik, 1943,

str. 39 Ris

ba: S

lavk

o Pe

ngov

, iz

knjig

e B

lago

slov

gor

a

63

10–2004

NA

ŠA

SM

ER

SPD izda Gregorinova izbrana dela

Leta 1937, ko je družba mla-dih plezalcev začela izdajatiknjižno zbirko Planinska Mati-ca, je Gregorin postal član ure-dniškega odbora (član uredniš-tva je bil tudi v Slovenskem do-mu). Poleg pesmi, krajših pripo-vednih del in duhovitih satiri-čnih notic je objavil članek Al-pinski razgledi, v katerem jeopredelil pojma ‘alpinizem’ in‘alpinistika’, hkrati pa razložilsvoje nazore o pomenu in name-nu alpinizma: »Samo ljubezniodpirajo gore vse svoje bogastvoin lepoto. Celega moža hočejo,polno vdanost, srčen pogum inresnično navdušenje. Kar neseš vgore, ti stoterno povrnejo. Srečo in nepopisno ve-selje doživi človek, ko po resni borbi z goro doseževrh. Nekaj čudovitega je, ko po končanem delusedeš vrh gore in počivaš v sončnem miru, terimaš samo še nebo nad seboj. Kdor le enkrat todoživi, spozna, da je tu na strmih vrheh popolno-ma drugače, ko spodaj v sopari dolin in v dimumest. Le sem gor, vi ubogi utrujeni od dela, tu jezdravje in razvedrilo, ki ga je vsak sodoben človektako potreben. Z vsakim korakom v višavo, zbežidel skrbi.«4 Kako aktualne misli še danes, poskoraj sedemdesetih letih! O podobni vsebini jepisal tudi v uvodu knjige V borbi z goro, v kate-ri je z dobrim okusom zbral in odlično prevedelvrsto spisov takratnih najvidnejših tujih planin-skih pisateljev. To besedilo predstavlja Gregori-novo planinsko izpoved in kaže, kako naraven,globok in neposreden je bil njegov odnos do go-re in gorske narave. Gregorin je v Planinski Ma-tici objavljal tudi poročila o svojih prvenstvenihvzponih.

Pri svojem pisateljskem in uredniškem deluje spodbujal uporabo domačih strokovnih izra-zov. Njegovi so na primer izrazi vponka, gornik,gorništvo. V prijetni družbi pa se je znal tudipoveseliti in potegniti druge za seboj. Znana inše vedno priljubljena je njegova pesem Štam-fovska (... zavriskaj in zapoj ...).

Veliko njegovih načrtov pa je šlo z njim vprezgodnji grob, saj je v dvaintridesetem letustarosti umrl zaradi hude bolezni srca. »Zavra-tna, neizprosna zjedajoča bolezen je zmogla tagloboko v gorski zemlji ukoreninjeni viharnik, kije kljuboval prenekateri vihri dni svoje mladostimed snegom in skalami.«5 Njegova želja napisa-ti velik roman Vstop, ki ga je dolgo gradil v se-bi, je tako ostala neizpolnjena. V vojnem letu1944, ob drugi obletnici Gregorinove smrti, jeSPD (ob petdesetletnici svojega obstoja) izdaloknjigo Blagoslov gora (uredil Boris Režek, ilu-stracije Slavko Pengov), v kateri je zbrana veči-na njegovih objavljenih del, in s tem počastilospomin na pisatelja.6

Režek v uvodu te knjige piše tudi o Gregori-nu kot človeku: »... Hotel je biti tako samosvoj,mrzil je vsako pretvarjanje ... Velika čustvenost,povezana z izrednim intelektom in prav nebrzda-na drznost je označevala njegovo življenje ...V po-govorih je bil nepremagljiv, trmast kakor kmet,

4 Planinska Matica, 1937, objavljeno tudi v Blagoslovugora, 1944, str. 16

5 Boris Režek, Srečanje, Blagoslov gora, str. XXIX.6 Podatki o Gregorinu so povzeti ali citirani iz besedil:

Arnošt Brilej: Janez Gregorin, PV, 1942, str. 38–39; Bo-ris Režek: Srečanje, uvod v knjigi Blagoslov gora, SPD,1944, str. IX-XXXI; Boris Režek: Stene in grebeni, PZS,1959, str. 202.

Plezanje v ploščah Štruce� Irena Mušič

64

10–2004

NA

ŠA

SM

ER

Prvenstvene smeri Janeza Gregorina(povzeto po seznamu Borisa Režka v Blagoslovugora in dopolnjeno po sedanjih plezalnih vodnikih)Kalški Greben, vzhodna stena, 1927, ni podat-kov o smeri, Gregorin omenjen v plezalnem vodni-ku Kamniška BistricaKamniško sedlo– zahodna stena, 1927, ni podatkov o smeri – Severni raz, IV/III, 300 m, soplezalec: Miro Gre-gorin, 1932, ni skice– severna stena, 1932, soplezalca: Igor Omersa,France Ogrin, ni podatkov o smeri, Gregorin ome-njen v vodniku Logarska dolina (vzhodni del)Kokrska Kočna, jugovzhodna stena, 1927, ni po-datkov o smeriGrintovec– Grapa čez Jame, III+/II, 200 m, 1927– Gregorinova smer, III, 200 m, 1927, ni skiceDolgi hrbet, jugovzhodna stena, ni podatkov osmeri, 1927Turska gora– Peščeni raz, IV+/II-III, 350 m, soplezalec: MiroGregorin, 1932, ni skice– Gregorinova varianta Tschadove smeri, III/II,200 m, 1927, ni skiceMala Rinka– Dušanov steber, IV-/III, 150 m, 1929– Celjska smer (prvotno ime: Direktna smer v de-snem stebru), IV/III, 350 m, soplezalec: Miro Gre-gorin, 1932 Križ– Vzhodna smer, III, 400 m, soplezalec: Miro Gre-gorin, 1933 – Severni greben, III/II, 350 m, 1929, ni skice– Gregorinova smer, III, 350 m, 1929, ni skiceMala Kalška gora, Gregorinov steber, V-/IV+,185 m, soplezalec: Miro Gregorin, 1932 Velika Kalška gora, Smer bratov Gregorin, III,150 m, soplezalec: Miro Gregorin, 1932, ni skiceKonj, Smer bratov Gregorin, IV/III, 250 m, sople-zalec: Miro Gregorin, 1933, ni skice Štruca– Gregorin-Rihar, IV/III, 200 m, soplezalec: IvanRihar, 1934, ni spodnjega dela skice– Jugovzhodni raz, III/II, 200 m, soplezalec: KarelTarter, 1938 Kogel, Direktna smer, V, 220 m, soplezalec: KarelTarter, 1937 Kompotela, SV raz, IV/III, 300 m, soplezalec: Mi-ro Gregorin, 1938

ki se pravda in se pogublja radi prgišča zemlje.Izbruhljiv, neugnan temperament ni popuščalniti tam, kjer se je tehtnica odločno nagibala nadrugo stran. Toda intuitivno je zadel pravo skorov slednji stvari. Izvrstno smo se razumeli z njim,četudi smo se včasih radi te njegove trmoglavostitudi sprli ... Pisateljevanje mu je bilo izpovedova-nje. Kakor nam je bil sicer blizu s svojo zunanjopodobo, s svojo vnemo, smo le malo vedeli o njem.Četudi naju je družilo veliko, prav posebno prija-teljstvo, mi ni nikdar pripovedoval o sebi. Govo-ril je le o svojem delu, o svojih namerah v gorahin v književnosti ... Človek, ki sluti bližino smrti,bi ne zmogel tolikšnega zamaha in vedrine ... 7

V smer brez opisa in skiceKatero Gregorinovo smer priporočiti za ple-

zanje? Ko sem naredil seznam, mi je bilo kma-lu jasno, da se nekaterih danes ne lotevajo več(pogosto), saj nimajo niti poteka smeri v steniniti skice ali opisa, če pa opis že je, je zelo skro-men (npr.: »slediš grebenu do vrha« – do vrhapa je 350 višinskih metrov ...). Od smeri sem

Ski

ci s

mer

i: B

arba

ra Ž

ižič

7 Boris Režek, Srečanje, Blagoslov gora.

65

10–2004

NA

ŠA

SM

ER

poznal le Grapo čez Jame v Grintovcu, po kate-ri se pleza pozimi, pa Jugovzhodni greben Štru-ce, ki je sestopna smer. Odločil sem se, da bompreplezal eno izmed smeri, ki nimajo opisa inskice, da bi tako v morebitnih prihodnjih izda-jah plezalnih vodnikov imeli več podatkov. Topa je povzročilo pravo »kalvarijo«, saj kar dolgonisem našel primerne »naše« smeri. Najprejsmo jo s kolegi z odseka mahnili v Peščeni razv Turski gori. Dolžina in težavnost sta se mizdeli v redu. Vendar – napaka! Že ime samonamreč pove, kakšna je pravzaprav smer: pe-ščena. Tam ni lepe plezarije; še najtežje mesto(IV+) je silno podrto in verjetno težje, kot jeocena. Torej smeri ne bom priporočil. Drugičsmo jo mahnili v Gregorinovo smer v Kalški go-ri. V drugem raztežaju so nas zavrnile vlažne inzelo spolzke plošče, tako da smo se vrnili. Oce-na III se je spet zdela kar malo podcenjena.Tretjič smo jo ubrali v južno steno Štruce, vsmer Gregorin - Rihar. Žal se je spet izkazalo,da tam ni prav veliko plezarije, saj lahko v spo-dnjem delu brez posebnih težav priplezaš dotravnate rame, s katere po navadi sestopamo.Gregorin - Rihar in Varianta gresta spodaj boljna desno, vse skupaj pa je le za pol »raztežaja«plezanja (težavnost je resda enaka oceniIII–IV). Smeri, ki so nekako »posiljene«, čepravobstaja lažja možnost pristopa, mi niso najboljvšeč. Zato pa smo v južni »steni« Štruce dvakratprelezli gor in dol več variant – to je razvidno

tudi iz priložene skice. Torej, tuditu ne bo kruha za nas! Četrtič pa ježe zmanjkovalo časa – bližala se jenamreč oktobrska številka PV.Zato smo jo trije mahnili v Severnigreben Koroške Rinke (Križa).Smer je lahka, vendar prijetna, za-to sem tudi pripravil opis in skico.Morda malce moti bližina zavaro-vane markirane poti (pozor, pada-joče kamenje!), pa vendar je raz-gledna grebenska tura vredna tru-da in spomina na Janeza Gregori-na, ki je tam pred petinsedemdese-timi leti plezal sam.

Naj omenim še dogodek v zveziz Direktno smerjo v Koglu. Del tesmeri sta leta 1980 preplezala Pavle

Kozjek in Zvone Drobnič in v zgornjem delu na-letela na stare kline. Prijava »prvenstvene« sme-ri (skupaj s klini vred) je naletela na odziv prve-ga ponavljalca smeri (v 11. št. AR) in izkazalo seje, da gre za Direktno smer, ki sta jo leta 1937 žepreplezala Gregorin in Tarter (1P Matjaž Der-žaj, Marko Dular, 1954).

Na koncu pa naj vas le povabim k plezanjuGregorinovih lepših plezalnih smeri. To so: SVraz Kompotele, Direktna v Koglu, Dušanov ste-ber in Celjska smer v Mali Rinki, Gregorinovsteber v Kalški gori in seveda pozimi Grapa čezJame. Pa knjigo ob priložnosti le vzemite v roke,ne bo vam žal!

Severni greben Koroške Rinke(Križ), ocena II–III, 350 m, 1–2 uri.

Dostop: Z Jezerskega po označeni poti doLedin in do škrbine nad votlino na začetku za-varovane poti (2.30 ure).

Opis: Na levo od zavarovane poti po žlebo-vih in ploščah desno od velike glave (II–III).Pod njo čez mali prelom (škrbino, klin obro-čkar) in čez gladko ploščo (2 m III+) do zavaro-vane poti. Naprej po grebenu ali na desno podnjim čez več škrbin (II) vse do strmega stolpa vgrebenu. Po zajedi čezenj (III) in naprej po gre-benu na vrh.

