POLETJE | 2012

Kuh

aRaj

anje

: Kuh

inja

na

pros

tem

• Ek

o dr

užin

a: Iz

dela

jmo

nara

vno

kozm

etik

o • O

troš

ki k

otič

ek: 1

3 za

bavn

ih n

alog

ic

Tema meseca:

Z družino na dopustZdravje:

Zdrava družina na potovanjuVzgoja:

Zakaj otroci lažejo?

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

RR.net_a4-spomladanski__24052011_PRINT.pdf 1 24.5.11 15:15

Vsebina Pomlad 2012

4 Razglednice

8 Čvekamo prim. Ivan Vidmar, dr. med.

12 Samo za očke Kako je moj bratec postal uporaben

13 Foto natečaj: Linova foto zvezdica

14 Tema meseca Z družino na dopust

16 KuhaRajanje Kuhinja na prostem

19 RR strokovnjak Glivice pri otroku

20 Zdravje • Zdrava družina na potovanju • Prva pomoč pri pikih žuželk

24 Eko družina Izdelajmo naravno kozmetiko

26 Vzgoja • Dejstvo: otroci lažejo ... brez učenja! • S sklepanjem kompromisov učimo otroke prilagodljivosti in pravičnosti

30 Dobra praksa Z igro do prvih turističnih korakov

32 Urbani podvig Družinske počitnice na Kreti

35 Otroške iskrice

V zadnjem času se velikokrat zalotim, da skrbno premlevam, kako bi lahko svoje življenje naredila malce bolj brezskrbno. Ugotavljam, da nisem edina, saj je okrog mene vedno več ljudi, ki dan za dnem zaskrbljeno razmišljajo, ali jim bo konč-no dano tisto malo, kar potrebujejo, da bodo lahko malce bolj brezskrbno načr-tovali prihodnost. Ob poslušanju njiho-vih zgodb se mi zazdi, da mi ni treba biti tako zaskrbljena, saj mi pravzaprav nič ne manjka. Pa vendar si ne morem kaj, da ne bi razmišljala, da je življenje vseh nas vse prej kot brezskrbno. Kot večna pozitivka sem v vsej tej črno-gledosti zaradi negotove prihodnosti vse-eno našla nekaj pozitivnega. Zdi se mi, da smo ljudje zaradi tega začeli bolj skrbno tehtati med tistim, kar želimo in tistim, kar dejansko potrebujemo. V ospredje počasi, vendar vztrajno prihaja prepro-sto veselje do drobnih stvari, na kar smo zaradi izjemno učinkovitega prepričeva-nja z vseh strani že skoraj pozabili. Otro-ško navdušenje nad doma sešito majčko ali starimi hlačami, ki si jih našel na dnu omare in se ti še vedno odlično podajo. Raznežen pogled na kos posušenega kru-ha, ki ga je tvoj dragi samo zate poskusil spremeniti v slasten opečenec. Sreča ob objemanju otroka, ki ti pade v objem, ko te zagleda, čeprav je ravnokar nagajivo porisal na novo pobarvano steno stano-vanja. Drobni trenutki takšne vrste nam postajajo pomembnejši od stvari, ki jih lahko kupimo. Čeprav je življenje danes marsikdaj precej zaskrbljeno, mi je všeč, da smo se spet začeli zavedati, da so ta-kšni trenutki v resnici neprecenljivi koščki srečnega življenja.

Uvodnik

Odgovorna in izvršna urednica

20

Ringarajine iskrice – revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 12; letnik III, poletje 2012 | Naklada: 22.000 izvodov | 1855-2838

Izdajatelj: Danu d.o.o., Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana | Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič | Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac, kreso.gotovac@ringaraja.net | Odgovorna in izvršna urednica: Metka Troha, metka.troha@ringaraja.net, +386 (0)40 453 542 | Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice | Oblikovanje: Andreja Vekar, andreja.vekar@danu.biz | Fotografije: iStockphoto |

Lektura: Danijela Cigale, Lektoriranje oglasnih člankov je v domeni oglaševalcev. | Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik | Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net; Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, +386 (0)41 894 303; Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net, +386 (0)40 723 676; Tatjana Maguša, tatjana.magusa@ringaraja.net, +386 (0)68 15 65 51 | Tisk: DZS d.d. | Distribucija: Tali; Barbara Novak Koritnik s.p. | Fotografija na naslovnici: Petra Vrhovec Rozman, www.malizakladi.si | Na naslovnici: Lena Menih (2 leti), zmagovalka foto natečaja Linova foto zvezdica Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice. NAROČILA: Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: +386 (0)59 960 600 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

8

16

Raz

gle

dni

ce

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Še naprej bomo z veseljem objavljali aktivnosti, ki jih izvajate z otroki v vašem vrtcu ali šoli. Pošljite razglednico in nam pokažite, kako se zabavate, učite, ustvarjate in veselite!Razglednice nam pošiljajte na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Pošljite nam 1 fotografijo in največ 200 besed.

Vrtec Najdihojca

Vrtec Manka Golarja

Vrtec

Sonček

Vrtec Šoštanj

Vrtec pri

OŠ Žirovnica

Vrtec Čebelica

VrtecČežanjevci

Vrtec Polhek Polšnik

IGRAMO SE MATEMATIKOVrtec Čežanjevci, vzgojiteljici Brigita Petek, Simona Bratušek in spremljevalka otroka s posebnimi potrebami Mateja StajnkoV skupini Škrati smo spoznavali matematiko in se pri tem naučili veliko novega. Spoznali smo, da je matematika dnevno prisotna v vrtcu. Otroci se igrajo spontano, ne da bi se zavedali matematike. Igrali smo se igre s kocko, izdelali smo kocko, šteli smo s prsti, prikazali štetje s stolpci, uporabili smo puščični diagram, merili smo, tehtali, se naučili izštevanko, izdelali slano risbico, razvrščali, se orientirali v prostoru in pri tem ves čas uporabljali matematično mišljenje. Ob igri z različnimi sredstvi in materialom so otroci usvojili matematične pojme, razvijali matematične spretnosti in doživljali matematiko kot prijetno izkušnjo.

SREČANJE DRUŽIN PRI ŽELVICAH Vrtec Čebelica, Gabrovka, skupina Želvice, vzgojiteljici Anja in Laura V našem vrtcu smo materinski dan zaznamovali tako, da smo na srečanje povabili svoje družine. Najprej smo skupaj izdelali okvir za skupinsko fotografijo, nato pa smo si ogledali predstavitev naših družin preko projektorja. Otroci so imeli v tednu prej namreč nalogo, da prinesejo fotografije svoje družine. Prav zanimivo si je bilo ogledati slike ploda na ultrazvoku, mamin okrogli trebušček in rast malčkov. Mamicam in očkom smo ponosno pokazali, kaj znamo. Zmleli in skuhali smo kavo za starše, mamicam smo zapeli, očkom zrecitirali, prav na koncu pa smo jim še pokazali, kako znamo peči palačinke. Uradni del našega programa se je tako prevesil v sladkanje s palačinkami in druženje na vrtčevskem igrišču. Imeli smo se zelo lepo.

JEZIKI SVETA V VRTCUVrtec Najdihojca, enota Biba, vzgojiteljici Tjaša Hribar in Jasmina ČekadaV vrtcu smo en mesec posvetili jezikom sveta. Pogovarjali in opazovali smo, kako se sporazumevajo dojenčki in živali. Vzgojiteljici sta se nekaj časa pogovarjali v izmišljenem jeziku, pa smo se vseeno razumeli. Raziskovali smo, kakšne zvoke lahko naredimo z lastnim telesom, ogledali smo si Tri prašičke v več jezikih in zgodbo podoživeli še z ročnimi lutkami. K sodelovanju smo povabili tudi starše. Poslušali smo njihovo pripovedovanje in petje v nemškem, italijanskem, angleškem, srbskem, hrvaškem in turškem jeziku. Namesto pravljice v drugem jeziku so nekateri starši pripravili malo potopisno predavanje o Mehiki. Otroci so bili na svoje starše ponosni in vsi skupaj smo bili veseli te prijetne izkušnje.

NA POLICIJSKI POSTAJIVrtec Manka Golarja, Gornja Radgona, vzgojiteljica Sabina Steyer DebeljakV okviru projekta »Otrok raziskuje in odkriva, kaj se v malem mestu skriva« so imeli otroci možnost, da izberejo, kateri objekt bi želeli obiskati. Kriminalist Robert Bevk, ki je tudi oče enega izmed otrok, je organiziral obisk policijske postaje. Peš smo se odpravili do policijske postaje na Meleh. Na policijski postaji smo si ogledali prostore, otroci so lahko preizkusili policijsko opremo in kaj povprašali policiste. Pozdravil nas je tudi komandir postaje, kar si štejemo v posebno čast. Otrokom bo ta dan še dolgo ostal v spominu. Zaposlenim na policijski postaji se zahvaljujemo za gostoljubje in odlično predstavitev.

VSEPOVSOD LJUBEZENVrtec Polhek Polšnik, oddelek Polhki, vzgojiteljica Veronika Anžur Februarja smo se posvetili ljubezni. Izbrali smo jo za vrlino meseca in jo povsod iskali. V zgodbah, pesmih, slikah, v naravi in med seboj. V prvem februarskem tednu smo se posvetili ljubezni med ljudmi in jo v obliki srčkov za valentinovo veselo razdajali naokrog. Naslednji teden smo se posvetili ljubezni do umetnosti. Z različnimi barvami smo z vso vnemo ustvarjali zanimive likovne »umetnije«, modelirali iz slanega testa in snega ter poslušali različno zvrst glasbe. Z dramatizacijo Kdo je napravil Vidku srajčico smo nastopali tudi na krajevni kulturni prireditvi. Zadnjih nekaj dni v mesecu pa smo se posvetili ljubezni do narave in uživali v zimskih radostih.

PLESNO POPOLDNE Vrtec Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici, vzgojiteljica Andreja MajcenV našem vrtcu je v okviru plesnega krožka potekala že tradicionalna plesna prireditev Plesno popoldne. Obiskovalci so bili starši otrok, njihove sestre, brati, dedki in babice, prijatelji ter vzgojiteljice in seveda ravnatelj naše šole in vrtca. Predstavili smo jim raznolik plesni program, ki smo ga izvajali vse leto. Otroci so sproščeno, a zelo zavzeto zaplesali 8 plesov. Za otroke je bilo to nekaj posebnega, saj so prvič nastopili na »pravem« odru, in sicer v Kocbekovi dvorani novega Kulturnega in upravnega središča Sv. Jurij ob Ščavnici. Nepozabno doživetje pa je bilo naše povabilo vseh obiskovalcev na plesni oder, kjer smo skupaj zaplesali v ritmih pesmi Poco Loco. V dvorani je bilo vse do konca prireditve veselo in sproščeno vzdušje.

PLAVALNI TEČAJVrtec pri OŠ Žirovnica, skupini Murenčki in Pikapolonice, mentorji Anita Kastelic, Martina Hribovšek, Mija Debevc, Aleksander FlorjančičMurenčki in Pikapolonice so se učili plavanja. Voda je vir življenja in vir veselja, ki je otroke tako navdušila, da so sami poustvarili besedilo pesmi Žabe, avtorice Mire Voglar: »Čof, čof, čof, čof, čof, čof, čof, čof, čof, čof. Ko v vodo skočim, se namočim, glavo potopim. Jaz brž zaplavam in pobrcam, se v žabo spremenim. Že pajkca delam, bombico skačem, sidro naredim. Mrtvaka plavam, konjička skačem, se vode ne bojim! Čof, čof, čof, čof, čof, čof, čof, čof, čof, čof.« Zabavno je bilo takole čofotati!

RAZISKUJEMO V POMLADIVrtec Šoštanj, enota Lučka, vzgojiteljici Damjana Sečki in Brigita ŠupergerNa začetku pomladi smo na našem igrišču opazili, da se narava prebuja. Trava je ozelenela, zacvetela je forzicija, grmi so odgnali prve brste. Otroci so nabirali cvetove regrata in marjetic. V igralnici smo uredili zeleni kotiček, v katerem smo odkrivali in spoznavali rastline, se igrali s prstjo, sejali in sadili. Otroci so doživljali pomlad tudi preko glasbe, pesmi, plesa in fotografij. Opazovali so rast rastlin, ki so pridno rastle in naredile našo igralnico še bolj zeleno in pomladno.

Poletje 2012 | | 5

Eko

raz

gle

dni

ce

Vrtec ŽužemberkPodružnična šola Petroča

Vrtec Medvode

Vrtec Otona Župančiča

Vrtec OŠ Ribnica

Vrtec

Most na Soči

Vrtec Prosenjakovci

PERMAKULTURNA GREDA V VRTCUVrtec Otona Župančiča, Slovenska Bistrica, vzgojiteljici Barbara Šiplič in Marija StrmšekV vrtcu smo se vključili v projekt »Štafeta semen«, kjer gre za izmenjavo avtohtonih in doma vzgojenih semen. Na podlagi tega je nastala ideja, da na dvorišču našega vrtca naredimo tudi permakulturno gredo. Pri pripravi in zasnovi grede nam je z nasveti pomagala gospa Bojana Korez iz Razvojnega centra narave v Poljčanah. Greda, ki nam jo je naredil hišnik Toni, je sestavljena iz lesenih krajnikov in je z notranje strani obdana s paraprepustno folijo, ki zadržuje vlago. Z otroki smo nabrali veliko suhih vej različnih velikosti in debeline ter jih naložili na dno grede. Veje smo prekrili s plastjo suhega listja, na vrh listja smo nasuli zemljo in greda je bila pripravljena. Po sajenju in saditvi smo gredo prekrili z zastirko iz slame. Zdaj pa nestrpno pričakujemo, kaj nam bo zraslo, da si bomo iz pridelkov lahko skuhali zdravo jed.

VARČEVANJE Z ENERGIJOVrtec Most na Soči, skupina Krtki, vzgojiteljici Katja Šturm Kovačič in Brigita OstrožnikNašim otrokom želimo privzgojiti različne možnosti varčevanja z energijo, zato prebiramo pravljice, barvamo pobarvanke, izdelali smo vetrnice, med sprehodi opazujemo daljnovode ter sončne celice, rišemo in slikamo, razvrščamo odpadke …Izpolnjevali smo tudi eko albume, s katerimi smo spoznavali različne vrste energije. Da pa bi o varčevanju z energijo ozaveščali tudi druge ljudi, smo na sprehodu mimoidočim delili »Lučkote«, ki opozarjajo na to, da je treba varčevati z elektriko. Te smo namestili tudi ob stikala v našem vrtcu. Med spoznavanjem različnih vrst energije smo ugotovili, da je tudi voda vir energije in je zato treba varčevati tudi z njo. Zato smo ob umivalnike namestili oznake, ki nas opozarjajo. Naši otroci se zavedajo, da je energijo treba varčno uporabljati, saj dosledno ugašajo luči ter zapirajo vodo in na to opozarjajo tudi druge ljudi okoli sebe.

EKO TEDEN Enota vrtca pri OŠ Ribnica na Pohorju, vzgojiteljici Katja Mori in Hermina OstruhPred prihodom pomladi smo v kombiniranem oddelku izvedli eko teden. Najprej smo se pogovorili o čistem okolju, o pomenu čistega okolja in o posledicah onesnaževanja, nato pa je sledila praktična ponazoritev vpliva človeka na čisto okolje. Odpravili smo se na sprehod v naravo in si ogledali onesnaženost okolja. Naravo smo opazovali, opisovali in spotoma pobirali papirčke s tal. V vrtec smo prinašali reklamni, časopisni papir in ga koristno uporabili. Pogovorili smo se o pomenu vode, v ta namen smo skrbno zapirali pipo in tako varčevali z vodo. Vsak kos papirja smo porisali na obeh straneh. S spontanimi in načrtovanimi dejavnostmi sva otrokom predstavili odnos do okolja in pomen čistega in zdravega okolja za človeka.

IZDELAVA RECIKLIRANEGA PAPIRJAVrtec Žužemberk, vzgojiteljica Milena TurkOtroci iz skupine Miškolini smo se prijavili v projekt EKO BERI. S pomočnico Olgo Mačerol sva se odločili, da bomo z otroki izdelali reciklirani papir. Otroci so najprej v večjo posodo natrgali časopisni papir na drobne koščke. Nanj so nalili vodo, da se je zmehčal. Z rokami so ga dobro zmečkali, Olga pa ga je zmešala s paličnim mešalnikom. Gosto papirnato kašo so otroci dali na krpo in jo tanko razvaljali. Nato so vse skupaj posušili. Posušene kose papirja smo razrezali na manjše dele. Nanj so otroci risali po zgodbi, ki jim je bila posredovana. Pri vseh dejavnostih so bili otroci zelo aktivni in mislim, da so se tudi veliko naučili.