Sestop: Po zavarovani poti pod steno in pomarkirani poti do izhodišča. (2.30 ure)

66

10–2004

NO

VIC

E I

Z V

ER

TIK

AL

E

Vrhunski vzpon v Dolomitih Dobri vzponi so se vrstili vse poletje, a še vedno

smo čakali na kaj zares težkega. Po vzponih v Fran-coskih Alpah se je naveza Lukič - Grmovšek vrnila znjej zelo ljube stene Treh Cin. Eno najtežjih alpskihsmeri svojega časa, Couzyjevo spominsko smer vZahodni Cini, sta v spomin na alpinista Jeana Couz-yja leta 1959 preplezala Rene Desmaison in PierreMazeaud. Prvo prosto ponovitev je leta 1999 po ne-kaj letih obiskov opravil Mauro Bole - Bubu in oce-nil najtežji raztežaj z 8b. Pri prostem vzponu se jedržal pravila, da ni dodajal novih svedrovcev v sme-ri, z njimi je preopremil samo stojišča. Rezultat tegaje ponekod delikatno plezanje ob kočljivem varova-nju v občasno precej slabi skali. Marko in Andrej stav dveh poskusih priplezala do najtežjega raztežaja,ki poteka čez veliko streho, nato pa ju je pregnalanevihta. Ker za proste ponovitve tovrstnih smeri ve-lja pravilo, da naj bi plezalec celotno smer preplezalkot prvi v navezi, sta se smeri lotila vsak zase. Mar-ku je ob naslednjem obisku za las spodletelo, da bismer preplezal prosto, saj se mu je v zadnjem razte-žaju dvakrat odlomil oprimek. V četrto, z JuretomNiedorferjem (AAO Kozjak), mu je uspelo prostopreplezati vse raztežaje, katerih ocene so: 6b+, 8a,7c, 7c+, 8a+, 7a, 6c+, 5+, 8a, 7c, 7b+, 8b in III–V, dovrha. Višina smeri je 500 metrov. »Ocene raztežajevso za podstopnjo ali dve previsoke, pa vendar imamCouzyjevo smer za najzahtevnejšo skalno smer, karsem jih preplezal,« je po vzponu dejal Lukić. Gr-movšek se je smeri lotil z ženo Tanjo. Vrstili so seobiski Treh Cin, na katerih je Andreju včasih»zmanjkalo« res samo za nekaj centimetrov. Ob pe-tem obisku mu je uspelo celotno smer preplezatiprosto.

Mladi, perspektivni alpinistiv Himalajo

Sredi septembra so na Mednarodni himalajskitabor odšli tudi štirje perspektivni slovenski alpini-sti: Tadej Debevec in Minca Mramor, člana AO Ra-šica, ter Miha Vuk (AO Črnuče) in Tadej Zorman(AAO Kozjak). Mladi alpinisti bodo v mesecu biva-nja v Garwalski Himalaji poskušali osvojiti 7075 mvisoki Satopanth.

Mlada Črnučana v PamirjuIztok Cukjati in Matic Meglič, oba AO Črnuče, sta

v Pamirju opravila prvenstveni spust z vrha P4730ter začinjen spust s Pika Razdeljnaja (6200 m). Na

P4730 sta opravila verjetno drugi pristop ter prven-stveni spust po centralni severni grapi (IV+, 500 m).Od sedemtisočakov jima je bil brez plačevanja ma-stnih denarcev dostopen le bližnji Pik Lenina (7145m), saj je območje Pika Komunizma od lani žal dose-gljivo le še prek Tadžikistana. Cilj je bil smučanje se-verne stene. Načrtovala sta nepretrgan vzpon iz ta-bora 2 na vrh po »normalki« in spust po S steni nazajna »dvojko«, saj sta bila zadovoljivo kondicijsko pri-pravljena in aklimatizirana. Načrte jima je spet pre-križalo vreme, saj sta po zelo mrzli in vetrovni nočizaradi tveganja omrzlin na rokah in nogah končalavzpon na 6200 metrov visokem Piku Razdeljnaja. Znjega sta se spustila s smučmi. Spotoma sta opravilaše spust z vrha P5800 po vzhodni grapi (IV, 350 m),naslednji dan pa še nepretrgan spust z »dvojke« sko-raj do »enke« (do višine 4400 m), skupaj 1800 m.

Plezalni tabor Komisije za alpinizem v Chamonixu 2004

Komisija za alpinizem je letos spet razpisala ple-zalni tabor za alpiniste in starejše alpinistične pri-pravnike, ki je potekal od 7. do 15. avgusta v Chamo-nixu.

Letos je bilo v Chamonixu običajno poletno vre-me, to pomeni toplo in bolj ali manj sončno z obve-znimi popoldanskimi nevihtami. V vsem tednu nibilo dneva brez padavin razen zadnjega. Vodja tabo-ra Jernej Bevk in njegov pomočnik Uroš Samec staprilagodila program tabora vremenu, tako da soudeleženci lahko plezali varno in spoznali čim večgora nad Chamonixom. Prve dni so bili na sporeduplezanje z italijanske strani – izhodišče je bila kočaTorino na Helbronnerju, plezanje v okolici Mt. Ma-udita in Grand Capucina, pregled nad južnimi oste-nji Mt. Blanca ter pogled na greben Grandes Joras-ses in Dent du Géant. Žal so morali zaradi nedelu-joče žičnice preskočiti plezanje nad Plan de L’Ai-guillom, zato so se v drugem delu prestavili podskalne špice nad ledenikom Mer de Glace, konec ta-bora pa je bil namenjen daljši smeri po želji ali vzpo-nu na Mt. Blanc (2 člana).

Opravljeni vzponi: Jernej Bevk, Dejan Griggilloin Vesna Nikšič – Salluard (TD+, 250 m), Pt. Alfon-so Rey; Mitja Šorn in David Sefaj ter Nina Kopčavarin Tine Ščuka – Voie normale (D+, 250 m), Tridentdu Tacul. Naslednji dan bivanja na koči Torino jih jezjutraj prebudil dež, vendar so se vseeno odpravilipod stene Mt. Blanca du Tacula in preplezali telesmeri: Jernej Bevk in Urška Bačovnik ter Uroš Sa-mec, Borut Kozlevčar in Erjavec – E ridge, Pyramide

67

10–2004

NO

VIC

E I

Z V

ER

TIK

AL

E

du Tacul (D 300 m); Nina Kopčavar in Tine Ščuka –Salluard (TD+, 250 m), Pt. Alfonso Rey; Mitja Šornin David Sefaj – Superleon (TD+, 250 m), Pt. Alfon-so Rey. Še isti večer so se prestavili v Chamonix.

Čez dva dni je nato skupina mladih alpinistov, šev dežju, odšla h Ref. l’Envers des Aiguilles. Še istidan so preplezali tele smeri: Ogrinc, Vidmar in Ko-drič, Ščuka in Nikšič ter Šorn in Sefaj – Le Piege (ED,200 m), Tour Verte ter Bačovnik, Griggillo in Kopča-var – Gagafou (TD+, 200 m). Naslednji dan so sledi-li tile dosežki: Nina Kopčavar in Vesna Nikšič – GuyAne (TD+, 350 m), 1. Pointe des Nantillons; TineŠčuka in Urška Bačovnik – Bienvenne de Georges V(TD+, 350 m), 1. Pointe des Nantillons; Šorn in Sefaj– Pedro Polar (ED, 350 m), Aig. de Roc; Samec, Ko-zlevčar in Erjavec, Sonam (D, 200 m), Aig. de Roc terBevk in Griggillo, Tout vam al (ED, 500 m), Aig. deRoc. Vse pa je ta dan že ob spuščanju z vrvjo praldež. Na koncu sta se Kozlevčar in Erjavec po normal-nem pristopu čez Goûtier povzpela še na Mt. Blanc.

Tabor je odlično uspel, odziv in udeležba sta bi-la številna: 12 članov (dva sta zaradi bolezni ostaladoma) in dva inštruktorja. Udeleženci so spoznalivečino gora nad Chamonixom in nekaj možnih do-stopov ter se seznanili z nekoliko drugačno tehnikoplezanja v granitu. Na koncu so se skupaj domislili,da bi bilo kaj podobnega treba organizirati tudi zazimsko plezanje, seveda z večjo časovno prilagodlji-vostjo zaradi vremena.

23. Tabor pod Malim Koritniškim Mangartom

Tabor je letos potekal 28. in 29. avgusta – letosže 23. – v spomin na Tamaro Likar in Pavla Podgor-nika, ki sta 29. junija 1982 v neurju umrla pod ro-bom stene v Levem Piussiju. V dveh dneh je zvrsti-lo 24 udeležencev iz dvanajstih slovenskih alpinisti-čnih kolektivov. Glavnina jih je plezala v nedeljo vsteni M. K. Mangarta, in to po treh različnih sme-reh; ponovljeni so bili Gilberti, Meč in Raz spomi-nov. Plezali so tudi v steni Zadnje Ponce (Centralnagrapa in Zamorček). Ker je močno deževje dobronamočilo stene, je bilo veliko smeri mokrih in ne-primernih za obisk.

V naših gorahMonika Kambič Mali (AO Mengeš) in Urban

Ažman (AO Radovljica) sta v severni steni Bavha(Loška stena nad Koritnico) preplezala Bitko za ne-znano (VIII–, 700 m), ki sta jo leta 1994 preplezala

Grega Kresal in Miha Kajzelj. Ažman je smer pre-plezal prosto, na pogled. Mokre plošče in vlažnepoči jima niso omogočale hitrega napredovanja,med drugo in tretjo polico pa sta še zašla v navpi-čne trave. Zato sta bivakirala nekje med drugo intretjo gredino. To je druga ponovitev smeri doslej,prvo sta leta 2001 opravila Marko Prezelj in Kle-men Mali.

V severni steni Travnika pa sta Aljaž Anderle inKlemen Premrl (oba AO Tržič) v osmih urah in polpreplezala Črni biser. Zahtevno smer v veliki stenista leta 1980 preplezala Franček Knez in Lojze Caj-zek. Anderle: »Skala je odlična, razen v uvodnih raz-težajih in kakem detajlu blizu vrha smeri. Ključnetežave so orientacijske narave – iskanje prehodov,kjer ni klinov in izrazitih razčlemb. Dobra skica je vveliko pomoč. S Klemnom sva imela nekaj blodenjv tretjem raztežaju, ko sva hotela prečiti desno vkot, više, kot je treba. K sreči sva se zbudila, še pre-den je bilo kaj narobe.«

Tik pred odhodom v Yosemite sta Nejc in AlešČesen (AO Kranj) končala priprave s prosto ponovi-tvijo smeri Das ist nicht kar tako v Šitah (IX-).Vzpon sta kljub zelo mokri skali opravila na pogled.

Novice zbrala in uredila Tina Di Batista

68

10–2004

Prijetni in manj prijetni doživljaji v gorah

Kljub letošnji vremensko slabiplaninski sezoni smo s prijateljiGrmadniki ujeli kar nekaj lepih alimalo manj lepih, predvsem mo-krih trenutkov za obisk naših pre-lepih hribov in gora. Obiskali smoSmrekovec, Dobrčo, zimski Pore-zen, Mirno goro, obiskali ledenenarcise na Golici. Potepali smo setudi po Ljubelju, Zelenici in Be-gunjščici, na hitro pogledali naskoraj zimski Prisojnik, isti dan tu-di razgledno Sleme. Tudi tradicio-nalni avgustovski Triglav nam niušel, čeprav nas je skušal pregnatiz avgustovskim snegom. Naštelasem samo nekaj organiziranih»društvenih« pohodov. Nič kolikovrhov smo obiskali v manjšem šte-vilu, kjer družba ni bila tako veli-ka, bilo pa je ravno toliko dobre vo-lje in smeha. Za vse to smo našličas med vikendi in na tednu kam-piranja ob Soči, od koder smo sko-raj vsak dan odhajali na bolj alimanj osvajalske pohode. Ravnoobiski naših gora so tisti, ki namdajejo notranjo energijo in nampolnijo baterije, kot se včasih šali-mo. V gorah se rojevajo najlepšaprijateljstva in ravno tam Grma-dniki črpamo energijo za našo no-vo Kočo na (celjski) Grmadi, ki žepočasi dobiva končno podobo.Med preživljanjem dni in še pose-bej večerov v gorah se rojevajo no-ve in nove ideje, med obiski kočopazujemo in pomnimo najlepšein najprijaznejše. Tudi mi si v pri-hodnosti želimo, da bi o naši kočigovorili kot o prijazni in topli pla-ninski koči.

Ob tem razmišljanju bi radanekaj pograjala in tudi nekaj po-hvalila, da ne bo vse samo črno.Precej slabo izkušnjo smo doživeliv planinskem domu na Mirni gori,kjer smo kljub popolnoma praznikoči in hudemu mrazu zunaj, svo-je sendviče morali pojesti v pred-prostoru, ki je bil zelo hladen, mipa smo prišli v kočo premraženi inmokri. Kljub mojemu zelo vljudne-

mu vprašanju so mi odvrnili, da čebom sendvič notri pojedla jaz, bo-do to vendar hoteli tudi vsi ostali.V drugih kočah tega ni potrebnoniti vprašati, tu pa se mi je zdelopošteno, da jih vprašam, saj na zi-du visi popolnoma jasno opozori-lo, da je uživanje lastne hrane pre-povedano. Še enkrat poudarjam,da je bila koča pred našim priho-dom popolnoma prazna. Marsik-do, ki bi v koči v tistem trenutkupopil kakšno pivo ali pojedel kajskuhanega, toplega, se je ob nepri-jazni pripombi premislil in v zelokratkem času smo kočo tudi zapu-stili. Naj ob tem povem tudi to, daso v jedilnici kadilci dobrodošli,mi, ki smo samo hoteli pojesti svojsendvič, pa smo morali na mraz, v»nekadilsko« predsobo.

Drugi dogodek v gorah pa jebil mnogo bolj prijeten. Za eno naj-prijaznejših koč v naših gorah biizbrala Prešernovo kočo na Stolu.Zelo prijazna, nasmejana oskrbni-ka sta posvetila čas vsakemu pla-nincu, ki je prišel na Stol, se poza-nimala, kako smo hodili in od kodsmo prišli. Oskrbnik je bil kljubobilici dela, popravljal je namre軚karfo« pred kočo, pripravljen naprijazen pogovor. Razkazal namaje vse okoliške vrhove in pokazalnepoznane poti. Ob zelo okusnemčaju nama je čas hitro minil in za-dovoljna sva se odpravila proti Val-vazorjevemu domu, kjer so najuprav tako sprejeli z odprtimi roka-mi. Tudi srečanje s planšarji naIdrski planini pod Matajurjem jebilo nepozabno. V teh krajih smose s prijatelji mudili prvič in naplanino naleteli povsem naklju-čno. Zelo simpatični mladeniči, kiskrbijo za planino, so nas pogostiliz vsemi dobrotami, ki jih sami pri-delujejo. Od čudovitega domačegamasla, do okusnih »obrezkov« do-mačega sira, medu, do kislega mle-ka. Razkazali so nam planino innam, mestnim, razkrili skrivnostipridelave masla in sira. Ko smo sevračali z Matajurja, smo se dodo-bra založili tudi za v dolino, saj vtrgovini takšnega sira pač ne do-biš. Fantom pa smo obljubili, da jihnaslednje leto obiščemo v večjem

številu, saj moramo te prijaznekraje pokazati tudi prijateljem, kiso ta dan ostali v dolini.

Slabih izkušenj na drugih ko-čah k sreči nismo imeli, saj se oskr-bniki po najboljših močeh trudijoplanincem ustreči. Mi pa smo pre-pričani, da pojesti lasten sendvič,ob tem pa popiti kar nekaj čajev alidrugih kupljenih pijač v koči, le nitako hud greh. Mogoče bodo bese-de graje komu zlezle pod kožo, mo-goče ne, vendar niso slabo namer-ne. Napisala sem jih na prigovarja-nje prijateljev, katere neprijetnidogodki v gorah ravno tako motijokot vse ostale neskomercializiraneplanince. Vsi si želimo prijaznihkoč in v njih prijaznih oskrbnikov,ne pa gostiln, teh je v dolini dovolj.Pa naj bo dovolj govorjenja in ko-mentiranja. V letošnjem letu nasčaka še kar nekaj poti in pohodov,predvsem pa veliko dela na našikoči. Upam, da nam bo vreme jese-ni in pozimi bolj naklonjeno, in bo-mo lahko pelerine končno puščalivarno shranjene v nahrbtnikih.

Davorka Lamut

Planšarija v Karavankah (odgovor)

V Planinskem vestniku št.9/2004 je bil objavljen članek Kdove, kje je bila planšarija v Karavan-kah? Prispevek je napisala MarijaBiščak po pripovedovanju svojegastrica. Mlekarska srednja šola izŠkofje Loke je v letu 1936 za svojeučence organizirala tečaj z naslo-vom Sirarjenje na planini. Tečaj jepotekal na planini Laz pod Debe-lim vrhom in Ogradi v Fužinarskihplaninah, te pa so v Julijskih Alpahin ne v Karavankah. Zame in za žepokojnega Jaka Podlipnika ni bilosirarjenje nič novega, saj sva obadomačina. Jaz sem iz Stare Fužinein Jaka Podlipnik iz Laškega Rovta.Kot otroka sva že pred odhodom vmlekarsko šolo sirarila po plani-nah. Za vse preostale udeležence,ki so bili iz raznih krajev takratnekraljevine Jugoslavije, je bila no-vost izdelava bohinjskega sira (gro-P

ISM

A B

RA

LC

EV

69

10–2004

jer) in skute (albuminska skuta),narejene iz ostanka sirotke. Ta jezelo okusna in lahko prebavljiva inni topna v vodi. Na Bovškem je tonarodna jed – skuta s čompami(krompirjem). Dopoldne smo ime-li praktično delo v tamkajšnji pla-ninski sirarni. Po kosilu (posnetekje na vaši sliki) smo obiskovali so-sednje planine: Jezero, Dedno po-lje, Viševnik, Ovčarijo, Kočo pri Se-dmerih jezerih in Triglav. Mojster,ki je vodil tečaj, se je pisal StankoGrahek in ne Dolenjec, kot je zapi-sano v vašem članku. Udeležencitečaja, ki so na posnetku, so vsi žepokojni, razen Požara in mene.Življenje z industrializacijo spre-minja tudi mlekarstvo in zato pla-nine nezadržno propadajo. Če biželel gospod Stanko Požar vedetikaj več o teh časih, se lahko pisnoali po telefonu oglasi na moj na-slov. Lepe pozdrave iz Bohinja

Franc Cesar, Stara Fužina 91,4265 Bohinjsko jezero,

telefon: 04 5723314

Pismo bralcaSpoštovani! Sporočam vam, da

sem prejel zadnjo številko Planin-skega vestnika, t. j. št. 9/2004. Vnjej je na straneh 67 in 68 objav-ljen tudi moj prispevek z naslovomSrečanje starejših planinskih de-lavcev na Mrzlici. Za objavo se vamlepo zahvaljujem. Pričakoval sem,da bo prispevek objavljen že v šte-vilki 7/8, ker je minilo že kar pre-cej časa, odkar sem vam ga poslal vobjavo. Imam pripombo: vsebinase precej razlikuje od tiste, ki semvam jo poslal. V prispevku manjkadobršen del gradiva, zato je članeknepopoln in delno tudi zavajajoč.Zavajajoč zato, ker se zdi, da je bi-lo srečanje namenjeno le planin-cem iz planinskih društev Brežice,Litija in Laško, to pa seveda ni res.Namenjeno je bilo generaciji pla-nincev planinskih društev od Bre-žic do Litije in Laškega. Pri omem-bi programa ste namenoma ali nenamenoma izpustili tisti del, ki seje nanašal na pozdravne nagovoreBojana Gorjupa v imenu organiza-torja, t. j. PD Trbovlje, Boruta Vu-

koviča, predsednika MDO zasav-skih planinskih društev, ter g. Ma-ček - Bergerjeve, direktoriceupravnih služb Občine Trbovlje.Prav na to so me opozorili nekate-ri udeleženci srečanja iz zasavsko-posavskih planinskih društev. Nijim vseeno, če je vsebina člankanepopolna. Pojasnil sem jim, da ječlanek v rokopisu, ki sem vam gaposlal, daljši in da vsebuje tudimanjkajoče podatke. Z menoj vredpa terjajo, da uredništvo PV v na-slednji številki naknadno objavi tu-di manjkajoče podatke. Upam, daboste to tudi storili. Lep planinskipozdrav!

Tine Lenarčič

Spoštovani g. Lenarčič,zahvaljujemo se vam za vaš

prispevek o srečanju planincev naMrzlici. In ker po vaših besedahskupaj s planinskimi sotovariši oduredništva PV terjate objavo manj-kajočih podatkov, smo z objavo va-šega pisma to že storili. Drži, kotpravite, da so bralci razumeli (str.67), da je šlo le za srečanje genera-cije starejših planincev iz samo trehPD, a že na naslednji strani pozor-ni bralci lahko preberejo, da so pri-šli na srečanje planinci iz vseh 14PD zasavsko-posavskega območja.Morda je do nerazumevanja prišloprav zaradi pretipkavanja rokopi-sa. Kar pa zadeva krajšanje pris-pevkov, vas prosimo, da pogledate vkolofon naše revije. Tam dovolj na-tančno piše, da si uredništvo pridr-žuje pravico do krajšanja oziromapovzemanja nenaročenih člankov –prostor v reviji je žal omejen.

Uredništvo

V naravi pravljiceožive

Pravljične poti Slovenije:družinski izletniški vodnik, Ire-na Cerar Drašler, Sidarta, Lju-bljana, 2004.

Lepo kot v pravljici. Res, tako jelahko, če sledimo nasvetom IreneCerar Drašler, ki nas v Pravljičnihpoteh Slovenije vabi na kar sedem-

deset (70) krajev, tako ali drugačepovezanih s slovenskimi ljudskimipravljicami in pripovedkami. Lepaje tudi knjiga sama, ne le zaradi va-bljivih fotografij, še poseben ton jidajejo čudovite in domiselne ilu-stracije enajstih slovenskih ume-tnikov – nov, zelo posrečen pristop.Založba Sidarta je ta vodnik ume-stila ob že obstoječega Z otroki vgore (resnici na ljubo je nekaj idejvzniknilo prav iz njega). Poti v»pravljičnem« vodniku so namenje-ne predvsem staršem z majhnimiotroki, saj so preproste, večinomanenaporne, pa vendar zanimive tu-di za starše same. S pravljičnimsvetom se tako najmlajši srečujejov naravi, v vedno skrivnostnemsvetu gozdov in nenavadnih poja-vov, ki so navdihnili ljudsko domi-šljijo, da je ustvarila te pripovedke.Tudi male »buče« si zlahka, sevedaob primernem pripovedovanju,pričarajo povodnega moža pod gla-dino temačnega jezera, ali pa sliši-jo hihitanje gozdnega škrata v sve-tu skrivenčenih, v mah odetih ko-renin. Večina opisanih poti zaradičasovne nezahtevnosti ponuja obi-lo priložnosti za zgodbe, za razgla-bljanje, za čebljanje z otroki, kiprav počasi hlačajo po prijetnihgozdnih poteh – konec koncev patudi starše, obremenjene z vrve-žem vsakdana, opomnijo, da je tu-di tu, tik pred nami, čudovit svetbarv in oblik, da za veliko doživetjeni vedno potrebno teči preko se- L

ITE

RA

TU

RA

70

10–2004

LIT

ER

AT

UR

A

dmih vrhov. Poti so dokaj enako-merno razporejene po vsej Sloveni-ji, nekoliko več jih je le v Julijskih inKamniško-Savinjskih Alpah. Pripo-vedke so polne divjih mož, vil,škratov, povodnih mož – od nevar-nih do zelo prijaznih bitij – večinapripovedk se vendarle konča sre-čno, še posebej za dobre ljudi. Dase bo srečno končala tudi pot dru-žine, nas avtorica ob opisu vednoopozori tudi na morebitne nevar-nosti. Zaradi enostavnosti poti soopisi kratki, jedrnati, vedno pa jezraven še vrsta namigov za obiskznamenitosti v bližini predlagane-ga cilja. Pomembno je, da v rubrikiDodatno branje avtorica omeni šesorodne pravljice: starši z otroki nadoločenem izletu lahko primerjajodenimo jezernika, ki so ga iskaliprejšnjič, z bitjem, ki se v neznanihglobinah pred njimi skriva tokrat.Tako otroku ob pravljičnem svetunehote gradijo živi svet narave inčudovitih povezav v njem. Pravljicez naravo preprosto ožive. Polegimenitnih ilustracij, ki spremljajopravljice, ter skic in lepih fotogra-fij, je dobra ideja tudi majhna ilu-stracija, ki uvaja sam opis izleta.