EKO ROŽE ZA MATERINSKI DANVrtec Medvode, vzgojiteljici Jelena Stojmenovič in Andreja FrasV skupini Mravljice smo mamicam za materinski dan izdelali posebne rože. Poimenovali smo jih eko rože, saj so bile narejene iz odpadnega materiala. Uporabili smo plastične lončke, kose blaga, pisano volno, slamice ter izrezana dna plastenk. Najprej smo okrasili lončke s kosi blaga, nato smo se lotili še lepljenja blaga na izrezana dna plastenk. To je bilo težje opravilo, saj so se nam prsti lepili na blago, vendar je na koncu nastal lep pisan cvet. Slamice so služile za pecelj in eko roža je bila pripravljena za »posaditev« v lonček. Ker je bil materinski dan praznik vseh mamic, smo rožam dodali še voščilo. Ob obdarovanju so otroci presenetili mame še s poljubom.

IGRAČE IZ ODPADNEGA MATERIALAVVE na podružnični šoli Pertoča, vzgojiteljica Lilijana Nemec BerkeV okviru projekta Odpadki smo izvedli temo Skrbim za okolje. Na to temo smo prebirali zgodbice, se naučili pesmice, gibalno ustvarjali na glasbeno podlogo, izdelali plakat, razvrščali odpadke, likovno ustvarjali, zbirali odpadni material in ga pridno prinašali v vrtec. Ogledali smo si film Prihodnost je v naših rokah in se o njem pogovarjali. Pripravili smo kotičke, v katerih smo nizali gumbe na vrvico, razvrščali zamaške po barvi, zlagali tulce po velikost, se prosto igrali s škatlami, tulci, z zamaški. Skupaj smo izdelali hišo iz škatle, jo ustvarjalno okrasili in se potem v njej igrali. V likovnem kotičku smo izdelovali zabojnike, jih pobarvali z ustrezno barvo in se igrali ločevanje odpadkov. Vsak si je izdelal tudi svojo igračo, se z njo igral in jo nato odnesel domov.

LOČEVALI BOMO ODPADKEVrtec Prosenjakovci, dvojezična enota, vzgojiteljica Bernarda Koroša PantovićPred našim vrtcem so postavili štiri raznobarvne zabojnike za smeti. Skupaj z otroki smo ugotovili, kakšne barve so, prešteli smo jih, ugotovili pa smo tudi, kaj je na njih napisano. Dogovorili smo se, da bomo tudi v našem vrtcu ločevali odpadke. Plastiko in podobne reči bomo dali v zelen zabojnik z rumenim pokrovom, v rdeč zabojnik bomo dali odpadni papir, vse ostale odpadke pa v dva črna zabojnika. Z izdatno pomočjo otrok smo zabojnike odpeljali k vrtcu in jih postavili ob steno zunanje hišice. Vsi skupaj se bomo trudili, da bomo odpadke pridno ločevali in s tem ohranjali našo neokrnjeno naravo.

Poletje 2012 | | 7

Čve

kam

o

prim. Ivan Vidmar, dr. med.»Večina nas ve, da z ukrepanjem, s prvo pomočjo lahko rešimo življenje.«

sprašuje: Metka Troha

S prvo pomočjo smo se večinoma srečali v sklopu tečaja, ki smo ga morali opraviti za pridobitev vo-zniškega izpita. Toda, ali se danes še spomnite osnovnih postopkov oživljanja? Bi znali ustrezno po-magati, če bi se znašli v neposredni bližini ponesrečenca? Kako bi ravnali, če bi oživljanje potreboval vaš otrok ali otrok, ki vam je bil zaupan v varstvo? O poznavanju prve pomoči med starši, vzgojitelji in učitelji smo se pogovarjali s prim. Ivanom Vidmarjem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v UKC Ljubljana, ki je obenem tudi avtor tečaja usposabljanja staršev ter pedagogov za oživljanje otrok, ki se izvaja v okviru neprofitne akcije NAJSRČEKBIJE.

Kakšno je v splošnem poznavanje postopkov nudenja prve pomoči pri nas?

Še pred leti je bilo poznavanje nudenja prve pomoči pri nas izjemno slabo, danes pa je boljše v tem, da se je spremenila za-vest, kako pomembno je poznavanje prve pomoči in tudi volja, da se posameznik na-uči osnovnih veščin in pristopa, kako ukre-pati. Še vedno se večina ljudi počuti nebo-gljeno ob soočenju z neodzivnim otrokom ali odraslim, ampak v sebi nosi vedenje, da je prvo ukrepanje najpomembnejše za bol-nika ali poškodovanca in da je prav on tisti, ki bo morda rešil življenje.

Kakšni so najpogostejši izgovori oz. razlogi, da ne priskočimo na po-moč v nesreči oz. v primeru, ko se nekdo zgrudi v naši bližini?

Pri soočenju z neodzivnim odraslim je najpogostejši »izgovor«, da gre za vinjeno osebo, ki jo bo že rešil »angel varuh« ali za zadrogiranega mladostnika, ki »bo že prišel k sebi«. Seveda so ti izgovori posledica sil-ne nelagodnosti in neznanja. Prav pogosti tečaji nudenja prve pomoči nas učijo, kako načrtno pristopiti in ukrepati. Če poznamo vse potrebne korake temeljnih postopkov oživljanja, lahko premagamo nelagodje in strah, da bomo naredili kaj narobe.

Je en tečaj prve pomoči, ki ga opra-vimo ob opravljanju vozniškega iz-pita res dovolj za vse življenje?

Danes velja mnenje, da morajo zdravstveni delavci tečaje nudenja prve pomoči obna-vljati na 3–4 leta. Seveda pa je to odvisno od dosegljivosti in cene tečajev ter usklaje-nosti s strokovnimi in z didaktičnimi smer-nicami, ki se spreminjajo vsakih pet let.

8 | | Poletje 2012

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

napoved_akcije_obdarajanje_2012.pdf 18/5/12 1:45:10 PM

Ali so razlike v prvi pomoči, ki jo nu-dimo odraslim osebam in otrokom?

Gledano strogo strokovno medicinsko, so smernice za oživljanje otrok različne od oži-vljanja odraslih, ker so pač drugi medicinski vzroki, ki povzročijo stanje, ki ogroža življe-nje. Praksa poučevanja oživljanja laikov pa je po celem svetu pokazala, da je rezultat te razlike še večja zmedenost, ko pridejo v položaj, ko morajo ukrepati, zato se že od leta 2005 uči oživljanje otrok in odraslih po enotnih smernicah. Vseeno pa so v zadnjih smernicah v letu 2010 predpisali, da laiki, ki se poklicno ukvarjajo z otroki (učitelji, vzgojitelji), morajo vedeti o oživljanju otrok nekaj več, kot tisti, ki opravlja tečaj prve pomoči za pridobitev vozniškega izpita. In prav to vsebino imajo tečaji, ki jih nudimo v sodelovanju z ustanovo DANU filantropija.

Imate kakšne podatke o tem, kako pogosto dejansko pride do situacij, ko moramo oživljati otroka?

Otroke je na srečo treba oživljati manj po-gosto kot odrasle. Približno oceno so nare-dili kranjski urgentni zdravniki: deset otrok letno oživljajo na območju, ki ga pokriva njihova prehospitalna enota.

Kako bi ocenili poznavanje postop-kov oživljanja otrok med starši? Jih sploh poznamo, glede na to, da se jih ne naučimo pri tečaju prve po-moči za vozniški izpit, niti niso del materinske šole oz. šole za očete?

Starši, ki imajo kronično bolnega ali kako drugače ogroženega otroka, morajo biti s postopki oživljanja dobro seznanjeni, za ostale pa velja načelo, da obvladajo po-stopke oživljanja za odrasle in otroke, kot jih učimo za laike.

Kako se odzovejo starši v primeru, ko gre za njihovega otroka? So ne-močni in panični ali znajo ohraniti dovolj trezno glavo, da ustrezno pomagajo?

Ob življenje ogrožajočem stanju otroka večina staršev ravna zmedeno, nekateri pa-nično, nekateri tudi zbrano. To so načini, ki so v človeški naravi, treba pa je doseči, da se starši odzovejo strokovno pravilno in premišljeno.

Starši svoje otroke dnevno zaupa-mo v varstvo vzgojiteljem in učite-ljem v trdnem prepričanju, da bodo znali ustrezno poskrbeti zanje. Ali so vzgojitelji in pedagogi uspo-sobljeni za primere, ko pride do nesreče in bodo morali pomagati otroku?

Vzgojitelji in učitelji pri nas odlično obvla-dajo preventivo. S tem je že narejena do-bra polovica naloge. Če vzamemo primer zadušitve, ki je najpogostejša v starostnem obdobju med drugim in petim letom: do zadušitve pride večinoma zaradi vdihanja hrane ali neprimerne igrače. Preventiva je torej ta, da majhni otroci jedo samo takrat, ko je čas za obrok in nikakor med igro, vse igrače pa morajo biti primerne otrokovi sta-rosti. Te pogoje strogo upoštevajo v vrtcih,

»Če poznamo vse potrebne enostavne

korake osnovnih postopkov oživljanja,

lahko premagamo nelagodje in strah,

da bomo naredili kaj narobe.«

»Akcija NAJSRČEKBIJE je edina v Sloveniji, ki je s strokovnim programom

prilagojena za ciljno publiko vzgojiteljev in učiteljev po svetovnih

smernicah.«

So lahko napake tudi usodne?

Ali so napake lahko usodne, je zelo težko odgovoriti. Po eni strani je vsaka napaka, ki jo naredimo pri življenjsko ogroženem otroku, lahko usodna, po drugi strani pa ni zagotovila, da bi se dogodek drugače kon-čal, če bi naredili vse po pravilih. Smrtnost po oživljanju je namreč še vedno visoka.

Menite, da do njih ne bi prišlo oz. bi jih bilo manj, če bi bili bolje podu-čeni o tem, kako pomagati otroku?

Vsekakor, to so splošno dokazana dejstva in s ponavljanjem tečajev osnovnih postopkov

»Otroci so najbolj ranljivi člani

naše družbe. Za njihovo varnost in brezskrbnost

smo odgovorni predvsem tisti, ki smo najpogosteje z njimi – starši, vzgojitelji

in učitelji.«

zato tam skoraj nikoli ne pride do zadušitve. Velika večina otrok, ki prispejo v bolnišnico zaradi grozeče zadušitve, so doma vdihnili hrano ali igračo. Vsekakor pa imajo vzgoji-telji in učitelji veliko volje, da obvladajo tudi postopke oživljanja.

Kakšne bi bile (oz. so) najpogostej-še napake, ki bi jih starši ali peda-gogi storili, če bi morali oživljati otroka?

Še vedno se prevečkrat dogaja, da otroka, ki je ogrožen, hitro peljejo v najbližjo zdra-vstveno ustanovo, ne da bi mu prvi nudili potrebno pomoč.

www.rin

garaja.net

Več informacij o akciji NAJSRČEKBIJE je na spletni strani

www.ringaraja.net/najsrcekbije.

10 | | Poletje 2012

Čve

kam

o

SLONČEK FALA BO Z VAMI NA FESTIVALU DRUŽIN NA ROGLI.

Pridružite se mi na delavnicah

oblikovanja s figuric, barvanja risbic in čudovitih doživetij

igric za moje male in velike prijateljeVaš slonček Fala

TRA

DIC

IJA

IN

ODLIČNOST

V VSEH VAŠIH RECEPTIH

ww

w.b

on

op

an

.si

Bono

pan

d.o.

o., O

brtn

iška

6f,

Log

atec

oživljanja na 3–4 leta dosežemo, da tisti, ki se znajde v položaju, da mora oživljati, ni zmeden, ampak zanesljiv v vseh korakih, ki so potrebni za uspešno oživljanje.

V organizaciji ustanove DANU fi-lantropija se je v lanskem letu zače-la akcija NAJSRČEKBIJE, neprofitna akcija osveščanja in usposabljanja staršev, vzgojiteljev ter učiteljev za nekaj najpogostejših situacij, v katerih se lahko znajdejo in zahte-vajo poznavanje temeljnih postop-kov oživljanja otrok. Kako so se na akcijo odzvali tisti, ki jim je name-njena, torej starši in pedagogi?

Že nekaj let sem odgovoren za ustrezno učenje oživljanja in nujnih stanj za zdrav-nike in zdravstvene delavce v Sloveniji. Nekako logično je, da je naslednja stopnja poučevanje laikov oz. tistih, ki so z otroki poklicno v stiku. Zato sem zelo vesel, da je ustanova DANU filantropija prevzela orga-nizacijski del tega poučevanja z akcijo NAJ-SRČEKBIJE.

V čem je tečaj prve pomoči v okvi-ru akcije NAJSRČEKBIJE različen od klasičnega tečaja prve pomoči?

Akcija NAJSRČEKBIJE je edina v Sloveniji, ki je s strokovnim programom prilagojena ciljni publiki vzgojiteljev in učiteljev po sve-tovnih smernicah, ki so v veljavi od konca leta 2010.

Česa se udeleženci tega tečaja pravzaprav naučijo?

Naučijo se temeljnih postopkov oživljanja otroka in nekaterih najbolj pogostih nujnih stanj v celoti. To pomeni, da obvladajo stro-kovni del (kardiopulmonalno oživljanje) in organizacijski del, ki je ravno tako pomem-ben, da bo oživljanje uspešno.

Kakšna je oz. bi morala biti vloga vzgojno-izobraževalnih zavodov in države pri tovrstnem izobraževanju?

Vsekakor bi si želeli, da je vloga vzgojno- izobraževalnih zavodov in države kar se da podporna. Ne moremo reči, da se ne zavedata pomena takšnih izobraževanj in treningov. Tudi ne gre samo za denar, ki naj bi ga prispevala. Želeli bi, da podpirata ureditev sistema, ki bo vključeval družbeno odgovornost do tega vprašnja z vsemi sis-temskimi mehanizmi.

Kako pogosto bi morali svoje znanje iz prve pomoči obnavljati, da bi se znali pravilno odzvati v primeru ne-sreče, poškodbe otroka ali odraslega?

Kot rečeno, je za zdravstvene delavce tri- do štiriletni presledek, za ostale bi verjetno moral biti še krajši.

Projekt NAJSRČEKBIJE je nacionalna, družbeno koristna akcija osveščanja in usposabljanja staršev, vzgojiteljev ter učiteljev glede osnovnih postopkov oživljanja otrok od 1. do 14. leta starosti – akcija, ki lahko reši življenja! V prvi seriji usposabljanj iz prve pomoči v sklopu te akcije je sodelovalo preko 1.500 strokovnih in drugih delavcev iz 35 slovenskih vrtcev in osnovnih šol. Vtisi udeležencev so bili zelo dobri; najpogosteje so usposabljanje označili kot koristno, praktično in odlično izvedeno.

Namen projekta je izboljšanje razumevanja temeljnih postopkov oživljanja otrok med starši in pedagogi v Sloveniji ter postopna »detabuizacija« oživljanja v slovenski družbi s ciljem zagotavljanja brezskrbnejše prihodnosti za vse prebivalce. Organizator akcije je neprofitna ustanova DANU filantropija, izvaja pa jo Oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v UKC Ljubljana. Akcijo podpirajo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Združenje za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, Skupnost vrtcev Slovenije in spletni portal za starše Ringaraja.net.

Kaj bi svetovali vsem staršem in pedagogom, kaj je najpomembnej-še, ko se znajdejo v situaciji, ko mo-rajo oživljati oz. nuditi prvo pomoč otroku?

Naj ne izgubijo glave, naj se spomnijo zapo-redja vseh postopkov, ki so se jih učili ob so-očenju z neodzivnim otrokom. In če bodo »po šolsko« sledili vsem korakom, je velika možnost, da bodo uspešni.

»Vzgojitelji in učitelji pri nas

v prvi vrsti odlično obvladajo

preventivo, s čimer je narejena

dobra polovica naloge.«

Poletje 2012 | | 11

Moj bratec je dobil ime po ne-kem rimskemu cesarju. Mogoče imamo zato doma po stenah najine sobe namesto risbic in plišastih živalic polno papir-natih rimljanskih čelad, ščitov, oklepov, sulic in gladiusov. Gladiusi so rimski kratki meči. No, plišastih živalic vseeno ne manjka, pravzaprav oči vedno tečnari, naj zreducirava število pliškotov v postelji, saj tako še spati ne moreva. Kaj naj bi po-menilo zreducirati, nama nikoli ne pove, pa tudi sicer dvomim, da odrasli razumejo, kaj otrok potrebuje za samostojno spa-nje v temni otroški sobi, polni pošasti in duhov. Kadar je bra-tec slabe volje, mu očka reče Gaj Julij Šoba.

Bratec je star tri leta in ponosen, da ne nosi več pleničk, ker pravi, da je »že velik fant«. Vsaj pod-nevi ne nosi pleničk. Zvečer pa pleničke kar zahteva, ker pravi, da je »še majhen fantiček«. In že reče črko »R«. Silno je ponosen, da to zmore. Črke »Š«, »Ž« in »Č«

Kako je moj bratec postal uporabenpiše: očka Gregor po navodilih Vida (8 let)

mu pa ne gredo prav dobro. Očka pravi, da je moja fotokopi-ja in da ga bo moja logopedinja Maja kmalu spoznala. Ko je bil še mlajši, je samo kakal v pleni-ce in na parket, pacal med jed-jo, jokal in se prestrašil, če sem preveč glasno prihrumel mimo. Prav uporaben ravno ni bil. En-krat je hotel očka zrihtati, da bi šli samo mi sami z mamico na mini počitnice in bi bila očka in mami samo moja. In ne bi vzeli s sabo napornega bratca. Pa ni-sem hotel. In smo šli vsi.