Tradicionalno Sidartino obli-kovanje pa ne koristi majhnim fo-tografijam, ki se ponekod stiskajoob robu besedila – pa so tudi lepe.Morda bi po mnogih letih kazalorazmisliti o kakšni spremembioblike. Kljub strokovnemu pregle-du je v knjigi tudi nekaj geograf-skih netočnosti (mejni prehod naKolpi je Petrina, ne Petrinje, Modripan na skici Mirtoviškega potokamora biti Modri poh, Gora leži najužni strani Trnovske planote, nena zahodni, na Prehodavce iz Za-dnjice krenemo desno, ne levo), patudi jezikovnih napak (tako ves čashodimo po gozdnih vlekah name-sto po vlakah). Opombe, v katerihavtorica hvalevredno razlaga manjznane besede, vsebujejo tudi kak-šno dokaj znano (duplo, pečina),medtem ko nekatere manjkajo(npr. bavkati). Ob zajetni, v trdeplatnice vezani knjigi (da bo trpe-žna, saj jo bodo listali tudi otroci!),je nekaj napak pričakovanih, bi jihpa bilo dobro odpraviti.

Kaj še reči ob tej res lepi knjigi?Že sama naslovnica je pravljičnoprivlačna, taka pa je tudi vsebina.Potujemo od pomurske ravnice,nad katere vodami plešejo vile,preko gora, kjer robantijo ber-kmandeljci (gorski škratje), pa mi-mo Cerkniškega jezera, kjer kar ča-kamo, da se od nekod prikaže po-vodni mož, do dežele Petra Klepcaob Kolpi, koder mogočna padla de-bla kažejo, kot da je junak ravno-kar pometel s turško vojsko. Ka-morkoli bomo šli, povsod bomoobujali bogato ljudsko pripove-dništvo, ga ohranjali mladim rodo-vom, predvsem pa jim na nevsiljivnačin približali naravo, da jih bodoza vedno prevzele njene skrivno-sti. Če rečemo nekoliko biblijsko –na poti otroke s starši čaka vsaj se-demdestkrat sedem doživetij –pravljičnih in resničnih. Spodbu-dna knjiga!

Marjan Bradeško

Jalovec in Mangartv novi podobi

P l a n i n sk akarta Jalovec inMangart, zem-ljevid, 1 : 25000,založila Planin-ska zveza Slove-nije, Ljubljana,2004.

Ko sem iz za-ščitnega ovitkapotegnil najno-vejšo karto Jalo-

vec in Mangart, sem bil najprej vneprijetni zadregi. Kam z doda-tnim dvakrat prepognjenim li-stom, v katerega je vložen zemlje-vid? Ta zavihek sicer vsebuje vrstokoristnih informacij, od same le-gende preko navodil za uporabokoordinatomera (natisnjen na za-ščitnem ovitku, ob kotomeru indrugih merilih), časovnega diagra-ma hoje, seznama kart PZS in ma-tematičnih pripomočkov kartogra-fije. Predstavljajte si, da si moratepomagati z zemljevidom pod de-žnikom. Malce nerodno. Verjetno

bi vse na zavihku zapisano lahkospravili tudi na zadnjo stran samekarte, ki je sicer prazna. Avtorjakarte (Lojze Miklavčič in dr. Du-šan Petrovič z Geodetskega inštitu-ta Slovenije) trdita, da ima to tudiprednosti – vsa karta je namenjenavsebini in za iskanje informacij nipotrebno nobeno prepogibanje.Naj uporabniki presodijo sami. Re-dakcijsko delo s strani PZS je pri iz-delavi opravila Ana Kokalj.

Sicer pa je karta novost na na-šem tržišču – v več pogledih. Ženjena velikost (100 x 70 cm) obmerilu 1:25000 nakazuje, da je na-tančna in vsebinsko bogata. Izde-lana je na osnovi državne topo-grafske karte (DTK) enakega meri-la, po informacijah nekaterih po-znavalcev pa vsi popravki, že vne-šeni v DTK (predvsem imen), tu šeniso upoštevani. Tudi oblikovno jekarta drugačna od vseh doseda-njih in ob prvem pogledu naredivelik vtis, četudi to še ni karta tipaTabacco (verjetno najboljše karte vEvropi, italijanskega izdelovalca).Uporabljena ekvidistanca plastnic10 metrov bo morda koga tudi mo-tila, saj je karta nekam polna, ma-lo zmede lahko povzroči tudi itali-janski del, kjer so plastnice na 25metrov. Poltonsko senčenje pa vvsakem pogledu močno izboljšujeprikaz plastovitosti ozemlja, ki paga žal »pokvarijo« barve – nekamblede so. Na karti so poleg standar-dnih gradnikov, zanimivih za gor-nike (tri kategorije označenih pla-ninskih poti v čudni oranžnorjavibarvi, nekatere turnosmučarskesmeri, lovske in druge neoznačenepoti, planinske in lovske koče), pri-kazane tudi zapore cest, strmejšeceste pa so še posebej označene.Žal niso prikazane vse zapore cest(denimo v Trebiški dol pod Le-poč), prav tako tudi ni vrisana ve-lika cestna galerija Berebica vTrenti – mimogrede, nad tem me-stom leži planina, ki je tokrat zapi-sana kot Verevica, čeprav smo jodoslej poznali le kot Veverico ozi-roma Berebico. In še nekaj. Obsto-ječe primerljive karte enakega me-rila so lažje berljive. Zdi se, kot daso napisi na tokratni karti prepro-

71

10–2004

NO

VIC

E I

NO

BV

ES

TIL

A

sto premajhni in nekateri gradnikitako neizraziti (denimo stanovi poplaninah), da jih je s prostim oče-som težko razbrati.

Območje, ki ga pokriva karta,je na južni strani omejeno z dolinopotoka Slatenika (zahod) in Lopu-čniško dolino (vzhod), na severupa ga omejuje črta med vrhomMonte Nero nad Trbižem (zahod)in severnimi pobočji Velike Bavhenad Kranjsko goro (vzhod). Dose-danji uporabniki kart PZS bodougotovili, da vrisano območje zaje-ma ozemlje obstoječih kart Kranj-ska gora in Trenta, ki sta obe v ena-kem merilu, dodan pa je svet se-verno od Mangarta. Karta tako po-kriva izjemno lepo območje našihgora - najdrznejše vrhove Julijcev,samoten trentarski svet, ostre gre-bene in senčne doline.

Karta, ki je tiskana na obstoj-nejšem kartografskem papirju,ima še nekatere pomanjkljivosti –gore se kljub vsemu spreminjajo.Tako denimo ni vrisana steza naVisoki Mavrinc pod Vršičem, ki jelepo uhojena. Morda se bo kdoobregnil tudi ob imena, ki se pone-kod razlikujejo od dosedanjih kart– povzeta so namreč po Registruzemljepisnih imen. Karta se oziratudi na uporabnike sprejemnikovGPS, ki jih je v naših gorah vse več– poleg kilometrske koordinatnemreže so na njej tudi oznake mre-že z gostoto ene kotne minute, ki jopodpirajo omenjeni sprejemniki.Karta Jalovec in Mangart je po šte-vilnih vidikih sprememba v karto-grafiji naših gora. Kako dobra, pabodo povedali njeni uporabniki, kose bodo znašli v neznanem svetuin jo bodo izvlekli iz ovitka (pra-vzaprav iz dveh). Naštete pomanj-kljivosti pa naj bodo seveda le do-bronamerna pomoč izdelovalcempri naslednji izdaji.

Marjan Bradeško

DurmitorPlaninci Koroške (PD Ravne) so

zbrali Slovensko odpravo (iz Ravenna Koroškem, Maribora, Dravogra-da, Črne na Koroškem, Tolmina,Prebolda, Prevalj) za vzpone po

Anketa o obiskovalcih gora14. avgusta 2004 so člani Podkomisije za informatiko in analitiko Gor-

ske reševalne službe Slovenije in člani področnih postaj izvedli že tradici-onalno anketo obiskovalcev gora v kopnih razmerah. Na lokacijah Ka-mniško sedlo (v Klinu), Mangartsko sedlo Okrešelj, Vršič in dolina Vrat soizprašali skupaj 284 planincev. 42 % jih je bilo članov PZS. Največ je biloskupin, ki so obsegale 2–8 oseb. Skoraj polovica anketiranih hodi v hribetudi pozimi, bere strokovno planinsko literaturo in ve, katere podatke jetreba navesti v poročilu o nesreči. Skoraj vsi poznajo telefonsko številkoza klic v sili. Več kot polovica jih je bila namenjenih na zelo zahtevne tu-re, četrtina na zahtevne, nekaj manj pa na lahke. 4 % anketiranih ni ime-lo primerne obutve, polovica jih je imela s seboj svetilko, več kot polovicaprvo pomoč; izmed tistih, ki so se odpravili na zelo zahtevno pot, jih jeimelo 34 % čelado, 31 % pa samovarovalni komplet. Skoraj vsi so imeli na-hrbtnike, nekaj rezervne obleke, mobilni telefon, po eden v skupini zem-ljevid. Redki so imeli rokavice (zjutraj je bila temperatura na Kredarici 30C) in alufolijo. Gorski reševalci so na vsaki točki razstavili opremo, potre-bno za gibanje v gorah poleti, in so skupinam predstavili uporabo ter ime-li kratko predavanje o nevarnostih in ukrepih ob nesreči. Delili so tudi pu-blikacijo Gornikov svetovalec in razne letake.

Kako v GRS ocenjujejo rezultate ankete? Tehnično opremljenost an-ketiranih so ocenjevali glede na cilj, tega pa so po klasifikaciji PZS defini-rali z oznako poti – lahka, zahtevna, zelo zahtevna. Opremljenost je od lo-kacije do lokacije zelo nihala. Na Mangartu so se zelo zahtevnih poti lote-vali predvsem tujci in zaradi njih je delež opremljenih s čelado in samo-varovalnim kompletom dokaj velik. Povsem nekaj drugega je bilo anketi-ranje v Vratih. Anketirani, ki so imeli za cilj Triglav, so se najprej odpravi-li na zahtevno pot (čez Prag ali po Tominškovi), potem pa na zelo zahtev-no (Kredarica – Triglav). Večina anketiranih sploh ni poznala oznake po-ti in je bila temu primerno neopremljena. Opremljenost tistih, ki so sevzpenjali čez Plemenice (dolga, zelo zahtevna pot), ni bila nič boljša. Ba-terijsko svetilko je imela le polovica anketiranih, čeprav so mnogi odhaja-li tudi na daljše ture. Poglavitni izgovor je bil: »Saj bomo prišli pravočasnonazaj.« Dve tretjini jih je izjavilo, da imajo prvo pomoč. Ob dodatnemvprašanju smo pristali pri obližu ali dveh. Prav tako jih je skoraj polovicaizjavila, da so prebrali nekaj strokovne planinske literature.

Pri vprašanju, o kateri temi, smo spet končali pri zemljevidih in vo-dnikih. Zelo redki so prebrali kakšen planinski priročnik. Čeprav je bilvrhunec planinske sezone in že krepko čez polovico leta, je imelo sko-raj 60% anketiranih v letošnjem letu za sabo manj kot 5 vzponov, 13%pa jih je bilo letos prvič v hribih. Ne glede na to so se odločili za zahtev-no ali zelo zahtevno pot v visokogorje. Samo tretjina tistih, ki so se vzpe-njali po zahtevnih ali zelo zahtevnih poteh, je imela čelade. Planinci vVratih so bili krepko pod tem povprečjem. Za konec pa še ocvirek o sku-pini desetih planincev, ki je res zbujala pozornost. Že od daleč je bila vi-deti, kot da bi prišla s snemanja nanizanke »Izgubljeni v vesolju«. Le red-ki so imeli nahrbtnik, nekaj jih je bilo v supergah in niso vedeli, kje so.»Kam pa greste?« »Na Triglav!« »Po kateri poti?« »Nimamo pojma, ampaksaj so markacije.« »Tudi obutev ni najprimernejša.« »No, to je pa naš pro-blem.« »Kdo je pa vaš vodja?« »V koči je, še spi.« In so odšli proti Pragu.Čez pol ure je prišel še preostanek skupine in se usmeril proti Tomin-škovi poti. »Hej, vaši so šli čez Prag.« »Kar pustite jih – malo so zmede-ni,« je rekel vodja, zamahnil z roko in odšel. Namesto sklepa: kljub mno-gim izrečenim opozorilom o neprimerni oziroma nepopolni opremi ninihče spremenil svojega cilja.