Zdaj je bratec star že več kot tri leta. In zna voziti poganjalč-ka. Zelo hitro. Zna si zašraufati kolesarsko čelado in brcniti no-gometno žogo. Tudi v zrak. Je zelo dober v tapkanju žoge in v tenisu. Očka pravi, da sem jaz v njegovih letih že bral črke. On še ne bere, je pa silno dober špor-tnik. Zadnjič je čisto sam s škar-jicami postrigel velikega pliša-stega medveda, obrezal dlako velike opice in še zeleni kosmati kavč. Sploh se ni pritoževal, ko

ga je očka poslal posesat pore-zano. Všeč mu je sesanje prahu. Vključno z mojimi legokocka-mi. Ves čas ponavlja za mano. In včasih sem ga res sit. Ko mi gre pa res, ampak res do konca na živce, ga malo porinem ali klofnem. Očka nad tem ni nav-dušen, ker pravi, da če si velik, to pomeni veliko odgovornost, ker moraš paziti na manjše. Sem ga pa že enkrat slišal, ko je zamr-mral mamici, da bi on »ta mal'ga že zdavnaj užgal, če bi mi tako težil«. Kaj točno je mislil, mi še zdaj ni jasno, ker pri nas doma je poleg nožev, elektrike tudi ogenj prepovedan.

Moj mali bratec je postal upora-ben. Nič več mi ni treba hoditi na obiske k prijateljem ali jih vabiti domov. Doma imam pra-vega prijatelja za igro. Skupaj dirjava po stanovanju z meči v rokah, včasih se igrava gusarje in v dnevni sobi obesiva visečo mrežo. Potem se iz nje obmeta-vava z blazinami. Moj bratec je zelo pogumen. Tudi če se s so-

šolci včasih kar usedemo nanj in ga spreminjamo v palačinko, se nam še vedno smeji. In nič ga ne moti, če lovi tri velike fante, kot sem jaz. Včasih se mi zdi sme-šno, kako ga velika telovadna žoga odbije po sobi, ko mu jo brcnem v glavo. Samo očka me ne sme videti, ker takrat je pa hud, da nisem pazil na manjše od sebe. Včasih tudi zajoka, ko se udari, ali mu pohodim roko ali pa mu kaj vzamem. Takrat ga stisnem k sebi in pet minut sprašujem, kje ga boli. Običaj-no se potolaži. Še posebno hi-tro se potolaži, če mu posodim kakšno svojo igračo. In ko gre v vrtec z njo, je največji frajer. In potem imajo vsi njegovi prija-teljčki iz vrtca, vsaj tisti s starej-šimi brati, naslednjih nekaj dni podobne igrače s seboj.

Moj mali bratec je uporaben in jaz ga imam rad. In čeprav sem še eno leto nazaj povedal očku, da je najbolje, da ga spravimo v sirotišnico, se mi zdaj zdi, da ga lahko obdržimo.

Sam

o z

a o

čke

12 | | Poletje 2012

Več kot 4.500 glasov je prejela mala Lena Menih (2 leti), ki je tako postala zmagovalka in obraz tokratne naslovnice revije Ringarajinih iskric. Takoj za njo so se uvrstile še tri mlade damice, Alisa (2 leti), Trisha (6 let) in Roberta (2 leti).

Za fotografiranje smo izbrali čudovito okolje Arboretuma Volčji Potok. Sonček, veliko rožic in sveže pokošena travica so bili razlog, da so zvezdice veselo tekale naokrog, se objemale z Linom in se široko smejale fotografinji Petri Vrhovec Rozman, ki je tudi tokrat poskrbela, da so v njenem fotoaparatu ostali ujeti vsi trenutki sobotnega druženja.

Za marsikatero vragolijo je poskrbel tudi Lino, ki je bil tisti dan glavna zanimivost parka. Lena ga vzela za svojega in ga nerada delila z drugimi otroki. Trisha je takoj po prihodu pogumno odkorakala do njega in ga prosila za fotografiranje, Roberta ga je založila s sladkimi bonbončki, Alisa pa mu je bolj od daleč pošiljala poljubčke. Vse štiri pa so Linu podarile velik objem, ko jih je razveselil z nagradami.

Dan smo zaključili z občudovanjem rož, orjaških žužek in drugih živali ter s preizkušanjem številnih igral v parku. Bilo je nepozabno!

LINO vsak dan začne z zdravim zajtrkom, za malico ima najraje sve-že sadje, pri kosilu in večerji pa ima rad zelenjavo vseh vrst. Očitno je vse to všeč tudi vašim otrokom, ki so se v drugem foto natečaju za izbor LI-NOVE foto zvezdice potegovali za nagrade. Največ glasov ste obiskoval-ci spletnega portala Ringaraja.net namenili Leni, Alisi, Trishi in Rober-ti. Z njimi smo se zabavali na fotografiranju v Arboretumu Volčji Potok!

Spoznajte foto zvezdice poletja

Mali zakladi – ohranjamo najlepše spomineFotografiranje nosečnic, novorojenčkov, dojenčkov, otrok in družinewww.malizakladi.si; info@malizakladi.si

Arboretum Volčji Potokwww.arboretum.si

Roberta ZekanovićStarost: 2 leti

Kraj: PiranGlasovi: 3.716

Ne spreglejte! 16. JULIJA bo nova priložnost za vaše sončke, saj bomo izbirali

Linovo foto zvezdico JESENI ! Obišči www.ringaraja.net/fotozvezdica2012 in preveri, kako lahko tvoj sonček postane novi

obraz naslovnice!Več o drugih nagradah ter pogojih in pravilih

sodelovanja v nagradni igri najdeš na www.ringaraja.net/ fotozvezdica2012.

foto NATECAJ

Alisa PlatovšekStarost: 2 leti

Kraj: LjubečnaGlasovi: 4.285

Trisha SatlerStarost: 6 letKraj: Velenje

Glasovi: 3.788

Lino

va fo

to z

vezd

ica

Poletje 2012 | | 13

Tem

a m

esec

a

piše: Petra Logar

Z družino na dopustMožnosti, kako z družino preživeti poletni oddih, je ogromno. Velika večina družin se še vedno najraje odpravi na morje vsaj za nekaj dni. Na razpolago so hoteli, apartmaji, najamete lahko avtodom, mobilno hi-šico, se odpravite na dopust s prikolico ali s šotorom.

Ko se z avtodomom pelješ

po kampu, si poiščeš primeren prostorček,

parkiraš in hišica je postavljena! Nobenega dodatnega dela. Takoj lahko pričneš uživati.

www.rin

garaja.net

nek okviren cilj in po poti izbirali najpri-mernejša mesta. Ker sta bila otroka takrat še majhna, nama je bila z možem najpo-membnejša plaža: da ni skal, da ni beton-ska, da ni ježev in da je senca. Kamp je mo-ral biti čim bolj družinski, izogibali pa smo se tudi hrupnim in natrpanim lokacijam,« je povedala mamica Marjeta. Za prikolico so se odločili, ker jim je zelo pomembno pre-življanje prostega časa na zraku, v naravi, všeč jim je, da so lahko ves dan v kopalkah, da si skuhajo obrok, ko so lačni, da imajo svoj kotiček urejen po svoje ... Prednosti je zagotovo več kot slabosti, je povedala Mar-jeta. »Slabost je samo slabo vreme, ampak tudi če si nastanjen kje drugje, ti dež na dopustu preprosto ni všeč. Tudi sanitarije so lahko v najvišji sezoni malce zanemar-jene, ampak tukaj ne polagam vse krivde na čistilko, ampak predvsem na packaste turiste. Prednosti preživljanja dopusta v prikolici pa je ogromno: cel dan smo zunaj, plažo in morje imamo pred nosom, otroci imajo več prostora, družbo v kampu, ima-mo čisto svoj in po naše urejen kotiček. Ker smo ribiči, nalovimo kar nekaj rib in jih še sveže spečemo.«

Dopust v šotoruMamica Leja s svojo družino že vrsto let kampira. Na oddihu v šotoru uživa vsa

Morda vam bodo do lažje odločitve, kako preživeti dopust, pomagale izkušnje dru-žin, ki svoj dopust preživljajo v prikolici, šotoru, avtodomu in apartmaju.

Dopust v prikolici»Smo družina z dvema zelo živahnima fan-toma, starima 7 in 8 let. Kampiramo, odkar sta bila dojenčka. V bistvu si ne predsta-vljam, da bi vso njuno energijo strpali v hotel, kjer je pomembno, kako si oblečen v jedilnici, kdaj prideš jest, ... Da bomo postali »prikoličarji« s svojo prikolico, smo se odločili pred štirimi leti. Do takrat smo koristili tastovo oz. smo se šli »avtodom« različico kar s kombijem. Zastavili smo si

14 | | Poletje 2012

nov okus

Brezglutena

facebook.com/frutek.siwww.frutek.si+4

meseceVirvitaminaCBrez

dodanegasladkorja.

Primerentudi za otrokes celiakijo.

Brez kemičnih konzervansov,brez umetnih arom in barvil.

Z avtodomom se odpravijo za podaljšani konec tedna v tujino ali za nekaj dni na morje. Prednost avtodoma je ta, da lahko vse, kar potrebujete, zložite v omarice že doma. »Postelja je postlana, še preden se odpravi-te na pot, še celo kosilo za prvi dan posta-vim v hladilnik!« Otroci avtodom naravnost obožujejo, med vožnjo gledajo televizijo, opazujejo naravo, čeprav jim je v avtomo-bilu včasih slabo, v avtodomu teh težav ni. Že pot je pravo doživetje. Katja pravi, da nikoli ne sprašujejo, koliko časa se bodo vozili, kadar se odpravljajo z avtodomom.»Prednost takšnega potovanja je tudi v tem, da se lahko sproti odločaš, kje boš parkiral. Ko se pelješ po kampu, si poiščeš primeren prostorček, parkiraš in hišica je postavljena! Nobenega dodatnega dela. Takoj lahko pričneš uživati.«Slabost avtodoma je le v tem, da z avtodo-mom ne moreš raziskovati ozkih neznanih ulic, izogibati se je treba neznanim potem, vedno moraš imeti v glavi to, da je velik avtodom treba tudi obrniti, se na cesti srečati, kar pa v ozkih ulicah ni enostavno. »Ko bomo dovolj 'veliki', bomo kupili lasten avtodom, saj v potovanjih neznansko uži-vamo. Do tedaj pa si ga bomo izposojali,« je za konec povedala Katja.

Dopust v apartmajuRebekina družina najraje preživlja oddih v apartmaju. Pred leti, ko sta bila z možem še brez otrok, sta hodila v hotel, odkar

družina. Če premišljujete o nakupu šotora, izkušena kampistka pravi, da so cenov-no najbolj ugodni in kakovostni na tujih spletnih straneh. Če se boste s šotorom odpravljali iz kampa v kamp in imeli razi-skovalni dopust, morate temu prilagoditi tudi vso opremo. Za ležišče so tako najbolj priporočljive samonapihljive blazine. Ko postavite šotor, jih samo razvijete in ležišče je pripravljeno. »Za kampiranje potrebujete tudi dovolj veliko mizo in primerne stole. Ti naj bodo kakovostni, saj drugače ne boste mogli v njih sedeti pri mizi in normalno jesti,« sve-tuje mamica. Zagovarja tudi nakup velike mize, saj se ponavadi na njej znajde še kaj drugega, ne samo hrana, da ne boste na-zadnje jedli s krožnikom na kolenih.Kot pravi, je kampiranje s šotorom prav po-seben užitek. Že pomladi začne iskati pri-merne kampe. Ker njena družina ne mara velike gneče, obiskujejo manjše, precej nerazvite kampe po Hrvaški in ostali tujini. Če jim kamp ni všeč, spakirajo svoje stvari in se odpravijo drugam. »Tudi v tem je čar kampiranja, da lahko svoje stvari enostav-no pospravite in si poiščete kraj, ki vam bolj odgovarja. Z leti si boste nabrali dovolj izkušenj in tovrsten dopust bo postal pravi užitek tako za otroke kot tudi starše.«

Dopust z avtodomom»Večkrat najamemo avtodom in se z dru-žino odpravimo na potep za nekaj dni,« je povedala Katja, mamica treh otrok.

pa imata družino, jima je apartma boljša izbira. »Všeč mi je, da imam tudi na dopustu ne-kaj več. Ne predstavljam si ležanja v šotoru, na trdih tleh, brez lastnega tuša. Kopalnica je zame zelo pomembna. Prav tako mi je všeč, da so noči zaradi klimatske naprave hladnejše kot sicer. Imamo svojo kuhinjo, teraso in pogled na morje.«Rebeka pravi, da je najboljše apartmaje treba rezervirati že v začetku leta in tako tudi vedno naredijo. V isti apartma hodijo že štiri leta. Vsem, ki se odločajo za dopust v apartmaju, svetuje, da se, če ni predaleč, najprej zapeljejo pred poletjem do apart-maja in si ga ogledajo. »V oglasu lahko piše, da je apartma 30 me-trov od obale, ko pa prideš tja, ugotoviš, da je ta obala marina, kjer ni prostora za ko-palce, po možnosti pa je med apartmajem in obalo še zelo prometna glavna cesta. Če le imate možnost, pojdite v pomladnem času na izlet do apartmaja, da si ga ogleda-te, spoznate lastnike,« svetuje. Zanjo oddih v apartmaju nima nobene slabosti, saj je prav to, kar si ona in njena družina najbolj želijo. Čeprav je deževno, imajo dovolj prostora za razne igre in lenarjenje.

Kamorkoli se boste letos že odpravili, vam želimo veliko sonca, nič opeklin, prijazne sosede, toplo morje in veliko lepih spomi-nov. Če pa se boste spomnili na nas, pa nam le pošljite razglednico v uredništvo. Veseli je bomo.

Poletje 2012 | | 15

Ku

haR

ajan

je

Nekaj vznemirjenosti čuti vsak, ko na recepciji dobi načrt kampa in na njem označen prostor, kjer si lahko postavi šotor. Sledi iskanje primernega drevesa, pod katerim bomo postavili mizico, pa seveda odstranjevanje kamnov in storžev, da nas med spanjem ne bodo žulili v zadnjo plat ...

piše: Mojca Komanfotografije: iStock, Krištof Koman

Kuhinja na prostem

Kuhanje v kampuNekaj posebnega je kuhanje v kampu. Doma imamo namreč velik štedilnik in pečico, hladilnik in veliko omaric s precej posode, v kampu vsega tega ni.

Hladilnik oziroma hladilno omarico lahko v nekaterih kampih najamemo, vendar ne povsod. Danes se velikokrat raje odločimo za lastno električno hladilno torbo, ki jo v kampu priključimo na električno omrežje. Te hladilne torbe hladijo hrano glede na temperaturo okolice, kar pa je poleti premalo za dolgotrajnejše hranjenje živil. Torbo vsekakor postavimo v senco. Slaba lastnost takšnih hladilnih torb je njihova velikost, saj poleg šotora, potovalk, rokavčkov, stolov in miz, lopatk, lončkov in nekaj najbolj nujnih plišastih igrač zanjo kmalu zmanjka prostora v avtomobilu. Druga slaba lastnost je glasnost. Brnenje nas sčasoma spravi ob živce. Električni hladilni torbi se brez posebnih težav odpovemo, če

Šotor – začasni domPostavljanje šotora je lahko zelo zabavno ali pa hudo utrujajoče opravilo, če se ne pripravimo vnaprej. Iskren nasvet: lačnim gre vse težje in precej narobe, zato se, ko prispemo na cilj in ko izberemo primeren prostor, najprej okrepčamo, najbolje s sendvičem ali z lahko malico, ki smo jo pripravili že doma in prinesli s seboj v hladilni torbi. Šele potem se lotimo postavljanja šotora. Če je kje naša organiziranost na preizkušnji, je to ravno na kampiranju. Na majhnem prostorčku mora biti vse na kupu in na točno določenem mestu, sicer izgubljamo reči in stresamo slabo voljo okoli sebe. Ščipalke in elastike naj bodo vedno v prvem žepku, papirnate brisače in robčki v drugem, posoda in pribor tu, čelna svetilka pa točno tam. To je pomembno tudi zaradi hitre odzivnosti, če nas preseneti dež, nevihta, močan veter ali polulana spalna vreča sredi temne noči.

16 | | Poletje 2012

si zamislimo jedilnik z živili, ki jih ni treba hraniti na hladnem oziroma takšna živila kupujemo sproti v bližnji trgovini.

V kampu potrebujemo štedilnik ali bolje rečeno gorilnik, kjer bomo kuhali. Na voljo je več različic, ki se med seboj razlikujejo po velikosti oz. številu kuhalnih mest in po izvoru ognja. Nekateri gorilniki omogočajo kurjenje na običajen gospodinjski plin v (manjših) jeklenkah, druge na plin v kartušah na navoj ali na predrtje. Ko se odločamo za nakup novega gorilnika, velja pomisliti na to, kje bomo dobili »gorivo« in še na ekologijo, saj jeklenke znova napolnimo, plinskih kartuš žal ne. Pri gorilnikih smo pozorni še na možnost prižiganja s piezo vžigalnikom, s katerim zakurimo brez težav. No, tudi ta lahko zataji, zato vedno imejte s seboj še majhen vžigalnik.

Lonci in posode. Prva možnost je domača posoda – en večji lonec za testenine in en malo manjši za omako. Za prvikrat povsem zadošča, če je posoda brezhibna in omogoča pripravo hrane na zdrav način. Okrušeni emajlirani ali teflonski lonci nikakor niso primerni, ker se med toplotno obdelavo v hrano sproščajo strupene snovi. Druga možnost je posebna posoda za kampiranje. Nabavimo le tiste lonce, ki jih bomo potrebovali največkrat. V specializiranih trgovinah imajo na voljo posodo, ki je prilagojena za kampiranje, navadno je lahka in z možnostjo zlaganja ene v drugo, da zasedejo čim manj prostora. Zaradi omenjenega imajo navadno tanjše

dno in se hrana rada prime, zato izbiro jedi prilagodimo posodi.

Krožniki, pribor in ostale drobnarije. V kampu potrebujemo tudi krožnike, skodelice, kozarce, pribor ter zajemalko, nož, desko in kuhalnico, nekaj krp, da kaj pobrišemo, prekrijemo in po potrebi z njimi prinesemo lonec na mizo. Tudi kakšen plutovinast podstavek, ki ga postavimo na mizo pod lonec, ne bo odveč. Poseben jedilni pribor – žlica, vilice in nož, združeno na enem ročaju – poenostavi kampiranje. Skodelice izberemo takšne, da jih lepo zlagamo (ročaji so lahko moteči!), če imamo stisko s prostorom, krožnike pa izberemo le ene bolj globoke krožnike, ki jih lahko uporabimo tako za mineštro kot tudi rižoto. Primeren material je melamin ali plastika. Prvi je sicer lomljiv, plastične krožnike pa je težje pomiti, zato jih moramo doma obvezno pomiti še enkrat z zelo vročo vodo ali v pomivalnem stroju. Krožniki za enkratno uporabo so priporočljivi le v primerih, ko pomivanje posode ni mogoče. Odvržemo jih v zabojnik za ostale gospodinjske odpadke. Pri vsem bodimo pozorni na čistočo, zlasti desk, če na njih režemo sveže meso, saj na toplem hitro pride do okužbe. Velikokrat je bolje izbrati manj problematična živila, da se izognemo nepotrebnim okužbam. Elastike so zlata vredne, saj lahko z njimi najlažje in najbolj elegantno zapremo odprte vrečke. Sladkor in sol shranimo

v plastični posodici, ki se dobro zapira (najbolje na navoj) ali v steklenem kozarčku, če ni težav zaradi teže prtljage in naše nerodnosti, ali v posebnih plastičnih posodicah, ki jih kupimo v specializiranih trgovinah. Pri tem velja biti iznajdljiv in pozoren že med letom, da primerno prazno embalažo temeljito pomijemo in prihranimo za shranjevanje tega ali onega na kampiranju.

Kaj skuhati? Izberimo jedi, ki so skuhane hitro, da ne porabimo preveč plina in prihranimo čas za druge počitniške dogodivščine. Divji riž in riž z ovojem sta res veliko bolj zdrava od belega ali parboiled riža, a se žal kuhata celo uro. Podobno je z ješprenjem, s čičerko, fižolom, ki jih je za nameček treba prej še namočiti, kar v kampu v šotoru res težje izvedemo. Rešitev je preprosta – takšna živila kupimo vložena. Pri jedeh smo pozorni tudi na to, koliko loncev potrebujemo za kuho. Juhe, riža, posebej omake in posebej mesa skorajda ne moremo skuhati, ker nimamo niti toliko loncev niti toliko plinskih šob naenkrat. Lahko pa skuhamo juho in rižoto (z mesom in zelenjavo) ali rižoto in posebej skuhamo hrenovke ali skuhamo jed v enem loncu. Primerne so razne bogate enolončnice, testenine, že prej omenjene rižote ali na podoben način skuhana ajdova kaša, kvinoja, kuskus. Pazimo na količino. Doma ostanke hrane shranimo v posodici v hladilniku in porabimo naslednji dan, v kampu v šotoru je to neizvedljivo.

KORISTNI NASVETI ZA IZBIRO ŽIVIL ZA KAMPIRANJE

∑ Sveže meso, maslo, salame kupujemo sproti. Že primerno toplotno obdelana mesna živila (suhe klobase, prekajeno meso, konzervirana mesnina) lahko hranimo brez hladilnika.∑ Sveže mleko kupujemo sproti ali s seboj vzamemo sterilizirano mleko v takšni embalaži, kot ga porabimo pri enem obroku, saj odprtega ne moremo skladiščiti v šotoru. V trgovinah so na voljo pakiranja po 0,2 dl ali 0,5 dl.∑ Priporočljiva so manjša pakiranja tudi drugih živil, na primer manjše pločevinke fižola, koruze, paradižnika (pelatov) ipd. Že doma si v vrečkah pripravimo za en obrok družine stehtane količine polente, zdroba, testenin, riža itn., če vemo, da celotne količine enega pakiranja ne porabimo naenkrat in jih med dopustom ne bomo več potrebovali.∑ S seboj vzemimo le tisto zelenjavo in sadje, ki se ohrani med daljšo vožnjo in ni občutljivo na vročino, kadar potujemo poleti, in seveda v manjših količinah: zelje, jajčevci, bučke, kumare, paprika, por, čebula, česen, koleraba, korenje, melona. ∑ Zelo uporabne in priročne so instant juhe in konzervirani pripravljeni obroki, ki jih lahko s pridom uporabimo kot osnovo za zdrave obroke na dopustu. Ker so običajno že slani, nam konč-ne jedi ni treba soliti. Če takšne jedi uživamo le nekaj dni na leto, potem zdravju ne škodijo.

Ko boste naslednje leto spomladi načrtovali svoj dopust, povprašajte otroke za mnenje. Prepriča-na sem, da bodo spet izbrali počitnice s šotorom.

Paradižnikova juha s testeninami Paradižnik iz pločevinke razredčimo z vodo, rahlo solimo in segrejemo do vrenja, nato zakuhamo testenine. Ko so testenine skoraj kuhane, dodamo ribe iz pločevinke (tunina, skuša, losos) in fižol iz manjše pločevinke ter kuha-mo še kakšno minuto. Solimo po potrebi.

Različica: Dodamo lahko tudi kocke pancete, namesto fižola čičerko ali lečo iz pločevinke. Jed obogatimo z zelenjavo (korenje, bučke, paprika, ...).

Poletje 2012 | | 17

Ku

haR

ajan

je

Testenine v paradižnikovi omaki s tunino in koruzoV večjem loncu zavremo slano vodo. V krop stresemo testenine in jih skuhamo do čvrstega (al dente). V drugem loncu segrejemo vložene ali narezane sveže paradižnike, dodamo tunino iz pločevinke, ki smo ji prej odlili olje, strt česen in oplaknjeno koruzo iz pločevinke, po potrebi prilijemo še malo vode. Nazadnje v omako vmešamo kuhane testenine, rahlo solimo in takoj ponudimo. Če imamo možnost, omako začinimo z nekaj lističi bazilike in s koščkom sesekljanega feferona.

Testenine v paradižnikovi omaki s sardelamiV večjem loncu zavremo slano vodo. V krop stresemo špagete in jih skuhamo do čvrstega (al dente). V drugem loncu segrejemo vložene ali narezane sveže paradižnike. V omako dodamo sardine iz pločevinke, ki smo jim prej odlili olje, strt česen, nekaj minut kuhamo, previdno solimo in v omako vmešamo kuhane špagete. Takoj ponudimo.

Različica: Doma namesto vloženih sardel v olju izberemo sveže sardele, ki jih narahlo pomokane spečemo v olju, malce ohlajenim odstranimo hrbtno kost in rep ter vstavimo v omako. Po želji in okusu dodamo še kapre, oljke in izbrane začimbe.

18 | | Poletje 2012

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2Print_RR_strok_oglas_210x103+5 (NOV).pdf 1 22.5.2012 18:08:41

RR

Str

oko

vnja

k

Odgovor:

Dermatofiti so najpogostejši povzročitelji mikrosporije. Te parazitske glive imajo encime, ki omogočajo hranjenje z roženo plastjo kože, dlak in las. Bolezen, ki jo povzročajo, je nalezljiva. Prenaša se iz okuženega organizma na zdravega, in sicer s človeka na človeka, lahko pa tudi z živali na človeka. Te glive so tudi bolj nevarne. Povzročajo blaga vnetja, ki pa trajajo dalj časa. Okužbe te vrste se

Pozdravljeni,

Hči je stara pet let, okužila se je z mikrosporijo. Zanima me, kako poteka zdravljenje, koliko časa je bolezen nalezljiva?

Mamica

Glivice pri otrokuokužba z mikrosporijo

največkrat nalezemo v bazenih, kopališčih, športnih objektih ... Za mikrosporijo zbolijo večinoma otroci, vir okužbe pa so najpogosteje potepuške mačke, redkeje psi.

Na mestih okužbe se pojavijo drobne pike, ki srbijo. Te pike se širijo in tvorijo okrogla žarišča, ki so ostro omejena. V žariščih na lasišču so vidni odlomljeni sivkasti lasje in drobne sivkaste luske. Izpuščaji se lahko pojavijo povsod po trupu, tudi po lasišču – v tem predelu lasje odpadejo. Zelo redko nastanejo vnetja, otekline in ognojki. Če se pri otroku pojavijo izpuščaji in je bil otrok v stiku z mačkami, čim prej poiščite pomoč pri specialistu dermatologu, ki bo pregledal otroka z Woodovo svetlobo (UV-luč). V zatemnjenem prostoru pod svetilko okužena mesta odsevajo zelenkasto oz. rumeno ali rdečkasto. Klinična slika

zadošča za postavitev diagnoze glivične okužbe. Če je prisotnih več bolezni, se poslužujemo laboratorijskih preiskav za prisotnost glivic. Opravljene laboratorijske preiskave potrdijo ali ovržejo postavljeno diagnozo.

Bolezen zdravimo lokalno z mazili (lamisil), pri razširjeni obliki pa je potrebno še sistemsko zdravljenje s tabletami. Izbira zdravil je odvisna od klinične slike, vrste povzročitelja in prizadetega predela. V času zdravljenja predšolski otroci ne smejo obiskovati vrtca. Šolarji naj ne obiskujejo pouka prvi teden zdravljenja, kasneje pa lahko, če vsa žarišča zaščitijo z gazo in obližem. Žarišča so kužna, dokler nista v razmiku 4–6 tednov dve mikološki preiskavi negativni. Obolela žarišča naj bodo vedno prekrita z gazo.

Tamara Heraković, dr. med.,specialistka dermatovenerologinja Tamara Heraković, dr. med., je specialistka dermatovenerologinja. Diplomirala je na Medicinski fakulteti v Banjaluki in dela kot specialistka v dermatovenerološki ambulanti Splošne bolnišnice Jesenice. Je tudi mamica dveh fantov. Na portalu Ringaraja.net odgovarja na vprašanja s področja dermatologije.

Zd

ravj

e

piše: Petra Logar

Zdrava družina na potovanju

Kožo je treba počasi navajati na sonce, v prvih dneh bodite še

posebej previdni.

Če pride do opeklin, je pomembno, da znate

pravilno nuditi prvo pomoč.

www.rin

garaja.net

Ko se odpravljate z družino na potovanje, na težko pričakova-ni dopust, je prav, da pomislite tudi na prvo pomoč. Ponujamo nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru son-čarice, opeklin in kaj storiti, če otrok dobi drisko. Mala poto-valna torbica za prvo pomoč pa naj potuje z vami tudi letos.

gele z antihistaminiki, ki blažijo srbež in hladijo kožo. Nikoli pa opečene kože ne smete mazati z mastnimi kremami, saj preprečujejo, da bi vroča, pordela koža lahko oddajala toploto. Če pride do zelo hudih opeklin, kjer je koža na več delih telesa močno pordela, boleča na dotik, če se pojavijo mehurji, otrok dobi povišano telesno temperaturo, je nujen obisk pri zdravniku.

Sončarica Sončarica lahko nastane zaradi izjemnega pregretja in zastoja toplote v telesu. Pov-zroči jo premočno osončenje glave. Še po-sebno so ogroženi dojenčki, ki v poletnih mesecih ležijo v vozičku. Če ne opazite, da se je sonce premaknilo in sije na otrokovo glavo, lahko hitro pride do zastoja toplote. Simptomi sončarice so rdeča in suha koža, rdeč obraz, pojavi se vrtoglavica, glavobol, slabost in bruhanje. V najhujši primerih na-stopi nezavest. Če ima otrok naštete simp-tome, ga takoj prenesite v hladen prostor, glavo mu hladite z vlažnimi krpami, zgornji del telesa dvignite. Dojenčku slecite obla-čila, ponudite mu tekočino, nato pokličite zdravnika. Ta bo presodil, ali potrebuje bolnišnično oskrbo.

Da do sončarice ne bi prišlo, upoštevajte naslednje ukrepe:∑ Otroka nikoli ne puščajte v avtomobi- lu! Niti za nekaj minut ne! Pločevina se na vročem soncu takoj segreje.∑ Otroka ne oblecite preveč. Nekatere mamice se bojijo, da bi se dojenček še v poletnih mesecih prehladil. Oblecite ga temperaturi primerno.∑ Otrok naj ima vedno pokrito glavo. Kupi- te mu klobuček, zaščiten naj bo tudi vrat.∑ Otroku ves čas ponujajte tekočino.∑ Med 10. in 16. uro naj se otrok ne igra na soncu.

Alergija na sonce in slano vodoOtroci so vsekakor zelo občutljivi in jih moramo zaščititi pred škodljivim vplivom sončnih žarkov ter pred opeklinami. Kri-vec za neprijetnost je sproščanje histami-na, hormona, ki povzroči alergijsko reak-cijo nekaj ur ali dni po izpostavljenosti soncu. Tistim, ki ste občutljivi na sonce, preventivno priporočamo jemanje antihi-staminikov nekaj tednov pred načrtova-nimi morskimi počitnicami. Odsvetujemo izpostavljenost opoldanskemu soncu, na plaži raje uživajte zgodaj dopoldne in pozno popoldne. Najmočnejše sonce je med 11. in 16. uro. Prav tako naj se otroci, ki so nagnjeni k tej alergiji, izogibajo dolgotrajni neposredni izpostavljenosti soncu. Redno uporabljajte kremo z viso-kim zaščitnim faktorjem, ki jo nanesete pol ure pred sončenjem in po vsakem kopanju, glede na faktor pa vsakih nekaj ur (približno na 2 uri). Kožo zaščitite s

Vse leto težko čakamo nekaj toplih sončnih dni, ko se družina odpelje proti morju, v gore, na bazen ali kam drugam. Niti pomi-sliti nočemo, da bi lahko šlo kaj narobe, da bo dopust splaval po vodi. Ko je v družini dojenček, malček, pa moramo misliti tudi preventivo in na prvo pomoč.

Kopanje in zaščita pred soncemSončnih žarkov se izogibajte med 10. in 16. uro. Takrat se zadržujte v senci ali v hladnih prostorih. Še posebej občutljiva je otroška koža, zato tudi v ostalih delih dneva otrok ne izpostavljajte preveč son-cu. Redno jih mažite z zaščitno kremo, na glavi naj bo vedno pokrivalo, tudi ko se otrok kopa v morju ali na bazenu. Svetu-jemo vam tudi, da za otroke uporabljate neoprenska oblačila. Ta ščitijo pred ne-varnimi sončnimi žarki, imajo pa še eno dobro lastnost: če je oblačno ali piha, neoprensko oblačilo otroka greje in manj verjetnosti bo, da se bo v vodi ohladil in da ga bo zeblo.

OpeklineDa sploh ne bi prišlo do opeklin, upošte-vajte pravila sončenja in zaščitite sebe ter otroke pred nevarnimi žarki. Kožo je treba počasi navajati na sonce, v prvih dneh bodite še posebej previdni.Če pride do opeklin, je pomembno, da znate pravilno nuditi prvo pomoč. O ope-klinah govorimo, kadar je koža na telesu pordela, občutljiva na dotik, v hujših pri-merih lahko nastanejo mehurji. Pojavi se lahko povišana telesna temperatura, poja-vi se lahko tudi alergija na sonce.Če otroka opeče, mu prizadete dele telesa hladite s hladnimi obkladki. Oblečen naj bo v tanka in ohlapna oblačila, počiva naj v prijetno hladni sobi. Ponudite mu dovolj tekočine. V lekarni lahko kupite

Zagotovo imate že ogromno pomladnih fotografij svojega malčka. DELITE fotografijo vašega otroka na naši Facebook strani in osvojite nagrado! Vse, kar morate storiti, je, da prilepite fotografijo svojega sončka na FACEBOOK ZID www.facebook.com/milupa.si in na e-naslov: info@milupa.si pošljete še svoje podatke s poštnim naslovom in kopijo fotografije. Med vsemi sodelujočimi bomo izžrebali 50 prejemnikov naše plišaste maskote, medvedka Tedija.