Po gradivu GRS povzel Vladimir Habjan

72

10–2004

NO

VIC

E I

NO

BV

ES

TIL

A

najvišjih vrhovih Durmitorja v Črnigori. Kar en teden je bil potreben,da smo lahko zaključili s projektom,ki ga je zasnoval Jože Žunec iz PDRavne na Koroškem. V pomoč stamu bila vodnika Sonja Mihev in Jo-že Apat. Ko smo 7. avgusta prispeliv Žabljak, smo si privoščili sprehodokoli Črnega jezera – za ogrevanje.Naslednji dan smo se povzpeli naznameniti Savin Kuk (2313 m). Vsopot so nas spremljali izviri pitne vo-de in, da ne pozabim tudi psa, kinas je spremljal vse do vrha (imel jesamo tri cele tačke!). Vrhunecvzponov nad 2300 m je bil vzpon nanajvišji vrh, 2523 metrov visok Bo-botov Kuk. Nanj smo se povzpeli izjužne strani v Dobrem dolu. Oste-nje Bobotovega kuka je brez varo-vanja (brez klinov in jeklenic). Vteh dneh smo veliko prehodili, veli-ko videli, predvsem uživali v lepo-tah visokih gora in sredogorja, ki jev glavnem pašniški. Obiskali smotudi nekatera jezera, ki jih je v temdelu Črne gore veliko, pa reki Taroin Pivo. Moram reči, da so črnogor-ski običaji ostali tako simpatični,kot so bili pred desetletjem - pola-ko.

Zahvala gre organizatorju inpomočnikoma, ki so izredno varnopripeljali vseh 22 udeležencev vi-soko, daleč in srečno domov v na-šo lepo Slovenijo.

Adi Vidmajer

Izredna seja UO PZS

V petek, 24. septembra 2004,je v Kranju potekala izredna sejaupravnega odbora Planinske zvezeSlovenije. Na dnevnem redu je bi-lo devet točk. Kot po navadi je imelzačetno besedo predsednik FranciEkar. Najdaljša razprava je bila priprvi točki, Viziji planinske organi-zacije. Razpravljavci so ugotovili,da gradivo ni dovolj kakovostnopripravljeno, da je v PZS preveč»birokracije«, da obstajajo medge-neracijske razlike in da komisijedelajo dobro tam, kjer imajo sode-lujoči dobre odnose. Precej govoraje bilo tudi o tem, ali naj bo ta to-

čka uvrščena tudi na dnevni redoktobrske skupščine – ker pa je bilta že sprejet, je bilo odločeno, dase to vsebino le obravnava. Drugapomembna točka, ki je postala nasejah UO že skoraj redna in za ka-tero imajo člani vedno pred sebojkopico dobro pripravljenega gradi-va, je bila članarina. Vodja odboraza članstvo Danilo Škerbinek je po-dal natančno poročilo o strukturičlanstva, obračunu članarine inpravicah članstva, ki izhajajo iznje. UO je sprejel osnutek predlo-ga za članarino za leto 2005. Pose-bej moramo poudariti, da bo v na-slednjem letu članarina A nižja kotleta 2004. V nadaljevanju so sode-lujoči občasno burno in tudi ču-stveno razpravljali o pripravah nanadaljevanje prekinjene skupšči-ne. Odločeno je bilo, da bo dnevnired nadaljevanja tak, kot je bilsprejet že maja. Po redni seji se botakoj nadaljevala izredna skupšči-na, ki bo imela dve točki: Informa-cijo o nameri GRS in Razpravo onezdružljivosti funkcij v političnistranki in planinski organizaciji.Sledila je obravnava osnutka delakomisij. Žal komisije in odbori šeniso posredovali vseh programov,zato se bo obravnava nadaljevalaprihodnjič. Sledilo je poročilo s se-je predsednikov MDO; podal ga jeAdi Vidmajer. Poročal o koncu us-pešne akcije od Prekmurja do Pri-morja, opozoril je na društva, ki šeniso plačala PZS za prevzeteznamkice, predlagal je izdajo Pla-ninskega koledarčka za vse članePZS, povedal, da bo naslednji Danplanincev 10. 9. 2005, opozoril napraznovanje 110 let Planinskegavestnika in Aljaževega doma v letu2005 in povedal, da bodo seminar-ji za društvene delavce v letu 2005organizirani pod vodstvom komisijin odborov. Šesta točka so bile ka-drovske zadeve. UO je sprejelsklep o imenovanju v. d. general-nega sekretarja Danila Sbrizaja do31. 12. 2004. Sbrizaj je obvestil UOo izbiri računovodkinje VeronikeŠmid in referentke v računovod-stvu Urše Mali. UO je potrdil tudispremenjeno sistemizacijo za stro-kovno delavko na PZS Veroniko

Susman. Vprašanj in pobud članovtokrat ni bilo.

Zadnja točka je bilo planinskogospodarstvo. UO je obravnavalnekaj sprememb statusa planin-skih koč, lastniške zadeve ter krši-tve cen in popustov, ki jih je dolo-čil UO za leto 2004. Odločeno jebilo, da bo v prihodnje na tem po-dročju več nadzora, PZS pa bo pri-čela tudi izvajati sankcije proti kr-šiteljem. Naslednja redna seja UOPZS bo 22. 10. 2003 v hotelu Kokrana Brdu pri Kranju, nadaljevanjeskupščine pa bo naslednji dan.

Vladimir Habjan

Skupščina CAA v Ljubljani

Letos, v letu vstopa Slovenije vEvropsko unijo, je bila PlaninskiZvezi Slovenije zaupana organiza-cija skupščine planinskih zvez izzdruženja držav alpskega loka ClubArc Alpin – CAA. Skupščina članicje najvišji organ CAA in se skličenajmanj enkrat na leto. Sestavljajojo predsedniki zvez članic ali njiho-vi pooblaščeni zastopniki. Skupšči-na je potekala od 10. do 12. sep-tembra 2004. Predsednike planin-skih zvez so sprejeli tudi najvišjipredstavniki naše države. Sprejemje bil 10. 9. 2004 v Vili Podrožnik;tam je navzoče pozdravil predse-dnik naše vlade Anton Rop, zasprejem pa sta se mu s kratkimanagovoroma zahvalila predsednikPZS Franci Ekar in dosedanji pred-sednik združenja CAA Roberto DeMartin. Sprejema so se udeležilitudi avstrijski veleposlanik in od-pravnika poslov francoske in nem-ške ambasade. Kasneje je bilo vGrand Hotelu Union nadaljevanjesrečanja, na katerem so bili predse-dnikom tujih planinskih zvez pode-ljeni Zlati častni znaki PZS. Prejeliso jih: Luis Vonmetz, predsednikzveze Alpenverein Suedtirol – AVS,Bernard Mudry, predsednik zvezeClub Alpin Francais – CAF, Anni-bale Salsa, predsednik zveze ClubAlpino Italiano – CAI, Josef Klen-ner, predsednik zveze DeutscherAlpenverein – DAV, Walter Seger,

73

10–2004

NO

VIC

E I

NO

BV

ES

TIL

A

predsednik zveze LiechtensteinerAlpenverein – LAV, Peter Grauss,prvi predsedujoči zvezi Österrei-chischer Alpenverein – ÖAV, inFranz Staempfli, predsednik zvezeSchweizer Alpinclub – SAC. V so-boto 11. 9. je v prostorih državnegasveta republike Slovenije potekaloplenarno zasedanje, na katerem sobile obravnavane pomembne temeglede nadaljnjih aktivnosti CAA napodročju varstva okolja, planinskihkoč, sodelovanja z UIAA in tudimorebitne širitve CAA. Na skupšči-ni so govorili tudi o tem, kako bibolje uredili zavarovanje planincevv primeru nesreč; to je še posebnošibka točka planinske dejavnostipri nas. V okviru CAA so bila lanisprejeta prva merila o tem, kakšneso do okolja prijazne koče, delo natem področju pa bodo še nadalje-vali. Podobno kot v Sloveniji imajotudi po drugih državah težave za-radi tega, ker imajo inšpekcijskeslužbe do koč v gorah enak odnoskot do hotelov in drugih gostinskihobjektov v dolini. Poudarili so, daje takšen odnos nevzdržen in dabodo poskušali to urediti drugače.Na skupščini je bilo predloženo po-ročilo posebne komisije za podro-čje varstva narave, katere delo jebilo v zadnjem času usmerjenopredvsem v uspešni skupni projektz naslovom Za naravo neškodljivezimske ture – namigi. Do prihodnjepomladi naj bi bile izdelane Tezeza zaščito ledenikov, v pripravi paje tudi gradivo o zračnih plovilih vgorah in o moči vetra v Alpah. Pri-pravlja se tudi tema o plezalnih po-teh. O letošnjem srečanju komisijeza koče CAA in usmeritvah, ki sojih sodelujoči sprejeli a tem sreča-nju, je na skupščini poročal DaniloSbrizaj. Komisija se lahko pohvali ssvojo dejavnostjo, h kateri soditagraditev čistilnih naprav za odpa-dne vode, uporaba neškodljivih vi-rov energije ipd. Ker je sedanjemupredsedniku in tudi drugim funk-cionarjem CAA potekel mandat, sobile izvedene volitve, na katerih jebil za predsednika CAA izvoljenpredsednik Nemške planinske zve-ze (DAV) Klenner Josef, za pod-predsednika – do sedaj je bil to Mi-

lan Naprudnik - pa podpredsednikPZS Danilo Škerbinek. Mandat tra-ja dve leti.

Indok PZS

Poročilo o srečanjureferentov za kočeCAA

Letošnjega jubilejnega sreča-nja, že osmega po vrsti, v Mladin-skem centru DAV v Bad Oberdor-fu/Bad Hindelangu so se udeležilipredstavniki petih članic CAA izÖAV, SAC, CAF, PZS in DAV. Manj-kali so predstavniki CAI, LAV inAVS, ki se srečanja niso udeležilizaradi zadržanosti (dan prej je bilv Milanu sestanek podpisnic spo-razuma o reciprociteti). Tako so sekot gostiteljice srečanj zvrstile ževse članice CAA in naslednje letobo spet na vrsti ÖAV. Predstavnikisodelujočih zvez so na srečanjunajprej obravnavali poročilo insklepe s srečanja v Liechtensteinu,v Pfälzer Hütte. Sprejeta so bilaMerila za planinske koče, prijaznedo okolja, ki bodo podlaga za ena-ko vrednotenje planinskih koč vdržavah članicah CAA. Merila najbi pomenila osnovo za pripravo za-konodaje o obravnavi planinskihkoč v EU, ki jih zdaj inšpekcijeobravnavajo enako kot na primerhotele in gostilne, to pa je zaupravljavce koč, ki pogosto deluje-jo v povsem drugačnih razmerah,nevzdržno. Obravnavali in primer-jali so tudi najemne in oskrbniškepogodbe za planinske koče v drža-vah članicah in ugotovljene so bileprecejšnje razlike. Referenti so po-trdili sklepe iz leta 2003 z navodi-lom, naj se aktivnosti glede Merilza planinske koče, prijazne do oko-lja nadaljujejo in naj se začne te-snejše sodelovanje s Komisijo zavarstvo gorske narave CAA. V dru-gem – celodnevnem – delu sreča-nja so se referenti seznanili z novo-stmi s področja tehnike in uprav-ljanja planinskih koč. Dipl ing.Landau je predstavil prve rezulta-te projekta SHERPA, ki se financi-ra iz sredstev Interrega in v kate-rem sodelujejo članice CAA (brez