Fotografije bomo zbirali do 21. junija 2012.

Z malce sreče bo eden od medvedkov vaš!

Vaša Milupa

MILUPA nagrajuje vaše fotografije

Poletje 2012 | | 21

Zd

ravj

e

primernim sončnim faktorjem, kar po-meni za otroka faktor 30 ali 50. Poleg faktorja pri izbiri kreme pazite, da bo ta čim bolj nevtralna, brez maščob in di-šav, ki kožo še dodatno dražijo. Otroke, predvsem tiste, pri katerih je alergija že izbruhnila, lahko dodatno zaščitite z lah-kimi oblačili v beli barvi, z dolgimi, ohla-pnimi rokavi ali s hlačnicami. Naj imajo primerna pokrivala za glavo. Obstajajo tudi poletna otroška oblačila z UV-zašči-to, ki se vse pogosteje pojavljajo na trgu. Ne pozabite zavarovati občutljive otroške kože tudi v senci!

Srbenje kože se v morski vodi stopnjuje, hujša reakcija se lahko pojavi takoj, ko otrok pride iz vode, in sicer zaradi viso-kih zunanjih temperatur. Koža je rdeča, izpuščaj močno srbi ali peče. Po kopanju in igri v morski vodi otroka na prizadetih mestih izplaknite z vodo. Če na plaži ni tuša, imejte s seboj plastenko z vodo, sve-tuje dermatologinja Tamara Heraković.

Driska in/ali bruhanjePri dojenčku, malčku se lahko na potova-njih pojavi driska in/ali bruhanje. Če se to zgodi, morate paziti, da ne pride do dehi-dracije. Otrok naj čez dan po požirkih pije vodo ali nesladkani čaj. Poskrbite tudi za ustrezno higieno, redno umivajte roke.Pri driski morate poleg tekočine nadome-ščati tudi elektrolite, prilagoditi prehrano in lajšati neprijetne simptome. Elektrolite nadomeščajte s soljo v hrani (mesne in zelenjavne juhe, slano pecivo, porjavela jabolka, banane). Otrok naj pije po po-žirkih. V primeru hude driske potrebuje otrok v prvih 4–12 urah 50–100 ml tekoči-ne na kilogram telesne teže. Ravnovesje črevesne mikroflore, porušeno zaradi driske, lahko obnovite z uživanjem kapsul z naravnimi mlečnokislinskimi bakterija-mi, ki ponovno poselijo črevesje in tako obnovijo porušeno ravnovesje črevesne mikroflore. Kapsule so primerne tudi za otroke, uživati jih je treba še en teden po prenehanju driske.

Če ima otrok drisko, bodite pozorni na znake izsušenosti. Izsušen otrok je žejen, ima razpokane in živo rdeče ustnice, manj vlažen, lepljiv in obložen jezik, ustna slu-znica je suha, slina pa gosta. Oči so temno obrobljene in upadle, pri dojenčku je velika mečava vbočena. Koža je bleda in hladna, kožna guba se počasneje izravna. Otrok manj lula kot običajno (pleničke so manj mokre). Urin je temno obarvan, gost in zaudarja. Izsušen otrok hujša oziroma izgublja telesno težo. Če ima dojenček ali otrok znake izsušenosti, morate takoj obiskati zdravnika.

Družinska potovalna lekarnaDokumente in zdravila, ki jih potrebujete na dopustu, potovanju, je najbolje imeti na enem mestu. Za na pot potrebujete

zdravstvene izkaznice vseh članov druži-ne, uredite tudi zdravstveno zavarovanje za tujino.

V torbi za zdravila potrebujete tablete proti povišani telesni temperaturi, za dojenčke in majhne otroke potrebujete svečke (paracetamol), kapsule z naravnimi mlečnokislinskimi bakterijami, ki vam bodo prišle prav v primeru driske, prašek

Opečene kože nikoli ne smete mazati z

mastnimi kremami, saj preprečujejo, da bi

vroča, pordela koža lahko oddajala toploto.

www.rin

garaja.net

za nadomeščanje elektrolitov v primeru bruhanja in driske, zdravila proti alergiji, sterilno obvezo za rano, obliže, povoje, gaze, razkužilo, termometer.Pred potovanjem preverite rok uporabe vsakega zdravila. Preberite tudi, kako je treba zdravilo shranjevati. Zdravila naj bodo zaščitena pred vročino in vlago. Zdravila shranjujte tako, da so izven dose-ga otroških rok!

22 | | Poletje 2012

Komarji, čebele, ose vbrizgajo pri pikih v kožo posebne snovi, ki povzročajo močno srbenje in oteklino. Pojavi se lahko tudi alergija na pik ali pa se mesto pika okuži. Podobno je pri ugrizih klopa.

nekaj minut. Po potrebi lahko obkladek zamenjamo. Taki naravni obkladki zmanjšujejo oteklino, prijetno hladijo in za-virajo vnetje. Pike lahko blažimo tudi s hladnimi obkladki ali pa v lekarni kupimo gel, losjon proti srbenju.

Nadležni komarjiV poletnih mesecih pa se mora-mo paziti še enega mrčesa, to so komarji. Ti čakajo »v zasedi« in pičijo tako, da največkrat opa-zimo šele, ko je mimo. Pojavijo se proti večeru, ko sonce zaide. In takrat morate sebe ter otroke pred njimi ustrezno zaščititi. V lekarni lahko kupite gele, spreje proti komarjem. Posvetujte se s farmacevtom ali z zdrav-nikom, če so primerni tudi za dojenčke. Zaščitite pa se lahko tudi na naraven način. Komarji ne marajo vonja sivke, limone, pomaranče. Na morje lahko nesete izparilnik in eterično olje, zvečer nakapate nekaj kapljic in dišava bo odgnala komarje. Prav tako lahko kupite kreme s sivko. Namažite sebe in otroke po vsem telesu. Da komarji ne bodo prišli v spalnico, na okna

Ugriz klopa je na začetku precej neopazen, šele ka-sneje se prične srbenje. Če je klop okužen z bore-liozo, se na koži še nekaj tednov po ugrizu lahko pojavi značilen kolobar.Klopa najlažje odstrani-mo s pinceto. Primemo ga tik nad kožo, rahlo zavrtimo in potegnemo. Ne pokapamo ga z oljem ali drugimi snovmi! Me-sto ugriza, ki je lahko pri otrocih še posebej rdeče in razdraženo, razkuži-mo z alkoholom ali raz-kuževalnim sredstvom.

piše: Petra Logar

Prva pomoč pri pikih žuželk

OH, TA NADLEŽNI MRČES

Zaščitite se lahko tudi na naraven način.

Komarji ne marajo vonja sivke, limone,

pomaranče.

ww

w.ringaraja.net

namestite posebne mreže proti žuželkam. Tako je lahko okno vso noč odprto, komar pa nima vstopa. Na morju, na dopustu sobo, kjer bo spal dojenček, prej dobro preglejte, da v njej ne čaka kakšen komar. Čez dan lahko v sobi pustite priklopljeno sredstvo proti komarjem v vtič-nici, zvečer, nekaj minut prej, preden otroci odidejo spat, pa ga izklopite in prezračite sobo.

Še posebej so na pike žuželk in ugrize klopa občutljivi dojenčki in majhni otroci. Poleg tega pa klopi prenašajo še bolezenske povzročitelje, ki v telesu lahko izzovejo okužbo. Piki žuželk (komarji, ose, čebele) povzročijo bolečino, srbenje, oteklino, rdečico na mestu pika. Čebele pri piku pogosto pustijo v koži svoje želo. Tega boste najlažje odstranili s pinceto. Mesto pika razkužite z alkoholom.

Previdno s hrano in sokovi!V poletnih mesecih, ko imate kosilo na terasi, ko nesete otro-ku na plažo sok, bodite zelo pozorni na ose ali čebele. Pre-den bo otrok jedel hrano, ki je zunaj, preden bo pil iz kozarca, po slamici, dobro preverite, če hrana in pijača nista privabili žu-želk. Če bi otroka ali odraslega čebela ali osa pičila v usta, mo-rate takoj k zdravniku! Obstaja namreč možnost zadušitve.

Blažitev pikaPiki ose, čebele lahko otroka bolijo, pečejo, srbijo. Blažimo jih lahko s kolobarjem čebule ali z ohlajeno rezino jabolka. To položimo na mesto pika za

Poletje 2012 | | 23

Eko

dru

žin

a

piše: Nina Medved, www.magnolija.si

Izdelajmo naravno kozmetikoStekleničke, ki se z vabljivimi etiketami šopirijo na policah drogerij, obljubljajo veliko, vendar so nenaza-dnje juha toksičnih kemikalij, ki povzročajo alergije in rakava obolenja, vplivajo na hormonski sistem ter dražijo kožo in sluznico. Ljudje smo čedalje bolj pozorni na to, kaj pojemo. Kupujemo izdelke ekološke pri-delave, skrbno beremo deklaracije in si urejamo vrtičke. Vendar pri nakupu kozmetike nismo tako pazljivi.

OVSENI KOSMIČI:

blažijo vneto kožo, uporabimo jih v

kopelih, pilingih ali kot oblogo.

www.rin

garaja.net

Dejstvo je, da vse, kar nanesemo na kožo, prodre v naš krvni obtok in posledično v naše organe. Si predstavljate, da si jetra na-mažete z nafto (ki se med drugim nahaja v mineralnih oljih za nego občutljive kože dojenčkov)? Naj vas pri nakupu kozmetike ne zavedejo izdelki, ki so označeni kot »na-ravni«. Če preverite sestavine, boste ugoto-vili, da se v njih skrivajo sintetični parfumi in zdravju škodljivi konzervansi. Da bo poletje brezskrbno in še bolj razigrano, se izdelave kozmetike lotite kar doma!

Zelena lepota iz domače kuhinjeV naši kozmetični kuhinji natančno poznamo sestavine, ki smo jih uporabili v lepotilni kre-mi. Kremo smo izdelali iz obnovljivih virov in je okolju prijazna. Zmešali smo jo po lastnem okusu in jo prilagodili svojemu tipu kože. Izdelava domače kozmetike je skrajno zabav-na in ustvarjalna, pa tako preprosta, da nam lahko pomagajo tudi otroci. In nenazadnje – doma narejena kozmetika je prava uspešnica v času recesije, saj je veliko cenejša.

Eterična oljaV mojem kovčku naravne kozmetike in prve pomoči je nepogrešljiva kolekcija eteričnih olj: sivka, čajevec, evkalipt, meta, pomaranča, rožmarin, ...Eterična olja so hlapljive tekoče in v vodi netopne snovi, ki jih pridobivamo iz različnih delov rastlin. Cene eteričnih olj se med seboj razlikujejo, kar je odvisno od tega, koliko eteričnega olja vsebuje neka rastlina. Za izdelavo enega litra eteričnega olja vrtnice potrebujemo kar dve toni vrtničnih cvetov, zato sodi eterično olje vrtnice med najdražja in najbolj dragocena olja. Eterična olja upora-bljamo za masaže, kopeli, obkladke, inhalaci-je, za izdelavo naravnih parfumov in v narav-ni kozmetiki. Na kožo jih nikoli ne nanašamo nerazredčenih! Izjema sta eterični olji sivke in čajevca, ki ju lahko nerazredčena nanesemo na mozolje, rane, pike žuželk in opekline.

Rastlinska olja in maslaBazna ali rastlinska olja so po svoji sestavi podobna maščobi, ki jo izloča naša koža,

zato se hitro vpijejo. Pridobivamo jih s po-močjo hladnega stiskanja semen, oreščkov in plodov. Mandlji, sezam, kokos, grozdne pečke, šipek, lešniki, orehova jedrca, avo-kado – vsi nam dajejo izvrstna olja, ki našo kožo negujejo, ščitijo in obnavljajo. Rastlin-ska masla se od olj razlikujejo v tem, da so na sobni temperaturi v trdnem stanju. Naj-bolj znana so kakavovo, karitejevo in man-govo maslo. Tako rastlinska olja kot masla so bogata z vitamini (A, C, E, F), minerali in nenasičenimi maščobnimi kislinami. So ne-pogrešljiva sestavina pri izdelavi negovalnih olj, krem, pilingov, mazil, mil in šamponov.

HidrolatiHidrolat je voda, ki nastane v procesu prido-bivanja eteričnih olj. Vsebuje snovi rastline, ki so topne v vodi. Hidrolati so veliko blažji od eteričnih olj, zato jih lahko uporabljamo tudi za nego dojenčkov. Hidrolati so najbolj-ši toniki, dodamo jih lahko kopelim, prav tako jih uporabimo za izdelavo krem, ustnih vodic, prelivov za lase ali jih celo

24 | | Poletje 2012

NEKAJ SESTAVIN ZA NEGO TELESA, KI JIH NAJDEMO V SVOJI KUHINJI:

∑ avokado: masko iz avokada pripravimo za zelo suho kožo ali za lase; ∑ soda bikarbona: izvrsten deodorant, sredstvo za beljenje zob in nego mastnih las;∑ sol: kožo mehča in razkužuje, uporabljamo jo za pripravo pilingov in kopeli;∑ zelišča: za izdelavo tonikov za obraz, prelivov za lase, tinktur, zobnih past, kopeli, izlužnin, mazil in obkladkov;∑ jajca: za pripravo mask;∑ kamilični čaj: za pripravo tonikov, mask in prelivov za lase;∑ koruzni škrob: deodorira, uporabimo ga kot puder za telo, za pripravo mask za obraz in zgoščevanje losjonov;∑ koruzni zdrob: za pripravo pilingov in mask;∑ organska majoneza: vlaži kožo;∑ mleko: za maske, kopeli, obloge za lase;∑ med: zadržuje vlago in deluje antibakterijsko;∑ limona: uničuje bakterije in mehča kožo;∑ jagode: za beljenje zob in izdelavo;∑ zeleni čaj: izvrsten tonik in antioksidant;∑ ovseni kosmiči: blažijo vneto kožo, uporabimo jih v kopelih, pilingih ali kot oblogo;∑ sladkor: gladi kožo, izvrsten za pripravo pilingov; ∑ kava: čisti, deluje kot antioksidant in odvajalo, odstrani mrtve kožne celice;∑ jabolčni kis: razstruplja, uporabimo ga za kopeli, maske, obloge za lase;∑ kumarice: blažijo in mehčajo kožo;∑ kakav: blag piling, deluje kot antioksidant;∑ cimet: ima močno antibakterijsko delovanje, dodamo ga pilingom in zobnim pastam.

Cimetova zobna pasta

2 žlici sode bikarbone1 žlica zmletega cimeta2 žlički destilirane vode

Priprava: Vse sestavine zmešamo, da do-bimo gladko pasto. Shranimo v majhnem lončku in z žličko ali lopatico namažemo na zobno ščetko.

Piling za sijoče gospodinje

3 žlice zmletih ovsenih kosmičev1 žlica koruznega zdroba1 žlica gline1/2 žlice posušene limonske trave (ali sivke)

Priprava: Sestavine zmešamo in shranimo v posodici. Pred uporabo zmešamo z vodo in vmasiramo v obraz, nato dobro izperemo.

Mazilo proti celulitu za ljubitelje kave

1 skodelica zmlete kave1/2 skodelice sladkorja1/2 skodelice soli1/2 skodelice olivnega olja

Priprava: Vse sestavine dobro zmešamo in nanesemo na predele, kjer se nahaja celu-lit. Nekaj minut masiramo, nato izperemo.

Kopalne vrečke za dojenčke

1 skodelica mleka v prahu1 skodelica ovsenih kosmičev1/4 skodelice posušenih sivkinih cvetov1/4 skodelice posušenih kamiličnih cvetov1 kapljica eteričnega olja kamilice

Priprava: Iz bombažne pleničke sešijemo majhno vrečko. Vse sestavine dobro pre-mešamo in z njimi napolnimo vrečko, ki jo nato zavežemo z vrvico. Vrečko namočimo v kopel in z njo nežno umijemo dojenčka.

Adijo mrčes!

50 ml hidrolata sivke (uporabimo lahko tudi destilirano vodo ali rastlinsko olje)4 kapljice eteričnega olja limonske trave4 kapljice eteričnega olja evkalipta (Euca-liptus radiata)4 kapljice eteričnega olja citronele3 kapljice eteričnega olja cedre6 kapljic eteričnega olja sivke

Priprava: Eterična olja in hidrolat zmešamo v steklenički z razpršilom Pred uporabo vedno dobro pretresemo, nato razpršimo po obleki in telesu. Pazimo, da razpršilo ne pride v stik z očmi.

dodamo jedem. Najbolj priljubljeni hidrolati so hidrolat vrtnice, nerolija, sivke in kamili-ce, v vročih poletnih dneh pa se lahko osve-žimo in ohladimo s hidrolatom mete.

GlineGlina je zmes mineralov, kamnin in vulkan-skega pepela, ki nastaja na tisoče let. Upo-rabljamo jo za pitje ali za obloge, v kozme-tiki pa je nepogrešljiva pri pripravi mask, deodorantov, zobne paste in pilingov.

Naravna kozmetika poletiŠtevilne kreme za sončenje vsebujejo UV-fil-tre, ki delujejo kot hormoni in med drugim povzročajo raka. Alternativa so kreme za sončenje, ki vsebujejo mineralne filtre, kot sta titanov dioksid in cinkov oksid. Naravni zaščitni faktor vsebujejo nekatera rastlinska olja in masla, na primer olje pšeničnih kalč-kov, kokosovo olje, sezamovo olje, korenčk-ovo olje, olje jojobe in karitejevo maslo. Za obnovo kože po sončenju bomo poskr-beli z oljem rakitovca, orehovim oljem ali oljem grozdnih pečk, s kakavovim maslom pa si bomo zagotovili lepšo barvo. Opekline lahko zdravimo z gelom, ki vsebuje alojo

vero, ki prodre globoko v kožo in vlaži tudi globlje plasti kože. Za zdravljenje opeklin je odlično tudi eterično olje sivke. To je ugoto-vil že francoski kemik Rene Gatefosse, ki se je pri izvajanju nekega poskusa močno ope-kel. Roko je pomočil v kozarec z eteričnim oljem sivke in že naslednji dan se je stanje vidno izboljšalo! Pa nikar se ne okopajte v sivki – eterično olje razredčite v gelu aloje vere ali v rastlinskemu olju.

Zavihajmo rokave!Vsakdo, ki zna slediti receptu za pripravo mafinov, bo znal izdelati tudi zahtevnejšo kremo. Doma izdelana kozmetika je tako dobra, da jo lahko pojemo – to sta hitro ugotovila moja otroka, zato sem začela svo-je pripravke shranjevati na najvišji polički!Največji sovražnik doma pripravljene koz-metike so mikroorganizmi, zato moramo pri izdelavi paziti na čistočo. Kozmetiko izdelujemo v majhnih količinah, hranimo jo v temnih stekleničkah, v shrambi ali hladil-niku. Pilingov, krem in mask iz lončkov ne jemljemo s prsti, temveč uporabimo majh-ne lopatice ali razkužene žličke. Prav tako pazimo, da izdelki ne pridejo v stik z vodo.

Delavnice aromaterapije in naravne kozme-tike ter dišeče milne zabave za rojstni dan. Več na spletni strani www.magnolija.si.

Poletje 2012 | | 25

Vzg

oja

S sklepanjem kompromisov učimo otroke prilagodljivosti in pravičnostiPrava mala umetnost je, kako male navihane glavice naučiti primerne-ga vedenja. Vedenje »za zeleno luč« moramo starši spodbujati, tisto nadležno »za rumeno luč« omejeva-ti, vedenje »za rdečo luč« pa ustaviti. Preko bližnjice do lepega vedenja malčka ne bomo prišli. Za to potre-bujemo »vmesne postaje«, tehnike, s katerimi vplivamo na malčkovo vedenje. V nadaljevanju predstavlja-mo tehniko »iskanje kompromisov ali zmagam–zmagaš«, s katero lahko učinkovito omejimo moteče vedenje malčkov.

pametnejši od malčka, ki je šibek, majhen, počasen in ne najbolj spreten z besedami, zato se mu zdi, da vedno znova in znova izgublja. S pomočjo kompromisov »zmagam–zma-gaš« bo spoznal, da sta lahko zmagovalca oba ter da človeka, ki se imata rada, lahko malce popustita in kljub temu ostaneta močna.

Mojstri v pogajanjihBarantanje se nam mnogokrat zdi čudno, ker raje vemo, pri čem smo, malčki pa se zelo radi pogajajo. (Marsikateri malček se pogaja bolje kot prodajalci rabljenih avto-mobilov!) Imajo naravni talent za pogajal-ske taktike, kot so moledovanje (»Prosim? P-r-o-s-i-m!!!!«), pretiravanje (»Nikoli mi ne dovoliš!«), kujavo pritoževanje (»To ni pravično!«) in opažanje nedoslednosti (»Njej pa dovoliš!«). Ta orodja prepri-čevanja uporabljajo vsak dan, da bi dobili, kar hočejo.

Ali sklepanje kompromi-sov ne pomeni, da popu-ščam otroku oziroma ga razvajam?Seveda lahko nenehno dajanje privede do razvajenosti, vendar pa z zahtevanjem poslušnosti – »Zato, ker sem jaz tako rekel!« – dajemo otroku slaba sporočila (tvoje mnenje ni pomembno in zmaga močnejši). Z iskanjem razumnih kompromisov učimo otroke pravičnosti in prilagodljivosti. Ne po-zabite, da ste močnejši in

Mnogokrat slišimo, da moramo otroke prisiliti v ubogljivost. Seveda smo večji in močnejši od njih, vendar se nam poskusi, da bi strli njihov odpor, lahko maščujejo tako, da zavrejo malčkovo zaupanje vase ali v njem sprožijo željo po maščevanju. Vaš glavni starševski cilj ni zmaga v eni ali drugi bitki, temveč otrokova ljubezen in spoštovanje za celo življenje. Zato je (tudi kadar se ne strinjata) najbolje sprejeti malčkovo željo in nato poiskati način, da zmagata oba.

Knjigi Najsrečnejši malček daleč naokoli in Najsrečnejši dojenček daleč naokoli lahko

ZDAJ kupite CENEJE.

Na spletni strani www.najsrecnejsiotrok.si

vtipkajte kodo »SREČA« in si zagotovite 15-odstotni popust pri nakupu! Popust velja do 20. junija. Poštnina je brezplačna.

26 | | Poletje 2012

Spoznajte, kako razumeti svojega malčka, kako odpraviti njegove izbruhe togote in kljubovanja ter vzgojiti otroka, ki bo srečen, potrpežljiv, spoštljiv in pripravljen sodelovati. Priskrbite si knjigo NAJSREČNEJŠI MALČEK DA-LEČ NAOKOLI in odkrijte revolucionarni način komunikacije z malčki, ki vam bo pomagal, da boste videli svet skozi njihove oči. Knjiga je pri-merna za starše otrok, stare med 1. in 5. letom.

NE SPREGLEJTE tudi druge svetovne uspešni-ce dr. Karpa: NAJSREČNEJŠI DOJENČEK DALEČ NAOKOLI! Odkrijte nove in zares delujoče na-čine pomiritve jokajočega dojenčka, odpravite krče in mu pomagajte do daljšega spanja.

NAGRADNO VPRAŠANJEPovej nam, zakaj je tvoj malček najsrečnejši daleč naokoli!Moj otrok je najsrečnejši, ker 5 najbolj izvirnih odgovorov bomo NAGRADILI s knjigo Najsrečnejši malček daleč naokoli ali Najsrečnejši dojenček daleč naokoli!

Ime in priimek Poštna številka in kraj Starost otroka

S sodelovanjem se strinjam, da se moji podatki uporabljajo za namene obveščanja.Odgovore z izpolnjenimi podatki nam pošlji najkasneje do 2. JULIJA 2012 na naslov Danu, d.o.o., Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net. Zraven obvezno pripišite »Nagradno vprašanje – Najsrečnejši otrok«.

Spremenite »nočem–nočem« v »zmagam–zmagaš«Iskanje kompromisov »zmagam–zmagaš« je pomemben del starodavne umetnosti pogajanja: »Dam ti tole za dva kosa tega.« Izkazuje pravičnost, spoštovanje in dobro poslušanje. Večina otrok to počne samo-dejno, od enoletnika, ki »trguje« s poljubč-ki, do najstnika, ki se pogaja za povišanje žepnine. Kompromisi »zmagam–zmagaš« nudijo otrokom priložnost učenja pravič-nosti in jim pokažejo, da je mogoče najti rešitve, pri katerih obe strani malo popusti-ta (ne da bi izgubili dostojanstvo). Metoda je najprimernejša za malčke od drugega leta starosti dalje.

Metoda »zmagam–zmagaš« je sestavljena iz treh preprostih korakov:1. korak: Spoštljivo se povežite. Z upora-bo pravila hitre prehrane in malčkovščine ubesedite, kaj vaš otrok hoče.2. korak: Postavite slabo ponudbo – kom-promis 90–10 (kompromis, pri katerem vi dobite 90 odstotkov in otrok le 10 odstot-kov želenega). Namen slabe ponudbe je, da jo otrok nemudoma zavrne. Zveni čudno? Pravzaprav je to ena najstarejših pogajal-skih ukan na svetu! Pripravljeni ste na to, da bo malček vašo ponudbo zavrnil in se ob tem počutil kot trd pogajalec.3. korak: »Nejevoljno« popustite. Ko mal-ček zavrne vašo ponudbo, naj sledi takšna, pri kateri bo otrok dobil večino želenega, 90 odstotkov, vi pa 10 odstotkov. Obnašajte se, kot da je vaš malček najtrši pogajalec, kar ste jih kdaj videli. Pretvarjajte se, da neradi privolite (»Prav ... ni pravično, ampak naj bo po tvoje.«). Tako se bo otrok počutil kot zmagovalec – kot da je dosegel najbolj-ši možen dogovor. (Malo pretiravajte!)

In kako to izvedemo v praksi?Poglejmo uporabo tehnike na konkretnem primeru. Želite doseči, da bi vaš sin Samo pojedel deset zrn graha, on pa se upira in

zahteva svoje najljubše krekerje. 1. korak: Spoštljivo se povežite. Samo pravi: »Ne, ne graha! Hočem krekerje!«2. korak: Postavite slabo ponudbo. S krožnika odstranite dve zrni graha in mu ponudite preostalih osem. Recite: »Prav, prav, naj bo po tvoje! Lahko dobiš krekerje, ampak najprej pojej toliko graha. Prav?« Samo zaviha nos in reče: »Ne!«3. korak: »Popustite« in mu prepustite 90 odstotkov. Pri tem se obnašajte, kot da ste

premagani. Kujajte se in mahajte z rokami, kot da želite pokazati, da se vdate. Pokažite mu krekerje, a jih nemudoma vzemite nazaj in recite: »Ups, pozabila sem. Najprej pojej samo eno majceno, drobceno zrnce graha, nato dobiš veliko krekerjev!«Če vaš malček popolnoma zavrne vašo najboljšo ponudbo, se obrnite stran in se kakšno minuto ne menite zanj, nato pa poskusite ponovno. Če Samo ne bi hotel pojesti niti enega zrna graha (ali se ga niti dotakniti!), sprejmite njegovo zavrnitev, nato pa naj odide od mize, ne da bi dobil hrano, ki jo hoče. Tako prekinete pogajanje – da lahko »ohranite obraz« – in mu pokaže-te, da s trmo ne bo dobil tistega, kar hoče.

Otrokovo učenje pospešite tako, da mu ponudite mnogo priložnosti za sklepanje kompromisa. Na primer: grah mu ponu-jajte več dni zapovrstjo, celo večkrat med obrokom. Večina otrok bo sčasoma sprejela dogovor 90–10. Postopoma bo otroku skle-panje »zmagam–zmagaš« kompromisov z vami postalo všeč in življenje bo nekoliko lažje. To se morda zdi zelo naporno, vendar pa se vam bo kmalu obrestovalo, saj bo otrok postal srečnejši – in pravičnejši.

Izsek je prirejen iz knjige dr. Harveya Karpa »Najsrečnejši malček daleč naokoli«, svetov-ne uspešnice, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. Uspešnica združuje nasvete in rešitve izzivov, s katerimi se srečujejo starši otrok med prvim in petim letom.

Poletje 2012 | | 27

Vzg

oja

piše: mag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS

DEJSTVO: OTROCI LAŽEJO … brez učenja!

S tem bi se strinjala ve-čina staršev. Povedali bi lahko, da njihovi otroci za laganje ne potrebu-jejo posebnih navodil ali spodbude. Otroci pre-tiravajo, spreminjajo in prirejajo resnico, prikri-vajo dejstva, izmišljajo si zgodbice in zanikajo očitno!

Laganje starše prizadene in skrbi jih, kaj se skriva za otro-kovimi lažmi. Najbolj zaskr-bljujoče pa je, ko otroci lažejo kompulzivno – pogosto in brez očitnega razloga. Starši zaradi kompulzivnega laganja posta-nejo sumničavi in nezaupljivi do svojih otrok, otroci pa se na te občutke odzovejo s še večjim nemirom in nepoštenostjo. Ko je krog nezaupanja sklenjen, je težko najti en sam način, kako ga prekiniti. Pomembno je, da razmislimo, zakaj otrok laže, nato pa moramo poiskati po-moč, da se takšno vedenje pre-kine ter nadomesti z drugačnim vedenjem.

Zakaj otroci lažejo?Obstaja nekaj temeljnih razlo-gov, zakaj otroci lažejo. Naj bo to kompulzivno, pogosto ali samo občasno.

1. StrahStrah je pogost razlog. Predsta-vljajte si otroka, ki laže, ker se boji: boji se, da se bo njegova

mama razjezila, boji se, da mu bo oče vzel najljubšo igračko, boji se, da ga bo vzgojitelj ali učitelj izpostavil ali kaznoval. Tak strah je lahko upravičen ali ne, razumen ali ne, učinek pa je enak in je začasno zatočišče pred kaznijo. Kaj lahko nare-dimo, če vemo, da laži lahko sproži strah? Otroci, ki lažejo zaradi strahu, običajno vedo, da so storili nekaj, kar je narobe. To je pomemben namig za starše, kako se odzvati na otroka, ki laže. Otrokova težava namreč ni v tem, da ne bi vedeli, kaj je narobe, ampak v njegovem odzivu na neprimerno obnaša-nje ali dejanje. »Že stokrat sem ti povedala, da tega ne smeš ...« Žal to otroku ne pomaga, da bi pri sebi rešil bistvo težave, ki je neposlušnost. Ta oblika graje težavo še bolj oddalji od razu-mevanja, otroka pa oddalji tudi od njegove odgovornosti. Starši moramo preseči in spregledati

laž ter se osredotočiti na reševa-nje težave vedenja, ki ga otrok zaznava kot neprimernega in zaradi katerega se zlaže.Starši moramo sprejeti dejstvo, da se otroci lažejo, saj se bojijo našega čustvenega odziva. To ni presenetljivo, če smo starši več-krat jezni, če povzdignemo glas ali otroka strogo omejujemo, da se otrok odziva z lažjo.Otroku moramo omogočati prostor za razumevanje, razmi-šljanje, pogajanje, poslušanje razlogov za dejanja ter primer-no glasnost pri pogovoru. Vse to pripravlja pot za bolj pristno komunikacijo.

2. NavadaLaganje lahko postane navada, utrjena z neprestanim ponavlja-njem. Možno je, da otrok laže samodejno. Ko ga soočimo z lažjo, vztraja, da je to resnica. Za tem pogosto leži strah pred soočenjem. Najbolj učinkovit način reševanja takšnega la-ganja je, da otroku ponudimo

Otroci, ki lažejo zaradi strahu,

običajno vedo, da so storili nekaj, kar je narobe.

www.ringaraja.net

Ana je stara štiri leta. Igra se na vrtu v blatni zemlji in ko jo pokliče mama in vpraša, kaj je počela, se zlaže, da se je igrala v hišici.

Tomaž je star šest let. Ravnokar se je vrnil od sošolca, ki stanuje v sosednjem stanovanju. Ko pride domov, se zlaže, da on ni pokvaril prijateljevega avtomobilčka.

Starši obeh opažajo, da se laga-nje pojavlja večkrat, na več nači-nov in ob različnih priložnostih.

28 | | Poletje 2012

Zaščitapodobna kot pri materinem mlekuPOMEMBNO OBVESTILO:

Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčka. Če mati ne more dojiti ali ima premalo mleka, naj se o uporabi nadomestne mlečne hrane posvetuje z zdravnikom pediatrom.

Poiščite izdelke z nalepko medvedje šapice in PODPRITE AKCIJO TUDI VI!

,

V letošnjem letu poteka Milupina dobrodelna akcija

»0,10 € za slovenske malčke«v kateri zbiramo sredstva za nakup zdravstvene opreme za oskrbo dojenčkov in malčkov v štirih

slovenskih bolnišnicah.

OBVESTILO: Izdelki, ki prispevajo v dobrodelni sklad, so na voljo v vseh dosedanjih trgovinah in lekarnah, razen v prodajalnah Müller.

info@izriis.si, www.izriis.siTel. številka: 031 691 119

Programe sofinancirata Ministr-stvo za delo družino in socialne zadeve RS in Mestna občina Ljubljana.

priložnost, da laž »vzame na-zaj«, ne da bi se bal negativnega odziva ali posledic.