PZS, ki je izstopila). Zbrani so prvipodatki o energetski oskrbi planin-skih koč v članicah CAA, priprav-ljajo se poročila oz. napotki gledestandardizacije naprav in priho-dnjih ukrepov. Projekt se nadaljujein vključuje tudi države z Vzhoda.Jeseni bo konferenca v Bolgariji.Prof. Brautsch je predstavil novepristope v organizaciji DAV, ki seprilagaja novim pogledom na pla-ninstvo, pridobivanje članov invarstvo okolja. V tem kontekstu sopomembne uporaba novih oblikizkoriščanja energetskih virov tercelovita oskrba in obdelava odpad-kov iz planinskih koč. Poročal jetudi o uporabi repičnega olja zapogon agregatov, ker je neškodlji-vo in energetsko enako učinkovitokot nafta. Martin Markl (SAC) jeporočal o uporabi vetrnih genera-torjev za proizvodnjo električneenergije v kočah SAC. Kot primerje predstavil pilotno napravo nasedlu Lüschen na n. v. 2690 m, nakaterem preizkušajo kombiniranodelovanje vetrnega in fotovoltai-čnega generatorja, ki bo podlagaza pripravo študije o delovanju ta-kih kombiniranih sistemov (PZSima take kombinacije že na šestihkočah, vendar žal brez konceptameritev!). Elmar Wimmer in Ger-hard Stadlbauer (DAV) sta pred-stavila varnostni koncept glede po-žarne varnosti v kočah. Opozorilasta na razhajanje med teorijo inprakso in predstavila, kako naj de-lujejo razsvetljava v sili ter sistemiza opozarjanje pred požarom (pov-sod so predpisani avtomatski na-znanjevalci požarov) in kakšnevarnostne ukrepe je treba izvajativ kočah (zasilni izhodi, požarne le-stve ...). Falk Schonherr (DAV) jeporočal o rešitvah na področju od-stranjevanja usedlin iz čistilnih na-prav v planinskih kočah in obdela-ve odpadnih vod v planinskih ko-čah DAV. Švicarji so v razpravi me-nili, da se da voda v kočah le obde-lati, ne pa očistiti. Zato so že večkoč priključili na kanalizacijo, kjerje bilo to možno. Peter Buechel(SAC) je predstavil optimizacijoposlovanja, upravljanja in admini-striranja planinskih koč v luči or-

74

10–2004

NO

VIC

E I

NO

BV

ES

TIL

A

ganiziranja, predpisov in dejstev(prakse), Steffeb Reich pa možno-sti uporabe GIS (geografskega in-formacijskega sistema), prirejene-ga za večplastno uporabo in name-njenega različnim ciljnim skupi-nam uporabnikov. Za konec je Kon-rad Mauer (SAC) poročal o raziska-vi plačilnih tokov v kočah SAC, zla-sti z vidika priliva finančnih sred-stev v fond za koče, ki glede na po-trebe po obnovi švicarskih koč nezadošča več, zato bo treba prispe-vek povečati. Podobne težave ima-jo tudi v drugih državah članicah.V nadaljevanju je Max Hillmayer,vodja turističnega urada v BadOberdorfu/Bad Hindelangu, pred-stavil podatke o kraju in celotnempodročju, turistični ponudbi inekoloških ukrepih (140.000 gostov,več kot 1 milijonov nočitev ...), kijih izvajajo. V nedeljo je sledila eks-kurzija h koči Schwarzwasserhüttein rastiščem zlatega čeveljca v bliži-ni. Koča je bila pred leti povsemobnovljena, opremljena je z biolo-ško čistilno napravo, fotovoltai-čnim sistemom in energetsko po-stajo, ki deluje na različne vrsteekološko neoporečnih goriv. V njejse je nadaljevala razprava o ekolo-škem konceptu in urejanju planin-skih koč ter o problematiki uprav-ljanja koč v prihodnje. Prihodnjeleto bo na srečanju v Avstriji delov-na skupina ÖAV, DAV in SAC pri-pravila gradivo z naslovom »Quovadis, koča?«, saj je očitno, da pri-haja prelomnica, tako glede uprav-ljanja koč kot tudi glede delovanjaplaninskih organizacij na splošno.

Danilo Sbrizaj

Seja Mladinske komisije (YouthCommission) UIAA

Plas y Brenin, mali kraj v se-vernem Walesu, je bil od 7. do 9.maja 2004 prizorišče redne sejeMladinske komisije UIAA, YouthCommission (YC) UIAA. Gostiteljseje YC UIAA, ki je potekala v resizjemnem nacionalnem planin-skem učnem centru, je bil BritishMountaineering Council in njego-

va predstavnica v YC UIAA AnneArran, ki je ob tem tudi predsedni-ca YC UIAA. Za MK PZS se je sejeudeležila Zdenka Mihelič. Obširnidnevni red je obsegal tudi poročilao mladinskih taborih YC UIAA vletu 2004. Obravnavali smo poro-čilo o uspešnem Mednarodnem te-dnu turne smuke Komna 2004, kiso se ga udeležili Španci (2), Nem-ci (4), Avstrijci (3) in Švicarji (2).Govorili smo tudi o predlogih gle-de taborov YC v 2005; za zdaj je bilpotrjen samo naš mednarodni ta-bor turnega smučanja, nadejamopa se še mednarodnega tečaja gor-ništva – šole varne hoje. Med pro-jekte organizacije Global YouthSummit 2004, ki jih je veliko povsem svetu, sodita tudi oba našamednarodna tabora v letu 2004(turno smučanje in gorništvo). Se-minar v sklopu projekta Izobraže-vanje mladinskih vodnikov naj biletos organizirali Nemci, a je žalzaradi premajhnega števila prijavodpadel. Zato so MK PZS ponudiliorganizacijo seminarja o organiza-ciji in izvedbi mednarodnih mla-dinskih taborov poleti 2006. Leto2004 je leto izobraževanja skozišport, drugo leto pa so Združeninarodi razglasili tudi za mednaro-dno leto športa in telesnega izo-braževanja. Predsednica YC je pre-dlagala pomoč planinskim zve-zam, predvsem tistim članicamYC, ki svojega planinskega izobra-ževanja (še) nimajo (čisto) ureje-nega in usklajenega s standardiUIAA. V ta namen se bodo poveza-li z Gorniško komisijo pri UIAA. Paše nekaj besed o nacionalnemučnem centru BMC v kraju Plas yBrenin, ki bo prihodnje leto pra-znoval 50 let. Je dobro organiziran,ima zelo velike kapacitete in najra-zličnejše vadbene prostore (bazenza učenje vožnje kajaka in kanuja,neverjetno plezalno steno z mosto-vi itn.), jedilnico, sposojevalnico inprodajalno opreme, velike in maj-hne predavalnice, knjižnico, pisar-ne itn. Zaposlenih je več kot 40 inš-truktorjev, vodnikov, strežnega inpisarniškega osebja. Svoje tečajeorganizirajo in izvajajo vse leto –od (skoraj) vseh vodniških stopenj

do prve pomoči, orientacije..., intečajev za konec tedna ter tistih,na katerih mlade ali starejše (vide-ti je bilo udeležence vseh starosti,od osnovnošolcev do upokojen-cev) naučijo osnov plezanja ali gor-ništva (pravilna oprema, nevarno-sti itn.) ... Enkrat na leto rezervira-jo teden dni samo za najmlajše, ve-liko mladih in najmlajših pa priha-ja tudi na razne male tečaje obkoncu tedna. Videlo in čutilo se je,da zaposleni v centru delajo koteden – tisti, ki se ukvarjajo z mladi-mi, najmlajšimi, sodelujejo s tisti-mi, ki se ukvarjajo predvsem z izo-braževanjem vodnikov oz. strokov-nim kadrom, pa s plezalci ... in sta-rejšimi. Center in njegovo delova-nje nam je predstavila vodja cen-tra in inštruktorica Luise Thom-man. Navdušila se je tudi za našmednarodni teden turnega smu-čanja. Tako si morda drugo letolahko na turnem smučanju obeta-mo skupino mladih iz Anglije, šebolj verjetno pa skupino vodnikov.

Zdenka Mihelič

Končan tudi 3. tečajza varuhe gorskenarave

Komisija za varstvo gorske na-rave PZS je v pomladanskih mese-cih uspešno izvedla že tretji tečajza varuhe gorske narave. Tečaj jepotekal v treh delih, in sicer obkoncih tedna – 17. in 18. aprila2004 v Tončkovem domu na Lisci,22. in 23. maja v domu pri Gospo-dični na Gorjancih in 12. in 13. ju-nija v Erjavčevi koči na Vršiču; tamse je tudi končal. Udeležilo se ga jekar 30 udeležencev iz 23 planin-skih društev iz vse Slovenije, celo-ten program pa je končalo 25 ude-ležencev. Tečaj so s seminarsko na-logo uspešno končali: Bogomir So-ban – PD Ajdovščina, Olga Kržan –PD Brežice, Borut Crnkovič – PDDrava Maribor, Petra Plazar in Li-dija Pretnar – PD Gorje, Aljoša Pe-pelko – PD Grmada Celje, PrimožBizjan – PD Horjul, Kobentar Jože– PD Javornik Koroška Bela, MarnMarjan – PD Komenda, Dušan Fel-

75

10–2004

NO

VIC

E I

NO

BV

ES

TIL

A

din – PD Kranj, Milan Kobal – PDKrižna Gora, Vlasta MedvešekCrnkovič – PD Kum, Borut Vuko-vič – PD Litija, Alojz Kosjek – PDLovrenc na Pohorju, Vesna Pečar –PD Sežana, Silvo Petrnelj in Tatja-na Petrnelj – PD Sovodenj, IrenaFrelih in Miran Frelih – PD Trbov-lje, Tadeja Doles in Peter Rogelj –PD Trebnje, Darka Zupanc – PDVelenje, Helena Tepina – PD Vi-harnik, Tomaž Kumer – PD Vinskagora in Branko Sitar – PD Žirovni-ca. Vsem navedenim je Podkomisi-ja za usposabljanje KVGN PZS 2. 9.2004 podelila naziv varuha gorskenarave. Pri usposabljanju so sode-lovali Peter Skoberne, Andrej Hu-doklin, Martin Šolar, Borut Peršo-lja, Darja Jenko, Rudolf Skobe,Vinko Šeško, Andrej Pečjak in Ro-zi Skobe, ki so kakovostno in zani-mivo predavali o temah, predpisa-nih s programom za usposabljanje.Tega je dne 31. avgusta 2004 kon-čno uradno potrdil tudi Strokovnisvet RS za šport. Udeleženci tečajaso bili zelo motivirani in so s svojosrčnostjo in pripravljenostjo za re-ševanje in odpravljanje naravovar-stvenih težav veliko pripomogli hkakovosti tečaja, saj so se raznepredstavitve in naravovarstvenerazprave po koncu uradnih preda-vanj vedno zavlekle pozno v noč.Absolventi so v dobrih seminar-skih nalogah izdelali naravovar-stvene programe za odseke za var-stvo narave v svojih PD, izvedli na-ravovarstvene pohode in očišče-valne akcije, izdali zloženke, po-magali pri nastanku novih učnihpoti, poudarili vpliv planinskihkoč na okolje, predstavili rastlinein živali nekaterih krajinskih par-kov, sotesk in podzemnih jam, pri-merjali program za varuha gorskenarave s podobnim programom zaprostovoljne nadzornike v TNP inizdelali majice za varuhe gorskenarave. Tudi tretji tečaj za varuhegorske narave je bil zelo uspešen.Vse tečajnike je treba pohvaliti zaaktivno sodelovanje, predavateljeza dobra predavanja in mentor-stvo pri seminarskih nalogah, ose-bje v planinskih kočah za gostolju-bnost in Veroniko Susman, stro-

kovno delavko na PZS, za obvešča-nje in podporo tečaja. Slovesna po-delitev diplom z nazivom »varuhgorske narave« je bila 11. 9. 2004pri koči na Žavcarjevem vrhu. Di-plome je podelil podpredsednikPZS Adi Vidmajer. Na podelitvi sobili tudi predsednik PZS FranciEkar, podpredsednica Slavica Tov-šak, načelnik KVIZ PZS RudolfSkobe, ki je posebno zaslužen zapotrditev programa VGN, ter šte-vilni svojci tečajnikov. Vsi navzočinovi varuhi gorske narave so dobi-li tudi posebej zanje izdelane maji-ce VGN.