3. Opazovanje in zgledLaganje je običajno vedenje, ki se ga otroci naučijo preko vsakodnevnega doživljanja laži. Težava je, da otroka pred lažmi preprosto ne moremo zaščititi. Če bi starši želeli omejiti otroko-ve prijatelje na tiste, ki ne lažejo, bi se število prijateljčkov zelo zmanjšalo in še ti bi morali biti pod strogim nadzorom. Eden močnejših zgledov v otrokovem življenju je domače okolje. Stari pregovor pravi, da »kar delajo starši v zmernih količinah, otroci ponavljajo v presežkih«. Nekatere laži starši smatrajo kot neškodljive, na primer »bele laži«, neškodljiv izgovor, neiz-polnjena obljuba, prav tako tudi namensko izkrivaljanje resnice. Žal pa otroci ne ločijo odtenkov laži tako kot odrasli. Kot pri vseh stvareh tudi pri laži in resnici zgledi vlečejo.

4. PrecenjevanjeOtroci prav tako lahko predvi-devajo, da bo odgovor staršev na njihovo željo slabši, strožji, kot bi v resnici bil. »Vem, mama bi rekla ne in zato sem lagal.« V resnici pa bi mama le postavila več vprašanj in glede na odgo-vore morda odobrila željo! Naj-bolj smiseln način reševanja je, da otroku podamo jasne meje, in sicer tako, da se je o teh me-jah mogoče dogovarjati. Kadar meje niso jasne oziroma določe-ne in starši sproti določajo pra-vila, pri tem pa otrok sliši veliko nejev, to spodbuja laganje.

Ali naj laganje kaznujemo?Ko starši ugotovijo, da je otrok lagal, mnogi želijo vedeti, ali bi morali otroka, ki je lagal, kazno-vati in če, kako. Spomnimo se, da je eden glavnih pobudnikov za laž strah. Veliko otrok se odloči za laž, ker se jim zdi, da je laž bolj sprejemljiva kot slabo dejanje, zaradi katerega so se zlagali. Mislijo si, da jo z lažjo lahko »dobro odnesejo«. V tem primeru se z laganjem želijo izogniti kazni. Težava je, ker lahko starši s kaznovanjem laganja strah še povečujejo in s tem okrepijo verjetnost laganja v prihodnosti, namesto da bi to verjetnost zmanjšali. Poleg tega obstaja nevarnost, da otrok razume kazen popolnoma na-pačno. Starš si misli: »Kaznoval sem te, ker si lagal.« Otrok pa si

misli: »Kaznovan sem bil, ker ste odkrili resnico.« Kazen pri otro-ku ni povezana z lažjo, ampak z razkritjem laži. Naslednjič otrok najde nove načine za izogibanje resnici ter starše postavlja v ne-prijetno situacijo, kjer se okrepi nezupanje in sumnjičavost.

Pomembna vprašanja glede kaznovanja in laganja1) Kazen je najbolj učinkovita pri omejevanju običajnih laži, saj je namenjena temu, da zmanjša ali omeji neželeno naučeno vedenje. Težava je, ker kazen ne spodbuja učenja in krepitve nadomestne oblike ve-denja. Kazen brez ljubečega in skrbnega učenja in usmerjanja je neuporabno orodje in je tista, ki pogosto vodi k pretiravanju in zlorabi.

2) Kaznovanje laži, za katero je kriv strah, posnemanje vede-nja (vzor) ali precenjevanje je dolgoročno neučinkovito. Po-iskati moramo globlje razloge za laganje pri otroku ter izvor težav, ne le posledice, ki se kaže kot laganje.

3) Odločimo se za vzgajanje in ljubeča sporočila namesto kazni. Starši so pogosto prese-nečeni, kako prijazna in sočutna sporočila bolj učinkovito vpli-vajo na otrokovo vedenje kot grožnje in kazni. Na primer: »Ni mi prijetno, če se zlažeš. Vesela sem, če poveš resnico …« na-mesto: »Resnično ti bo neprije-tno, ker te bom kaznoval zaradi laži …«

Predvsem pa je pomembno, da starši poudarjamo željo po re-snici in spodbujamo poštenost. Tako resnicoljubnost postaja otrokova lastnost ali vrednota in ne le vedenje. Želimo si, da imajo naši otroci radi resnico, da niso prestrašeni, da ne sovražijo ali lažejo in ne le, da se naučijo dobro lagati, ker se bojijo kazni.

Do

bra

pra

ksa

piše: Ljubica Jelič, Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enota Tinje na Pohorju

Z igro do prvih turističnih korakov

Projekt Mmm, kako diši iz krušne peči

Smo iz Vrtca Otona Župančiča Slov. Bistrica, enota Tinje in ži-vimo v prelepi pohorski vasici Tinje. Otroci prihajajo iz Malega Tinja, Velikega Tinja, Fošta, Radkovca, s Tinjske gore, z Repa, Urha in s Planine pod Šumikom. Otroci in vzgojiteljice, ki živi-mo v sožitju z odraslimi, si med seboj pomagamo, se drug od drugega učimo, predvsem z zgledi in s spoštovanjem.

domačinov krušno peč in v njej tudi peče-jo različne vrste kruha.

Spoznavamo semena in mokoNajprej smo prosili za pomoč starše, babice, dedke, tete, strice, ki so otrokom pomagali pri nalogah, ki so jih dobili v tem projektu. Pridno so nosili od doma semena, moko, košarice, prtičke, lončke, v katere smo posadili semena. Otroci so tako spoznali rž, oves, pšenico, ječmen,

V letu 2010 smo se prvič vključili v pro-jekt Z igro do prvih turističnih korakov, predvsem zato, ker imamo v naši lepi vasi veliko zanimivosti, ki jih z otroki lah-ko raziskujemo in se ob njih tudi veliko naučimo, predvsem za življenje. Mi smo se odločili za projekt Mmm, kako diši iz krušne peči, ker zelo radi jemo kruh in ga pri malicah in kosilu spoznavamo več vrst. Z anketo, ki smo jo razdelili 45 gospodinj-stvom, smo ugotovili, da ima še veliko

30 | | Poletje 2012

piro, mak, sezam, lan. Tipali in vonjali smo različne vrste mok – pirino, ajdovo, koru-zno, belo, rženo in mešano.

Pečemo kruh!Povezali smo se z gospo Dragico, ki nam je prikazala celoten postopek peke kruha. Otroci so prinesli belo, rženo, mešano moko in kvas. Tako so se otroci preko lastne aktivnosti naučili pripraviti kruh in spoznali postopek peke kruha v krušni peči. Tudi čakanje, ko je testo vzhajalo, je minilo hitro, saj smo se na travniku igrali igre, ki so jih sami predlagali. Ta dan je vsak otrok nesel domov svoj hlebček, ki ga je spekel v krušni peči. Dišalo je celo pot do šole. Svoj hlebček, zavit v papir, so stiskali k sebi, kot da ga ne mislijo nikoli več odložiti.

Kaj so otroci pridobili s sodelovanjem v projektu?Ob malicah so otroci spoznavali različne vrste kruha, naučili so se novih metod od-krivanja in iskanja informacij na internetu spoznali, da s sodelovalnim učenjem lahko naredimo več in bolje, naučili so se nove pesmi o kruhu, mlinčku, plesali so na pe-smico »Ob bistrem potoku«, izmislili so si besedilo pesmi na znano melodijo. Uživali so ob poslušanju zgodbic, basni, pravljic in pregovorov o kruhu. Otroci so spoznali, da je potrebno za kruh veliko več, kot pa da greš v trgovino in ga kupiš. Seznanili smo se tudi s tradicijo, z zgodovino, običaji in s

turizmom. S sajenjem smo spoznali, kaj je potrebno za rast in razvoj semena. In na koncu smo vse zapisali v različne tabele. S puščičnim diagramomo smo narisali, ka-tere vrste kruha najraje jedo naši otroci in te rezultate predstavili s stolpičnim diagra-mom, ki so ga otroci naredili iz kock. Ugo-tovili so, da čeprav ne znajo brati, lahko na tak način preberejo vse rezultate.

Otroci so pridobili na samozavesti, saj so predstavljali svoj projekt na različnih prireditvah in razstavah. Predstavili so se s pesmicami, plesom, z deklamacijami, s krušno pečjo, ki so jo naredili s pomočjo vzgojiteljic, s plakatom, s pekovskimi izdelki, ki so nastali v vrtcu in ob tem vsi neizmerno uživali. V mesecu izvajanja projekta smo se še bolj povezali z druži-nami. Zahvaljujemo se jim za vso pomoč pri izvedbi tega projekta. Zahvaljujemo se tudi gospe Dragici Brbre, ki je s prikazom peke kruha zelo razveselila otroke.

NASLEDNJE ZASTAVLJENE CILJE SMO TUDI URESNIČILI: ∑ spoznati pot od zrna (kaj je potrebno za rast in razvoj semena) do kruha (postopek peke kruha);∑ ugotoviti, koliko gospodinjstev na Tinju in v okolici ima doma krušno peč in še peče kruh;

∑ ugotoviti, kateri kruh najraje jedo otro- ci, naučiti se nove pesmice, plesa; ∑ spoznavati pomen zdrave prehrane za rast in razvoj; ∑ razvijati naklonjen, spoštljiv in od- govoren odnos do sebe, ljudi, do žive in nežive narave; ∑ spoznavati različne vrste zapisov, tabel in jih znati razbrati.

Javne predstavitve projektaNa dnevu odprtih vrat v našem vrtcu smo organizirali razstavo z naslovom Mmm, kako diši iz krušne peči in se z njo predsta-vili staršem otrok iz vrtca in vsem ostalim, ki so prišli v našo enoto. Na 4. srečanju turističnih podmladkov v srednji šoli v Slov. Bistrici smo sodelovali tudi na razsta-vi Tkanje prijateljstva z nitkami turizma. Predstavile so se še občine Sl. Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Projekt sem predstavila kolegicam na strokov-nem aktivu (2–6 let) in na vzgojiteljskem zboru. Naš plakat je bil razstavljen tudi na razstavi projektov Kaj nas povezuje v trgovskem centru na Tržaški cesti v Ma-riboru. Na krajevnem prazniku Tinje pa smo se predstavili širši javnosti, in sicer smo poleg plakata predstavili tudi zlo-ženko. Izbrani smo bili tudi, da naš plakat pokažemo v Velenju, kjer so se predstavili izbrani projekti iz vse Slovenije. Bili smo nadvse ponosni, da smo lahko pokazali aktivnosti v našem vrtcu.

Poletje 2012 | | 31

Urb

ani p

odv

ig

Odločitev za obisk grškega otoka ni bila težka. Preden sva dobila otroka, sva jih raziskala že veliko, zato smo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Težava pa je bila, da smo se za počitnice odločili v zadnjem trenutku, in sicer v času velike sezone. Ker smo še vedno v recesiji, smo pričakovali, da bo izbira po-čitnic še vedno velika, vendar ni bilo tako. Najprej smo raz-mišljali, da bi šli na otok Tasos ali Karpatos, vendar so bile vse kapacitete, ki so nam bile všeč, že zasedene. Na koncu smo izbrali Kreto.

piše: mag. Lidija Dragišićfotografije: osebni arhiv Lidije Dragišić

Družinske počitnice na Kreti

zemljišču je bilo več večjih in manjših bazenov, tako da je vsak lahko našel nekaj zase. Za otroke sta bili dve otroški igrišči, kjer so se lahko kadarkoli igrali, občasno pa so poskrbeli tudi za njihovo animacijo. Hrana je bila samopostrežna in odlična – velikokrat smo se morali nadzorovati, da se ne bi prenajedli.

Čeprav takega tipa počitnic nismo navajeni, nam je tokrat kar ustrezal. Prejšnja leta smo namreč vedno obiskovali manj turistične kraje, ki imajo poseben čar, vendar si moraš vse organizirati sam. V družbi otrok pa je zares lažje, če imaš vse na dlani in se ti ni treba z ničemer obremenjevati in imaš dejansko počitnice. Vseeno pa smo ugotovili, da bi nam po več kot enem tednu tovrstnega dopusta postalo že pošteno dolgčas.

Na morju je bilo ogromno mladih družin z različno starimi otroki, zato si je Sofia vedno našla družbo. Prevladovali so Nemci,

Želeli smo sicer na manj turističen zahodni del, vendar tudi tam ni bilo več prostih kapacitet. Tako smo šli na vzhodni del otoka, ki je mnogo bolj turističen. Izbrali smo all inclusive hotel blizu kraja Malia. To so bile naše prve tovrstne počitnice in nismo vedeli, kaj nas čaka.

Potovali smo z letalom iz Ljubljane in let smo imeli pozno popoldne. Že na letališču smo srečali veliko družin, zato je imela Sofia družbo in potovanje je minilo hitro in brez težav. Ko smo prispeli v Grčijo, nas je na letališču pričakala predstavnica agencije, ki je organizirala tudi avtobusni prevoz do hotela. Sofia je med vožnjo zaspala in ko smo prišli v hotel, smo jo samo prestavili v otroško posteljico.

Prave počitniceHotel je bil umeščen ob plaži, obdajal pa ga je ogromen park s palmami. Del kompleksa je predstavljal hotel, v katerem smo bili tudi sami, del pa so bili bungalovi. Na celotnem

Otok Chrissi

www.rin

garaja.netRazmišljate, kam

na potep z družino? Pokukajte v rubriko

Izleti in počitnice na www.ringaraja.net, kjer

boste našli ogromno predlogov za potepanje

doma in v tujini.

32 | | Poletje 2012

Prvi izlet je obsegal obisk palače Knosos, ki je bila pred 4.000 leti gospodarsko, politično in versko središče minojske civilizacije. Tu naj bi po legendi nekoč prebival kralj Minos z Minotavrom. Ostanki veličastne palače so še danes ena največjih svetovnih arheoloških znamenitosti. Sledil je še ogled ostankov mesta Gortys, ki je bilo središče otoka v času rimske vladavine. Pot smo nadaljevali v manj turističen, južni del otoka. Notranjost Krete je polna ogromnih nasadov oljk in vinogradov. Prispeli smo do zelo znane plaže Matala ob Libijskem morju, ki je bila v šestdesetih in sedemdesetih priljubljeno obmorsko letovišče hipijev z vsega sveta. Znana je po velikih luknjah, izkopanih v peščeni klif, v katerih so si hipiji naredili prenočišče. Med znanimi obiskovalci te plaže sta bila tudi John

Lennon in Bob Dylan. Plaža ima kristalno čisto morje z velikimi valovi, ki pa so našo Sofio nekoliko prestrašili. Ob njej se nahaja nekaj tradicionalnih grških tavern. Proti večeru smo se vrnili nazaj v hotel. Vožnjo z avtobusom je Sofia dobro prenašala. Takrat je večinoma bedela, saj je bilo vmes preveč zanimivosti, da bi čas zapravljala za spanje.

Rajski otok z enim samim prebivalcemDrugi izlet je bil še boljši od prvega. Obiskali smo otok Chrissi, ki leži približno 12 km južno od Krete. To je čudovit peščeni otok, na katerem živi samo en prebivalec, na njem pa je le ena taverna in en bar. Otok je dolg približno 5 km in širok 1 km. Zaradi belega peska ga nekateri imenujejo tudi Karibi Krete. Chrissi z belimi plažami, s peščenimi sipinami in z morjem svetlo turkizne barve izgleda kot sanjski otok,

Nizozemci in Italijani, toda za otroke ni bila to nikakršna težava, vedno so se nekako sporazumeli. Dnevi so minevali v gradnji peščenih tortic in gradov, kopanju v otroškem bazenu, sprehodih pod palmami in osvežitvi v barčkih. Vsak večer je bil za otroke organiziran otroški disko, in sicer okrog 19.30 v nemško govorečem delu kompleksa in okrog 21. ure še v italijanskem delu. Nemški disko je bil bolj miren in resen, na italijanskem pa se je glasno pelo in plesalo, tako da so otroci zares uživali.

Raziskovanje otokaDa ne bi bili vsi dnevi enaki, smo se odločili, da bomo raziskali vzhodni del Krete. Ker smo Grčijo obiskali ravno v času pomanjkanja bencina, smo se prijavili na celodnevne organizirane izlete in se tako izognili morebitnim težavam.

Kopanje v morju Poležavanje na plaži

Poletje 2012 | | 33

Sofia v luknji na plaži Matala Palača Knosos

O Kreti

Kreta je največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju, ima pol milijona prebivalcev. V enem tednu si ga je z majhnim otrokom skoraj nemogoče ogledati, zato smo se to-krat osredotočili na vzhodni del. Čeprav je severni del precej turističen, je notranjost otoka še vedno tradicionalna. Je pretežno gorat otok, kar otežuje razvoj gospodar-stva. V primerjavi s Kikladskimi otoki se nam je Kreta na splošno zdela precej manj urejena, čeprav ima vzhodni del otoka tudi nekaj zelo mondenih naselij, eno najbolj znanih je Elounda, ki ima tudi hotele s sedmimi zvezdicami. Prav tako je zelo znan tudi otok Vai (leži vzhodno od Krete) po naravnem palminem tropskem gozdu – tu je tudi plaža, na kateri so posneli reklamo za Bounty. Zanimiv je seveda tudi zahodni del Krete, ki pa ga bomo obiskati kakšno drugo poletje.