Rozi Skobe

Planika pod Triglavom obnovljena

Na drugi najvišji planinski po-stojanki pri nas, v Domu Planikapod Triglavom, je bilo avgusta zeloživahno. Planinska društva so obkoncu vseslovenske planinske ak-cije Od Prekmurja do Triglavaizročila nahrbtnik s spominskoknjigo skupini desetih planincev, tipa so jo ob obletnici prvega pristo-pa prenesli na vrh Triglava. Tam sojo slovesno izročili predstavnikomEvropske unije, državnim orga-nom in Planinski zvezi Slovenije. Splaninsko slovesnostjo je bil popla-čan tudi trud za obnovo in zaščitoPlanike pod Triglavom; obnovili sojo člani PD Gorje v sodelovanju sposlovnim sistemom Helios inOlimpijskim komitejem Slovenije.Helios je za zaščito koče prispevaldo okolja prijazne premaze. DomPlanika pod Triglavom je bil letosizbran na natečaju, ki sta ga razpi-sala poslovni sistem Helios inOlimpijski komite Slovenije (OKS).Projekt obnove slovenskih planin-skih koč izvajata Helios in OKS vsodelovanju s planinskimi društvi,članicami Planinske zveze Sloveni-je. V prejšnjih letih so obnovili ževeč kot 50.000 markacij na 7.000km slovenskih planinskih poteh inpet priljubljenih planinskih kočpod Peco, Raduho in drugimi vr-hovi v sredogorju. Ob letošnjem

praznovanju Heliosove 80-letnicein vzpodbudnih odzivih planincevter planinskih društev so akcijopodprli tudi letos. Dom Planikapod Triglavom in Domžalski domna Mali planini sta prek javnegarazpisa dobila 445 litrov do okoljaprijaznih premazov na vodni osno-vi. Vsa dela na obeh planinskih po-stojankah so bila uspešno opravlje-na. V nedeljo, 29. avgusta, je bil na12. tradicionalnem srečanju pla-nincev PD Domžale pri Domžal-skem domu na Mali planini tudizaključek letošnje akcije Obnovešportnih objektov, ki jo izvajajoOKS, Helios in PZS. Vseslovenskaplaninska akcija Od Prekmurja doPrimorja je začela svojo pot obvstopu Slovenije v EU, natančnopol ure po polnoči, 1. maja 2004, vTrdkovi na tromeji držav Avstrije,Madžarske in Slovenije. Nahrbtniks spominsko vpisno knjigo je takopotoval s člani planinskih društevpo slovenskih planinskih poteh inkončal svojo pot s priložnostno slo-vesnostjo pri Aljaževem stolpu navrhu Triglava.

Matjaž Ledinek

Koča na Blegošu je obnovljena

V soboto, 18. septembra 2004,je bil za škofjeloške planince slove-sen dan. Pod 1564 m visokim Ble-gošem, vrhom v grebenu loškegahribovja med Poljansko in Selškodolino, so dali planincem in vsemobčanom v uporabo obnovljenokočo. V to priljubljeno planinskopostojanko prihaja veliko obisko-valcev. Ni preveč oddaljena odŠkofje Loke, Kranja in Ljubljane,pa tudi ne od krajev, ki že sodijo naprimorsko stran. Dostopna je izkar devetih smeri; vse razen dvehso lahke, primerne za vse obisko-valce. Blegoš je priljubljen pri dru-žinah, saj se otroci lahko igrajo intekajo v okolici koče; na prostranihpašnikih, na katerih se čez leto pa-se živina, se jim nima kaj zgoditi.Ta gora Škofjeloškega hribovja jedostopna skozi vse leto. Le kakšendan v letu se ji kaže ogniti, ko jo

76

10–2004

NO

VIC

E I

NO

BV

ES

TIL

A

odene debela snežna odeja ali bi-čajo hladni vetrovi. V letu 2003 jebila v Kočo na Blegošu napeljanaelektrika in 18. septembra 2003 jev njej prvič zasvetila žarnica. Kar2,5 km kabla je bilo treba vkopati vstrmo blegoško pobočje od vasi Po-tok na selški strani do koče. Trans-formatorska postaja ne kazi okolja.Agregat je bil odpeljan v dolino.Njegov ropot in smrad, pa tudi raz-svetljevanje s svečo so samo še spo-mini na nekdanje čase pod Blego-šem. 12. maja letos smo začeli po-dirati celotno etažo koče, ki je bilanamenjena obiskovalcem. Nefunk-cionalno povezana prostora za go-ste, dotrajane sanitarije, skromnoopremljena kuhinja in veliko obi-skovalcev so navedli k odločitvi zatemeljit poseg. Arhitekt Miha Kaj-zelj je s sodelavci pripravil projektprenove, uresničili pa so ga grad-beni delavci in mizarji iz Poljanskedoline. Ocene prenove koče so ze-lo pozitivne in upamo, da bo takotudi počutje obiskovalcev. Ob od-prtju sta izrekla pohvalne besede

tudi škofjeloški župan Igor Dra-ksler in predsednik PZS FrancEkar. Delo PD Škofja Loka in skrbza gospodarjenje sta ocenila kot te-meljno vrednoto planinstva, ki semora v neprijaznih razmerah boje-vati za svoje mesto in je v tem us-pešno. Nosilec prenove, predse-dnik PD, je napovedal, da koča stem izpolnjuje pogoje za celoletnoposlovanje. Odprta bo od novem-bra do aprila ob sobotah, nedeljahin praznikih, od maja do konca ok-tobra pa vse dni, razen ob pone-deljkih. Kritike iz minulih let, ko soobiskovalci prihajali pred zaprtavrata koče, bodo postale spominna obdobje, ki je s prenovo prese-ženo. Odgovor na zelo pogostovprašanje, češ kako so zbrali večkot 50 milijonov vloženih sredstevza elektrifikacijo in prenovo koče,je bil zelo kratek: »Zelo težko, z ve-liko truda in z varčevanjem.« Čebodo prihodnja leta uspešna – otem smo prepričani – bomo v ble-goško kočo pripeljali še vodo iz 900m oddaljenega studenca in urediličistilno napravo. Tako bo imelavse, kar planinci potrebujemo inza kar si tudi prizadevamo.

Jože Stanonik

Na Slavniku diši po novem

V OPD Koper so se odločili, dabodo med letošnjim rednim julij-skim zaprtjem Tumove koče naSlavniku opravili temeljita popravi-la v notranjosti koče. Do 21. julija sov klet postavili nov hidrofor in po-polnoma prenovili kuhinjo – zame-njali električno napeljavo, na novoobložili stene in tla s keramiko terpostavili nove omarice, hladilnike,pomivalno korito in štedilnike, nadnjimi pa novo napo. Društvo je zadela in novo opremo odštelo 3,3milijona tolarjev. Hkrati je zame-njalo tudi oskrbnike koče na Slavni-ku. Po 45 letih bodo v koči znovagospodarili domačini iz Podgorja.Nova zakupnica Angelca Ban bo zakočo in planince skrbela skupaj zmožem Ivanom, s hčerko Jasminoin njenim fantom Anžetom ter si-

nom Borisom in njegovim dekle-tom Beato. Novi oskrbniki so že po-magali pri obnovi notranjosti inprebelili večji del notranjosti, dospominskega pohoda na Slavnik panaj bi očistili in uredili še okolicokoče. »Planincem in drugim gostombomo poleg divjačinskih jedi, eno-lončnic in sladic ponudili pre-dvsem domače dobrote, od skute insira do salam in klobas,« je poveda-la Angelca Ban. Po 20 letih prizade-vanja je OPD Koper uspelo obnovi-ti tudi glavno cesto iz Hrpelj protivrhu Slavnika. Zadnji del enajst ki-lometrov dolge makadamske cesteje bil namreč še nedavno tako uni-čen, da se po njem ni dalo peljati zosebnim vozilom. S prispevki RTVSlovenija, Ministrstva za obrambo,sežanske enote Elektra Primorska,Mestne občine Koper, CPK, Darsain Obalnega planinskega društva sodelavci CPK od novembra lani doaprila letos utrdili bankine in strmi-ne, na poškodovane dele ceste panasuli in utrdili tampon ter uredilikanale.

Danijel Cerk

Ekotabor Sv. Ana 2004

»Hojla, a greš ti tudi na tabor?«»Ja, seveda!« ... je bilo slišati mladena sestanku pred taborom. Mla-dinski planinski ekotabor Sv. Ana2004 je potekal od 12. do 17. julija2004. Ker domače PD Ribnica le-tos praznuje 25-letnico delovanja,smo se odločili, da letošnji tabororganiziramo in izvedemo v doma-čih planinah, in sicer na vrhovih inpobočjih Male gore, svoje domova-nje pa postavimo zraven planinskekoče na Sv. Ani. Že 7. mladinskegaplaninskega ekotabora v organiza-ciji Mladinskega odseka PD Ribni-ca se je udeležilo 23 mladih pla-nincev (iz Ribnice, Kočevja, Lju-bljane), polnih energije, željnihdogodivščin in izzivov. Z raznimiaktivnostmi, izobraževalnimi de-lavnicami, pa tudi tistimi za prostičas, ter skupnim druženjem smoustvarili res dobro razpoloženje inprave aktivne počitnice. Razdelje-

Zakaj tako?Mož ob ognju mi je povedal,

da so mu naročili, naj uniči odve-čno vejevje. Kot kaže, se ga je lo-til zelo ponesrečeno, saj je uniče-val še živo vejevje na drevesu.Kako naj pričakujemo primerenodnos do narave od občasnihobiskovalcev gora, če ga še do-mačini nimajo?

Drago Metljak

77

10–2004

NO

VIC

E I

NO

BV

ES

TIL

A

ni v skupine smo si nabirali znanjev delavnicah o orientaciji, opremi,prehrani, vsebini nahrbtnika, na-ravi in naravovarstveni vzgoji, ži-valih, nevarnostih v gorah, prvipomoči, gorski reševalni službi itn.Zanimiva sta bila hoja ob vrvniograji v popolni opremi za zelozahtevne poti in spuščanje ob ma-li steni pri koči. Pa še ni bilo dovoljizzivov, saj se nam je pridružil tudijamar Tone, ki je pokazal in razlo-žil vse o jamarski opremi in jamah,ki jih je na tem področju izrednoveliko. Ciril nam je predstavil pote-panje po Peruju, mi pa smo se od-pravili po naših planinskih poteh.Že takoj prvi dan smo se iz dolinepo Ribniški naravoslovni potipovzpeli do našega domovanja naSv. Ani, drugi dan smo šli na Gr-mado in se posladkali s slastnimipalačinkami, v sredo smo se spu-stili v krompirjevo dolino, v Stru-ge, v četrtek pa zaokrožili do jameŽiglovice in Bašlja ter pozno zve-čer z baklami odšli na nočni potepdo Sten Sv. Ane. Zadnji dan, v pe-tek, pa smo se z avtobusom odpe-ljali kar k prelepi zeleni Kolpi v Ko-stelski dolini, si ogledali slap Neži-ce ter se povzpeli iz Žage na Ko-stelski grad. Na koncu smo si seve-da privoščili – kaj drugega kot ko-panje v Kolpi. Ob vseh teh vragoli-jah, domislicah in druženju so na-stale tudi zanimive potujoče iskri-ce, ki so kar klicale po zadnjem ve-čeru. Tako smo poročili nekaj pa-rov, ki so si bili najbolj simpatični,krstili nekatere nadobudne mladeplanince ter podelili priznanja zanaj ..., vsi pa so dobili tudi simboli-čne spominke. Z veseljem se bomospominjali tega tabora, ki je bil

prav gotovo nekaj posebnega; če-prav ni bil v visokogorju, smo do-kazali, da se da planinski tabor na-rediti tudi na naših hribčkih, nakaterih smo našli zelo veliko zani-mivosti.

Vsem, brez katerih našega ta-bora sploh ne bi bilo, bi se radi tu-di zahvalili – najprej seveda vsemnepogrešljivim mladim planin-cem, donatorjem, vodstvu tabora,še prav posebno pa ekonomu g.Tonetu Dejaku. Še enkrat hvala.

Tekst in fotografija: ZdenkaMihelič

Mlade korenine iz Smlednika na Triglavu

Vzgojitelja Primož Miklavžinin Aleš Holc sta od 20. do 24. avgu-sta v okviru planinsko-plezalnegakrožka, ki ga vodita v Vzgojno-izo-braževalnem zavodu Frana Mil-činskega Smlednik, izpeljala pro-jekt, ki se ga je udeležilo sedem go-jencev zavoda. Tadej, Matej, Ra-jan, Alex, Peter, Boris in Sandi soprikolesarili iz Smlednika do Bohi-nja, tam dva dni plavali in taborili,nato pa se prek Triglavskih jezer inkoče na Doliču ob pomoči alpini-sta Klemena Romšaka povzpeli navrh Triglava. Fantje so tako sebi indrugim dokazali, kaj vse zmorejo.

Aleš Holc

37. srečanje PDPošte in Telekoma

Planinci PD Pošte in Telekomaiz vse Slovenije smo imeli v nedeljo,5. septembra 2004, pri Miklavžu naGorjancih že 37. srečanje. Udeležilose ga je kakih 350 planincev. Začelose je približno ob osmi na zbornemmestu v Šentjerneju, na katerem sonas prijazno pričakali domačini zžupanom na čelu. Po krajšem po-stanku in okrepčilu smo se v lepemvremenu odpravili na dve- do triur-ne izlete. Skoraj polovica se nas jesprehodila ob državni meji od Javo-rovice do Miklavža, drugi pa so obi-skali izvir Gospodična in partizan-

sko bolnišnico Kiro. Pri Domu naMiklavžu smo se vsi zbrali nekaj čezpoldne. Na prijetnem prizorišču vzavetju drevja se je začel uradniprogram srečanja. Ob strani so pla-polale zastave – državna, evropska,planinska in občinska. Na začetkuje zazvenela planinska himna »Oj,Triglav, moj dom« v izvedbi Šentjer-nejskega okteta. Učenka in učenecOŠ Šentjernej sta povezovala pro-gram v krajevnem narečju in namrazkrila marsikatero skrivnost izživljenja »Podgurcev«, ki jo je v svo-jih Bajkah in povestih o Gorjancihživo opisal Janez Trdina. Prireditevje odprl predsednik PD Pošte in Te-lekoma Ljubljana Stane Tomšič inprisrčno pozdravil navzoče goste. Vimenu PZS je prišel Rudolf Skobe,predsednik MDO PD Dolenjske. IzPošte Slovenije je bila navzoča Ton-čka Šuln, direktorica Poslovne eno-te Novo mesto, iz Telekoma Slove-nije pa Milena Kramar Zupan, di-rektorica Sektorja za prodajo. Obči-no Šentjernej je zastopal županFranc Hudoklin, Občino Novo me-sto pa podžupan Adolf Zupan. Medštevilnimi predstavniki planinskihin drugih prijateljskih društev je šeposebno toplo pozdravil Jožeta Do-bnika, častnega predsednika PDPošte in Telekoma Ljubljana, inDragico Rome, častno predsednicoDomicilnega odbora kurirjev in ve-zistov NOV Slovenije. Stane Tomšičje na kratko orisal zgodovino pla-ninskega gibanja v okviru Pošte inTelekoma, ki je imelo vedno vidnovlogo pri športnem in kulturnemudejstvovanju zaposlenih. PodjetjiPošta Slovenije in Telekom Sloveni-je sta to ves čas cenili in podpirali.Povedal je, da tri planinska društvaPošte in Telekoma v Ljubljani, Ma-riboru in Celju, skupaj z zelo dejav-nimi planinskimi skupinami v Kra-nju, Murski Soboti, Novi Gorici inNovem mestu pokrivajo vso Slove-nijo. Prijateljske stike gojijo tudi ssorodnimi društvi onkraj meje s so-sednjo državo, v Zagrebu in Reki.Imamo veliko skupnih izletov, patudi tradicionalna srečanja v pla-ninskem okolju. Nato se je iskrenozahvalil šentjernejskemu županuFrancu Hudoklinu za prijazno do-

78

10–2004

NO

VIC

E I

NO

BV

ES

TIL

A

brodošlico v Šentjerneju. Na koncuse je z žalostjo spomnil pokojne pla-ninske prijateljice Cvetke Verk,predsednice PD Pošte in TelekomaCelje. Še letos spomladi smo se naobčnem zboru celjskega planinske-ga društva veselili skupnih izletovin druženja. A je bila zahrbtna bole-zen močnejša od želja. Navzoči so zenominutnim molkom počastilinjen spomin. Zadonela je dolenjskahimna Lepšega kraja nej in že se jenadaljeval pester program z vme-snimi pozdravi in nagovori gostov,Franca Hudoklina in Petra Luzarja.Nato je zazvenela harmonika. Ja-nez Lekše iz sosednje Škocjanskeobčine je že znan virtuoz na diato-nični harmoniki, čeprav šteje šeleosemnajst let. Potem je Ivan Borko,podpredsednik PD Pošte in Teleko-ma Maribor, zbrane povabil na na-slednje, 38. srečanje. To bo priho-dnjo jesen pri Poštarskem domupod Plešivcem ob 50-letnici doma.Vmes je ubrano zapela šolska glas-beno-pevska skupina Majina dekle-ta. Na koncu se je Tomšič zahvalilza izrečene pozdrave in organiza-torjem ter izvajalcem programa inJožetu Kukcu v zahvalo za njegovveliki prispevek k uspehu priredi-tve izročil umetniško sliko z druš-tvene likovne kolonije na Vršiču.

Predstavniki planinskih društev inplaninskih skupin so nato imelimeddruštveno sejo. Planinke inplaninci so si privoščili okusen go-laž in se zavrteli ob veselih zvokih,tisti, ki jim hoje še ni bilo dovolj, paso se raje povzpeli na Trdinov vrh.

Stane Tomšič

Anton Kašca – trentarski nosač (1920–2004)

V začetkus e p t e m b r asmo se na po-kopališču vTrenti poslo-vili od našegaprvega nosa-ča, ki je oskr-boval Zasav-sko kočo na

Prehodavcih skoraj 20 let, vse do le-ta 1974. Bil je tudi eden tistih, ki soaktivno sodelovali pri graditvi kočev letih 1953–1954, in je skupaj zdrugimi trentarskimi nosači z osliprenašal gradbeni material iz Tren-te na Prehodavce. Usoda mu resni-čno ni bila naklonjena. Že kot otrokje izgubil starše, leta 1967 sina, leta1987 se je smrtno ponesrečila njego-

va žena, sestro pa je pokopal man-gartski plaz. Delo nosača je terjalonadčloveške napore, jekleno voljo intrdno zdravje: približno 50-krat vsezoni prehoditi 1400 višinskih me-trov navkreber pomeni 70 km na le-to, v 20 letih pa se nabere kar 1400km ... Vse to je naš Tone zmogel – neglede na poletno vročino, dež,mraz, veter, sneg ... Radeški planin-ci ga bomo ohranili v spominu kotvestnega in odgovornega sodelavca,hudomušnega in trmastega Tren-tarja, ki mu nikdar ni bilo vseeno,kaj se dogaja na koči, in je vedno po-skrbel, da ni ničesar primanjkovalo.Njegovo ime bo ostalo zapisano vnašem arhivu z velikimi črkami.

Niko Savicki (1944 – 2004)

Ob na-šem najve-čjem prazni-ku, Dnevudržavnos t i ,se je na pla-ninskih po-teh po Slove-niji srečalo

veliko prijateljev planinskega sve-ta. Ne glede na vreme, ki nam re-

Napisi naših goraNenačrtovan postanek na ko-

lesarski poti iz Kamnika do Goz-da je na stebru obcestnega kozol-ca razkril izjemno zanimivost.Staro, dobro ohranjeno smernotablo s pravopisno dovršenim na-pisom (celo s stičnim pomišlja-jem!), z razločki med naselbinski-mi in nenaselbinskimi imeni(Kranjski Rak in Mala planina),kratico SPD KP (Slovensko pla-ninsko društvo, kamniška podru-žnica) in indijansko sklenjeno pu-ščico. Tabla nemo govori o nekda-njem dostopu na Veliko planino.V času Kamniške podružniceSPD se je šlo z vlakom do Kamni-ka, od tam pa čez Gozd in mimo

Kranjskega Raka na odprti planota-sti svet pastirjev. Ta pot je v naspro-tni smeri poznana le še redkim ka-mniškim turnim smučarjem (popripovedovanju Bojana Pollaka), kise pripeljejo skoraj do domačih vratv bližini mekinjskega samostana. Tanajdba pa odpira številna vprašanja,

zlasti glede odnosa do bogatekulturne in tehnične gorniškedediščine. Konkretno: kaj naj ssmerno tablo? Slovenske planin-ske poti niso brezčasne; lahko papostanejo, če njihove zgodovinene bomo oteli pozabi.

Borut Peršolja

79

10–2004

NO

VIC

E I

NO

BV

ES

TIL

A

snično ni bilo naklonjeno, so se vplaninskih kočah srečali stari pri-jatelji. Planinski pohod Ruše-Ru-ška koča je bil že deseti po vrsti, atokrat v zavetju dobro ogretihprostorov Ruške koče nismo sre-čali »starega planinskega orla« Ni-kolaja Savickega, dolgoletnega ak-tivnega planinca PD Ruše. Medpripravami na različne planinskeakcije v letu 2004 se je nepričako-vano prekinila njegova življenjskapot. Izhajal je iz učiteljske druži-ne, ki se je v Ruše priselila leta1955. Mali Niko je takoj postalčlan Mladinskega odseka, kjer jezaradi izrednega občutka do hri-bov začel aktivno delovati. Kmaluje postal namestnik načelnika te-ga odseka in nadarjen pisec in tu-di član uredniškega odbora »Pla-ninskih razgledov«, ki so tedaj iz-hajali v Rušah. Ko je postal mla-dinski vodnik, je v hribe zvabil tu-di Vero, poznejšo ženo in po hri-bih sta »vandrala« dokler se nidružinica povečala za hčerko Moj-co in sina Samota. Tedaj je bilodaljših izletov konec in Niko je po-stal drugačen planinec. Postal jetajnik Mladinske komisije pri PZS,organizator raznih srečanj, orien-tacijskih tekmovanj in organiza-tor taborov planinske šole. Rušanismo ponosni, da je bil eden tistihplanincev, ki je najvišjim pred-stavnikom tedanje oblasti poročalo našem delu tudi v Beogradu,med drugim tudi Josipu Brozu Ti-tu. V ruškem planinskem društvuje dolgo vodil gospodarski odbor,komisijo za nagrade in priznanjater bil nazadnje še predsedniknadzornega odbora. Za svoje plo-dno delo v planinski organizacijije prejel zaslužni znak MK PZS,srebrni in zlati častni znak PZS termnogo pohval in priznanj. Pogre-šali smo ga na praznični dan v Ru-ški koči. Od njega se je poslovilotudi Pohorje s strašanskimi nalivi,kakršnih že dolgo ne pomnimo.Hudourniška voda je zbrisala nje-gove stopinje z vseh poti proti Ru-šam, a spomina nanj ne bo moglanikoli odnesti.

V imenu ruških planincevFranček Hribernik

Kako poznamo naše gore?

Rešitev iz septem-brske številke:

Ovce na sliki nas radove-dno gledajo z ostankov mu-latjere tik pod Krasjim vr-hom, najvišjo vzpetino Po-lovnika. V ozadju sta Velikivrh in Pirhovec. Pravilne re-šitve so nam poslali Valenti-na Bijol, Jure Golob, ZlataHribar, Danilo Ivančič, Sa-mo Jemec, Edo Kozorog,Igor Sterle-Citronček, JanezŠeme, Sonja Zupan, Polde inLuka Taler, Igor Dakskoblerpa nam je poslal tudi daljšiopis Polovnika in nas opozo-ril, da so greben od Krasjegado Velikega vrha v okviruprojekta Natura 2000 – ra-stline predlagali za območje,pomembno za ohranitev Zo-isove zvončice (Campanulazoysii), in to z utemeljitvijo:

Razmeroma ostri apnen-časti Polovnikov greben od

Krasjega vrha (1773 m) doVelikega vrha (1764 m) leživ zunanjem, jugozahodnemloku Julijskih Alp (in je ro-bni del areala obravnavanevrste). Zanj so značilna ka-mnita travišča, skalni pra-govi, manjša ostenja naosojni strani, tam tudi ru-ševje. Posebno obilno se Zo-isova zvončica pojavlja oko-li Velikega vrha, tudi na del-no drugotnih rastiščih, nausekih nekdanjih mulatjerter v severovzhodni steniVelikega vrha, tam skupaj striglavsko rožo (Potentillanitida) in triglavsko nebo-glasnico (Eritrichum na-num).

Po koncu redakcije prej-šnje številke nam je pravil-no rešitev uganke v poletništevilki (Rdeči rob) poslalše Niko Guid.

Andrej Stritar

Kateri sta ti brezpotni gori? Od kod sta slikani?Rešitve pošljite na Uredništvo PV, p. p. 214, 1001

Ljubljana ali na pv@pzs.si.