Plaža Matala

Otroški disko pred hotelom

zaradi mnogih morskih organizmov in nizke vode pa je primeren tudi za potapljanje. Temperatura na otoku je zaradi skrajne južne lege 6 stopinj višja kot na Kreti, kar pomeni približno 42 °C v senci. Kljub visoki številki te vročine ob vodi dejansko ne zaznaš, začutiš jo šele na sprehodu skozi otok, kjer imaš občutek, kot bi bil že v Afriki. Na otoku je prepovedano kampiranje in prenočevanje, čeprav se na njem najde kar nekaj ljudi, ki z izgovorom, da so zamudili ladjo, uživajo v lepotah otoka tudi čez noč.

Sedem dni peščenih plaž, grške hrane in toplega morja je minilo mnogo hitreje, kot smo pričakovali. Domov smo potovali v večernih urah. Sofia je zaspala že na letališču v Heraklionu ter prespala celotno pot in se iz morskih sanj zbudila šele naslednje jutro v svoji domači posteljici.

piše: Anita Žibrek

Fotko na potepu

PRAVLJICA

FOTOGRAFSKI APARAT, TISTI, KI SO GA IMELI PRI KRAMARJEVIH, JE ŽE NEKAJ DNI OSAMLJEN LEŽAL V PREDALU IN PREGANJAL DOLGČAS. »TAKO DOLGO PA ŠE NIKOLI NISEM BIL POZABLJEN,« JE RAZMIŠLJAL IN SE SMILIL SAM SEBI. IMEL JE PRAV. ŽE NEKAJ MESECEV JE BIL PRI HIŠI IN OD TEDAJ SKORAJ NI MINIL DAN, DA GA DOMAČI NE BI KAM ODNESLI IN Z NJIM OVEKOVEČILI MARSIKATEREGA DOGODKA. DRUŽINA KRAMAR ŠTEJE ŠTIRI DRUŽINSKE ČLANE: MAMICA, OČKA TER NJUNA OTROKA, LOVRO IN MARUŠA. PRAVZAPRAV JE TA FOTOAPARAT NJUN. DOBILA STA GA ZA ROJSTNI DAN. ZANIMIVO, OBA OTROKA STA SE RODILA NA ISTI DAN IN MESEC, LE DA JE MED NJIMA TRI LETA RAZLIKE. LOVRO JE STAREJŠI BRATEC, MARUŠA PA MLAJŠA SESTRICA. IMATA NAVADO, DA VSE IGRAČE OZIROMA STVARI, KI JIH DOBITA, POIMENUJETA. TAKO STA TUDI ZA ZADNJE ROJSTNODNEVNO DARILO POISKALA PRIMERNO IME. »FOTKO NAJ BO!« STA SE STRINJALA. TAKOJ, KO JE FOTKO DOBIL IME, SE JE POČUTIL SKORAJ KOT ČLOVEK. ZNAL JE BITI VESEL, JEZEN, ZAČUDEN, ZNAL SE JE IZ SRCA NASMEJATI ALI PA NA SKRIVAJ TOČITI DEBELE SOLZE. ZDAJ PA JE BIL ZELO RAZOČARAN. »SPLOH ME NOČEJO VEČ UPORABLJATI,« JE BIL OBUPAN. NATO PA MU JE V GLAVO ŠINILA BRILJANTNA ZAMISEL: »ZGODAJ ZJUTRAJ, KO SE BO ZAČELO DANITI, BOM ODŠEL NA POT. SAM BOM ŠEL IN KROŽIL PO RAZLIČNIH KRAJIH. VSE ZANIMIVE STVARI BOM FOTOGRAFIRAL. DO KOSILA BOM ŽE NAZAJ.« IN RES. TAKOJ, KO JE SVETLOBA ZAČELA TRGATI TEMO, JE PO ZRAKU ODLETEL SKOZI PRIPRTO OKNO. NEKAJKRAT JE ZAOKROŽIL NAD HIŠO KRAMARJEVIH, POTEM PA SE JE POGUMNO ODPRAVIL

NOVIM DOGODIVŠČINAM NAPROTI. KO JE PRILETEL DO TRAVNIKA, JE ZASLIŠAL NEŽEN GLASEK: »HEJ, FOTKO, KAM GREŠ? ME VZAMEŠ S SABO? TAKO SEM SAMA!«»PRIDI, PRIDI, PIKAPOLONICA! SEDI NA MOJ SPROŽILEC. TUDI MENI BO DRUŽBA DOBRO DELA,« SE JE FOTKO RAZVESELIL NOVE PRIJATELJICE. POLETELA STA V ZRAK. POD SEBOJ STA PUŠČALA HIŠE, NASELJA, MESTA. KMALU JE BILO OKOLI NJIJU LE ŠE POLNO HRIBOV IN SKAL. »KAKŠNA SMEŠNA OKROGLA HIŠICA! LE KDO JO JE POSTAVIL ČISTO NA VRHU TE SKALE?« JE VPRAŠAL FOTKO, KO STA KROŽILA OKOLI PLOČEVINE. »TO JE ALJAŽEV STOLP. IN MIDVA SVA NA VRHU TRIGLAVA. TRIGLAV PA JE NAJVIŠJA GORA V SLOVENIJI,« MU JE RAZLOŽILA PIKAPOLONICA.»OHOHO, KAKO LEP RAZGLED JE OD TU. POČAKAJ, NAREDIL BOM NEKAJ POSNETKOV,« SE JE ODLOČIL FOTKO. IN JE FOTOGRAFIRAL IN FOTOGRAFIRAL IN KAR NI MOGEL NEHATI. »DOVOLJ, DOVOLJ! ČE NE BOŠ NEHAL, SE TI BO IZPRAZNILA BATERIJA. POTEM PA PO POTI NAVZDOL NE BOŠ MOGEL NAREDITI NITI ENEGA POSNETKA VEČ, PA ČEPRAV TI BO KAKŠEN PRIZOR ŠE POSEBEJ VŠEČ,« GA JE OPOZORILA PIKAPOLONICA. ŠE DOBRO, DA GA JE OPOZORILA! KO STA SE NAMREČ VRAČALA, JE FOTKO PRESTAVIL V 'PETO PRESTAVO' IN KER STA LETELA NAVZDOL, SE JE HITROST ŠE POVEČALA. ZDELO SE JIMA JE, KOT DA STA NA RAKETI. PRI FOTKOVEM DOMU SE KLJUB ZAVIRANJU SPLOH NISTA MOGLA USTAVITI IN STA DRVELA KAR MIMO. USTAVITI SE JIMA JE USPELO ŠELE PRI NEKEM VHODU V NEKAKŠNO VOTLINO. »TU NOTRI BI ŠEL IN NAREDIL NEKAJ POSNETKOV, A SE BOJIM, DA NIČESAR NE BOM VIDEL. ALI PA BOM VIDEL EN OGROMEN NIČ!« JE REKEL FOTKO. PIKAPOLONICA MU JE POVEDAL, DA STA PRI VHODU V POSTOJNSKO JAMO.»TU NOTRI BOŠ VIDEL ČUDOVITE KAPNIKE. NEKATERI KAPNIKI SO STOJEČI, RASTEJO IZ TAL, NEKATERI PA SO VISEČI IN RASTEJO S STROPA. TU IN TAM SE ZGODI, DA SE TISTI IZ TAL IN TISTI S STROPA SREČAJO IN SE

ZDRUŽIJO V STEBRE,« GA JE POUČILA. »KAJ SO KAPNIKI? ČEMU SO PODOBNI?« JE BIL RADOVEDEN FOTKO. »PODOBNI SO LEDENIM SVEČAM. LE DA SO DRUGAČNE BARVE IN SE NE MOREJO STOPITI, KER NISO IZ LEDU, AMPAK IZ TRDNIH SNOVI. VEČINOMA SO IZ APNENCA. ZELO LEPI SO IN MOGOČNI,« JE POVEDALA PIKAPOLONICA.»KRASNO, GREVA NOTRI!« JE VESELO ZAKLICAL FOTKO. V TISTEM TRENUTKU SE JE NAMREČ SPOMNIL, DA IMA V SEBI VGRAJENO NAPRAVICO, S KATERO LAHKO DELA POSNETKE TUDI V TEMI. DOLGO ČASA JU NI BILO VEN IZ POSTOJNSKE JAME. KO PA STA LE PRILETELA, JE FOTKU OKOLI OBJEKTIVA IGRAL NAGAJIV NASMEŠEK. PRIJATELJICI JE REKEL: »ČUDOVITI SO TI KAPNIKI, RES! ALI SI PREDSTAVLJAŠ, KAKO DEBELO BOSTA POGLEDALA LOVRO IN MARUŠA, KO BOSTA VIDELA POSNETKE S TRIGLAVA IN IZ POSTOJNSKE JAME. PA NE BOSTA VEDELA, KDAJ STA JIH POSNELA, HA, HA, HA.«»JA, IN NJUNA MAMICA BO GOTOVO MISLILA, DA JIH JE POSNEL OČKA. PA NOČE PRIZNATI, DA JE NEKEGA DNE VZEL V SLUŽBI DOPUST IN SPLEZAL NA TRIGLAV, POTEM SE JE PA SPUSTIL ŠE V JAMO,« SE JE HAHLJALA PIKAPOLONICA. KAJ PA OČKA? MOGOČE BO POMISLIL, DA SE MU JE ZMEŠALO OZIROMA DA SLABO VIDI.VERJETNO PA SE PRI KRAMARJEVIH NAZADNJE NE BO NIHČE VEČ SPRAŠEVAL, KDO JE NAPRAVIL POSNETKE. VSI JIH BODO LE ŠE OBČUDOVALI!

UGANKEustvarja: Manja Žugman Širnik

OPRIJETO OBLAČILO NADENEMO SI,KADAR NA PLAŽO SE NAM MUDI.

K — — — — — —

(KOPALKE)

(BRISAČA)

KO IZ MORJA PRIDRVIMO,V KOSU BLAGA SE POSUŠIMO.B — — — — — —

(PIKNIK)

SPROŠČENA DRUŽABNA PRIREDITEV NA PROSTEM SE ZGODI,

UDELEŽIMO RADI SE JE VSI,

SAJ PO ČEVAPČIČIH DIŠI.

P — — — — —

(LADJA)

PO MORJU PLAVA,

SE NA VALOVIH POZIBAVA,

MIMO NAS HITI,

Z DALJNOGLEDI OPAZUJEMO JO VSI.

L — — — —

NAVODILO:PREBERI UGANKE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR NAPIŠI NA ČRTICE POD UGANKO.

(SLADOLED)

KADAR ZMRZNJENE SLAŠČICESI ZAŽELIMO,

K SLADOLEDARJU POHITIMO.IZ MLEKA, JAJC IN SADJA JE SLAŠČICA NAREJENA,

POLETI DO KOLEN NE SEŽE JI NOBENA.

S — — — — — — —

(MORJE)

REKE SE VANJ IZLIVAJO,

RIBICE V NJEM PREBIVAJO.

TJA SE NA DOPUST ODPRAVIMO

IN PAZIMO, DA DOMA

KOPALK NE POZABIMO.

M — — — —

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

NAJVEČJEMU LONČKU NARIŠI NA NJEGOVI DESNI STRANI MODER ROČAJ. NAJMANJŠI LONČEK NAJ IMA ZELEN ROČAJ NA LEVI. ENAKO VELIKA LONČKA NAJ IMATA RUMEN ROČAJ NA DESNI. LONČKE POBARVAJ PO ŽELJI.

OTROK RAZLIKUJE PREDMETE PO VELIKOSTI IN SE UČI SMERI LEVA, DESNA.

CILJ:

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

BINE PIHA MEHURČKE. KAKŠNE OBLIKE SO? NAJMANJŠI MEHURČEK POBARVAJ Z RUMENO, NAJVEČJEGA Z MODRO BARVO. OSTALE POBARVAJ PO SVOJI ŽELJI.

CILJ:

OTROK PREPOZNAVA VELIKOSTI.

NAVODILO: CILJ:

V VSAKI ŠKATLI SO SAMO TRIJE PIŠKOTI. S ŠKATLO POVEŽI SAMO TISTE PIŠKOTE, KI SO NA DESNI STRANI.

OTROK PREPOZNA OSNOVNE GEOMETRIJSKE OBLIKE.

POBARVANKO

NAM POŠLJI DO

2. JULIJA 2012.

ŠKRAT VODO BO NAJLEPŠE

POBARVANE KRISTALE OBJAVIL

NA SPLETNI STRANI

WWW.SKRATVODO.SI

IN VSE NAGRADIL Z

NALEPKO ZA VODO.

SKRAT VODO in kristal vode

NAVODILO

POBARVAJ KRISTAL

VODE, KI JE POSLUŠALA

BESEDO HVALA. LAHKO

UPORABIŠ VEČ

RAZLIČNIH BARV.

TAKO JE VIDETI SLIKA KAPLJICE VODE, KI JE POSLUŠALA BESEDO »HVALA«.

FOTOGRAFIJA KAPLJICE VODE, KI JE POSLUŠALA BESEDICO »TEPEC«

ALI VEŠ, DA IMA VODA SPOMIN? VODO SMO NATOČILI V STEKLENICO IN TEJ STEKLENICI PREDVAJALI BESEDO HVALA, KI JE PRIHAJALA IZ ZVOČNIKOV. BESEDO HVALA SMO NAPISALI TUDI NA STEKLENICO. ČEZ NEKAJ ČASA SMO IZ STEKLENICE VZELI KAPLJO VODE IN JO ZELO, ZELO HITRO ZAMRZNILI, DA JE POSTALA KRISTAL – SNEŽINKA IN JO FOTOGRAFIRALI. NASTAL JE TA PRELEP KRISTAL, KI GA JE DEJVID PRERISAL IN USTVARIL POBARVANKO. KO KRISTAL POBARVAMO Z RAZLIČNIMI BARVAMI, POSTANE ŠE MOČNEJŠI IN DOBRO VPLIVA NA NAŠE OKOLJE, NANJ LAHKO POSTAVIMO TUDI STEKLENICO VODE ALI PA Z NJIM OKRASIMO SVOJE BIVALIŠČE.

NAVODILO:CILJ:

PRERIŠI SLIČICO V SOSEDNJI KVADRAT.

OTROK SE URI V RISANJU.

NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE SLONČKA FALA iz pomladne številke:

Kuhinjsko tehtnico prejme: Klara Burnik, Ljubljana.Kuhinjsko rokavico Fala prejmejo: Tomas Leban, Koper; Jana Rojs, Zg. Korena; Lin Kovačič, Most na Soči; Nina Abram, Volčja Draga; Tilen Jerman, Hrastnik.Knjigo z recepti o peki kvašenih dobrot pa dobijo: Nejc Štrakl, Ljubljana; Luka Urban Kitek, Poljčane; Vanesa in Patrik Galun, Zg. Velka; Žan Pozvek, Ljutomer; Neža Košir, Ribnica.

Čestitike vsem nagrajencem! Nagrade prejmete po pošti, prav tako boste po pošti prejeli nagradico ‒ Svinčnik Fala ‒ vsi, ki ste nam poslali rešene nalogice.

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

V KVADRATEK NARIŠI ZNAK VEČJE, MANJŠE ALI ENAKO. NAVODILA SO TUDI NARISANA.

OTROK ŠTEJE IN IZVAJA OSNOVNE RAČUNSKE OPERACIJE.

CILJ:

NAVODILO:

NARIŠI ROŽO, KI RASTE. NAJPREJ ZRASTE STEBLO, POTEM LISTKI, NATO SE RAZVIJE POPEK IN NAZADNJE ROŽICA VZCVETI.

CILJ:

OTROK VADI LOGIČNO SKLEPANJE IN RISANJE.

5 DNI

10 DNI

7 DNI

14 DNI

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

EVA BI RADA POSADILA SEME, IZ KATEREGA BO VZKLILA ROŽA. OBKROŽI TISTE STVARI, KI JIH POTREBUJE ROŽA, DA ZRASTE.

CILJ:

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA.

NAVODILO:

NIK SE ZELO RAD VESELI, VENDAR JE VČASIH TUDI ŽALOSTEN, JEZEN IN PRESENEČEN.NARIŠI NJEGOV OBRAZ OB RAZLIČNIH ČUSTVIH.

CILJ:

OTROK SPOZNAVA RAZLIČNA ČUSTVA.

VESEL

JEZEN

ZALOSTEN

PRESENECEN

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

POVEŽI PIKE MED SEBOJ, KOT JE PRIKAZANO.

CILJ:

OTROK VADI OSNOVNE POTEZE, KI SO POTREBNE ZA PISAVO.

NAVODILO:

MED PIKAPOLONICAMI POVEŽI PO DVE ENAKI.

CILJ:

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN IŠČE RAZLIKE.

POBARVAJ DEKLICO,

KI TI JE PRINESLA

NAJBOLJ SLASTEN

SLADOLED.

(PODPIŠI SE)

MOJE IME JE: