13.6.11  

1  

"

Dopolnilno  zdravstveno  zavarovanje  in  zdravstvena  

reforma  Robert  Sraka,  Vzajemna  zdravstvena  zavarovalnica,  d.v.z.  

Uvod  

  Ministrstvo  za  zdravje  je  v  februarju  objavilo  dokument  »Nadgradnja  zdravstvenega  sistema  do  leta  2020«,  s  katerim  je  začrtalo  spremembe  v  zdravstvu  in  zdravstvenem  zavarovanja  za  to  desetletje  

  V  nadaljevanju  se  bomo  ukvarjali  zgolj  s  HsHm  delom  predloga,  ki  se  nanaša  na  financiranje  

  Pri  slednjem  je  glavno  sporočilo  ministra,  da  bomo  ukinili  dopolnilno  zdravstveno  zavarovanje,  ker  je  to  nepravično,  večina  državljanov  pa  bo  to  občuHla  kot  povečanje  razpoložljivih  sredstev  –  (skoraj)  vsi  bomo  torej  na  boljšem  

  Dopolnilnemu  zdravstvenemu  zavarovanju  in  »grdim«  zavarovalnicam  je  v  dokumentu  pripisanih  kar  nekaj  grehov  

13.6.11  

2  

Grehi  dopolnilnega  zavarovanja  

  Najhujši  grehi  dopolnilnega  zavarovanja  naj  bi  bili:    zavarovanje  je  manj  solidarno  od  obveznega  javnega  

zavarovanja,  ker  je  premija  za  vse  enaka,  prispevki  pa  so  sorazmerni  s  prejemki  posameznika:  to  je  za  javnost  gotovo  zelo  privlačna  trditev,  vendar  pa  ni  mogoče  toliko  povečaH  prispevkov,  da  bi  zagotovili  enako  univerzalnost  kritja,  kot  ga  imamo  sedaj  

  zavarovanje  na  bi  bilo  vzrok  za  višanje  porabe  nepotrebnih  storitev:  to  je  izgovor,  saj  porabo  regulirata  ministrstvo  in  ZZZS  z  instrumenH,  ki  jih  imata.  Zavarovalnice  ne  morejo  vplivaH  na  obseg  storitev,  ker  nimajo  za  to  nobenega  mehanizma  

Grehi  dopolnilnega  zavarovanja  

  In  naprej:    Zavarovalnice  imajo  visoke  stroške  poslovanja  –  s  »prenosom  

dopolnilnega  zavarovanja  v  obvezno«  bi  odpravili  potrebo  po  teh  stroških  in  porabili  denar  za  zdravstvo:  stroški  zavarovalnic  so  v  dokumentu  ministrstva  močno  preHrani.  Če  bi  zavarovalnice  imele  ustrezne  mehanizme  za  vpliv  na  trg  zdravstvenih  storitev,  potem  bi  bili  več  kot  upravičeni  

  Zavarovalnice  imajo  visoke  dobičke:  zavarovalnice  imajo  dobičke  v  nekaterih  leHh  in  izgube  v  drugih.  Skupni  dobiček  in  skupni  stroški  vseh  treh  zavarovalnic  so  nižji  od  dobička  kakšnega  od  farmacevtov  

13.6.11  

3  

Grehi  dopolnilnega  zavarovanja  

  In  končno:    Evropska  komisija  zahteva  od  Slovenije,  da  ukine  dopolnilno  zavarovanje:  

ta  trditev  se  je  dobro  prijela,  je  pa  iz  trte  zvita.  Treba  bi  bilo  odpraviH  nekaj  neskladnosH  v  zakonu,  kar  bi  lahko  zlahka  naredili  –  gre  za  obveznost  pridobitve  soglasja  na  zavarovalne  pogoje,  dolžnost  predhodnega  obvešanja  AZN  o  novih  pogojih,  dolžnost  tujih  zavarovalnic,  da  imenujejo  zastopnika  pred  MZ,  obveznost  odobritve  aktuarja  za  povišanje  premij  in  obveznost  zavarovalnic,  da  polovico  dobička  iz  dopolnilnega  zavarovanja  namenijo  za  njegovo  izvajanje.  

  Zavarovalnice  smo  vse  te  »grehe«  podrobno  analizirale,  na  to  temo  smo  v  marcu  v  okviru  SZZ  pripravili  tudi  okroglo  mizo  z  ministrom  za  zdravje  ter  objavili  zbornik,  ki  je  na  voljo  na  spletni  strani  SZZ  

1  –  Kako  se  financira  zdravstvo  

  Preden  se  loHmo  predlogov  za  spremembe,  naredimo  kratek  izlet  v  financiranje  zdravstva  

  Viri  so  lahko  naslednji:    Javni  viri:  davki,  prispevki    Zasebni  viri:  premije,  plačila  iz  žepa  

  Po  državah  imamo  zelo  različne  strukture  teh  virov  

13.6.11  

4  

1  –  Javno  financiranje  

1  –  Zasebno  financiranje  

13.6.11  

5  

1  –  Razmerje  javno  -­‐  zasebno  

1  –  Kateri  je  najboljši  način  

  OECD  je  naredil  študijo,  ki  kaže,  da  bi  lahko  večina  držav  OECD  s  povečanjem  učinkovitosH  dosegla  pomembne  prihranke  pri  javnih  izdatkih,  v  povprečju  1,9  odstotka  BDP  (v  večini  primerov  pa  vsaj  odstotek  BDP)  

  Kateri  pa  je  najboljši  način  financiranja?  V  študiji  so  sisteme  razdelili  glede  na:    način  izvajanja  storitev  (ali  je  zdravstveno  varstvo  organizirano  skozi  javno  

mrežo  ali  so  uporabljeni  tržni  mehanizmi  na  strani  izvajanja  storitev)    način  dostopa  do  storitev  (prosta  izbira  izvajalca,  splošni  zdravnik  kot  vratak  v  

sistemu)  in      način  financiranja  (predvsem  javno  zavarovanje,  zasebno  zavarovanje  ali  

kombinacija)  

13.6.11  

6  

1  –  In  rezultat?  

  Glede  na  zapisane  skupine  je  nastalo  šest  skupin  držav  s  podobno  organiziranim  zdravstvenim  sistemom  –  če  bi  bil  kateri  od  sistemov  sistemaHčno  boljši,  bi  se  to  moralo  pokazaH  

  Sodeč  po  rezultaHh  ni  jasnega  vzorca  v  pričakovanem  trajanju  življenja  med  skupinami  sistemov,  obstajajo  pa  tudi  velike  razlike  znotraj  skupin  

  Pri  nekaterih  kazalnikih  je  nekaj  sistemaHčnih  razlik  (npr.  višina  skupnih  stroškov  in  višina  administraHvnih  stroškov  sistema)  

  Ker  noben  Hp  zdravstevnega  sistema  ni  že  sam  po  sebi  boljši  od  drugih,  po  mnenju  OECD  ni  nujno,  da  bi  zamenjava  ali  velika  sprememba  sistema  kaj  prida  izboljšala  njegovo  učinkovitost.  Zato  priporočajo  pripravo  reform,  ki  izhajajo  iz  obstoječega  stanja  v  sistemu.  

2  –  Naša  reforma  sistema  

  Poenostavljeno:    Manjka  nam  30  milijonov  evrov    Zavarovalnice  porabijo  45  milijonov  (v  dokumentu  70)  zase  –  če  

torej  za  denar  uporabimo  za  zdravstvene  storitve,  smo  rešili  problem  financiranja  

  Ker  pa  se  ne  da  dovolj  povečaH  prispevne  stopnje,  bi  manj  pomembe  (nepomembne)  storitve  izločili  –  zavarovalnice  naj  pripravijo  produkte,  imajo  veliko  manevrskega  prostora    

13.6.11  

7  

2  –  Sprememba  košarice  pravic  

  Če  pusHmo  ob  strani  makroekonomske  učinke  (v  vseh  scenarijih  se  na  primer  v  proračun  nabere  manj  dohodnine  –  od  58  do  85  milijonov  evrov),  je  vprašanje,  ali  je  takšna  rešitev  res  velika  priložnost  za  zavarovalnice  

  Sprva  je  kazalo,  da  ministrstvo  računa  predvsem  na  izločitev  HsHh  storitev,  ki  so  že  sedaj  90-­‐odstotno  krite  iz  dopolnilnega  zavarovanja  

  Analiza  stroškov  za  te  storitve  pokaže,  da  zavarovanja  na  trgu,  ki  bi  imelo  vgrajeno  pomembno  medgeneracijsko  solidarnost,  ni  mogoče  pripraviH;  za  starejše  bi  bile  premije  predrage,  za  mlade  bi  bilo  zavarovanje  nezanimivo  

2  –  Se  to  lahko  zavaruje?  

13.6.11  

8  

2  –  Problemi  reforme  

  Reforma  rešuje  kvečjemu  kratkoročen  problem  denarja,  odpira  pa  nove  težave  in  zmanjšuje  prilive  v  proračun  

  S  predlagano  spremembo  bi  se  trg  zdravstvenih  zavarovanj,  ki  jih  izvajajo  zavarovalnice,  drasHčno  zmanjšal,  povečala  pa  bi  se  plačila  iz  žepa  (kdo  bi  se  zavaroval  za  nepotrebne  storitve?)  

  Reforma  se  ne  doHka  dolgotrajne  oskrbe,  čeravno  se  sedaj  del  sredstev  za  zdravstvo  porablja  za  dolgotrajno  oskrbo  –  sistemski  zakon  za  slednjo  je  pripravljen,  vendar  ni  finančno  zaprt  

  reforma  ne  vsebuje  nobene  projekcije  za  obdobje  do  leta  2020  in  tudi  ne  načina,  kako  v  tem  obdobju  zagotoviH  zadostne  vire  

3  –  Kaj  bo  s  stroški  

  Ravno  rast  stroškov  je  ključna,  saj  mora  reforma  zagotoviH  vzdržno  financiranje  v  obdobju,  na  katerega  naj  bi  se  nanašala  –  v  okviru  SZZ  smo  zato  pripravili  izračune  na  podlagi  podatkov  zavarovalnic  in  ZZZS  

  Za  oceno  rasH  stroškov  smo  izhajali  iz  dolgoročnih  ocen,  ki  jih  pripravlja  Delovna  skupina  za  staranje  (AWG)  pri  Evropski  komisiji  

  Če  uporabimo  referenčni  scenarij  AWG,  ugotovimo,  da  bodo  stroških  zdravstvenih  storitev  rasli  za  0,5  odstotne  točke  hitreje  od  rasH  BDP  

  Ob  konstantni  prispevni  stopnji  in  predpostavki,  da  bi  se  prispevki  v  povprečju  povečevali  enako  kot  BDP,  bi  glede  na  leto  2010  do  leta  2020  pridelali  kumulaHvni  deficit  v  višini  okrog  850  milijonov  EUR  

13.6.11  

9  

3  –  Kaj  bo  s  stroški  

  Še  višja  bo  pričakovana  rast  pri  dolgotrajni  oskrbi  –  s  podobnim  izračunom  kot  za  rast  zdravstvenih  stroškov  smo  zato  izračunali  indeks  rasH    

  Rast  stroškov  za  dolgotrajno  oskrbo  bo  po  teh  projekcijah  za  1,4  odstotne  točke  presegala  letno  rast  BDP  

  Do  skoraj  enakih  rasH  pridemo,  če  upoštevamo  rast  števila  oseb,  starejših  od  80  let  v  slovenski  populaciji  

  Ob  konstantni  prispevni  stopnji  in  predpostavki,  da  bi  se  prispevki  v  povprečju  povečevali  enako  kot  BDP,  bi  do  leta  2020  pridelali  kumulaHvni  deficit  v  višini  okrog  322  milijonov  EUR  

3  –  Predlagana  reforma  ni  vzdržna  

  Brez  dodatnih  finančnih  virov  in  ob  nespremenjenem  obsegu  pravic  bi  tako  do  leta  2020  pri  socialnem  zdravstvenem  zavarovanju  in  zavarovanju  za  dolgotrajno  oskrbo  pridelali  kumulaHvni  primanjkljaj  v  višini  1150  milijonov  evrov  

  Tako  (najbrž)  ne  gre  –  treba  je  najH  drugačen  način.  Ker  pa  se  prispevki  in  davki  zaradi  obvez  Slovenije  v  prihodnje  ne  bodo  mogli  povečevaH,  bo  treba  razliko  financiraH  iz  zasebnih  virov  

13.6.11  

10  

»Učinek«  zdravstvene  reforme  

4  -­‐  Predlog  SZZ  

  Pri  dolgotrajni  odskrbi  in  zdravstvenih  storitvah  se  bodo  torej  potrebe  povečevale  hitreje  od  rasH  BDP  (in  s  tem  javnih  virov)  

  Pri  storitvah  dolgotrajne  oskrbe  bo  treba  v  prihodnje  zagotoviH  dodatna  sredstva  –  najenostavneje  bi  jih  bilo  zagotoviH  z  davki  ali  prispevki,  vendar  teh  sredstev  ni  na  voljo  

  ker  pa  ne  moremo  računaH  na  uspešno  prostovoljno  zavarovanje  za  dolgotrajno  oskrbo  (tudi  v  svetu  ni  primera,  kjer  bi  se  to  razvilo  v  pomembnejšem  obsegu)  je  treba  najH  drugačno  rešitev  

  Z  vidika  financiranja  je  zato  bolje  obravnavaH  zdravstvene  storitve  in  storitve  dolgotrajne  oskrbe  skupaj  in  za  dolgotrajno  oskrbo  zagotoviH  sredstva  iz  »blagajne«  

13.6.11  

11  

4  –  Združitev  obstoječih  virov  

  Najprej  je  treba  obstoječe  vire  transparentno  združiH  (pod  ZZZS)  

  Potem  je  treba  spremeniH  strukturo  pri  zasebnem  zavarovanju  

 

Zdravstveno  varstvo  Dolg.  oskrba  

DZ

PZ

4  –  Postopni  prenos  med  zavarovanji  

  Ker  prispevke  ne  bo  mogoče  povečevaH,  bo  treba  v  času  povečevaH  delež  za  zavarovanje  DO  na  račun  socialnega  zdravstvenega  zavarovanja    

PZ

PZ

PZ

13.6.11  

12  

4  –  Učinki  predloga  SZZ  

  Dolgoročno  bi  bilo  zagotovljeno  financiranje  dolgotrajne  oskrbe  (brez  zanašanja  na  prostovoljna  zavarovanja,  ki  imajo  minimalne  možnosH  za  razvoj)  

  Zagotovljeno  bi  bilo,  da  se  ne  bi  zmanjševal  obseg  pravic  iz  košarice  zdravstvenih  storitev  (začetno  košarico  bi  bilo  treba  še  definiraH;  določene  storitve  bi  lahko  izločili  iz  košarice)  

  S  postopnim  prenosom  plačevanja  akutnih  zdravstvenih  storitev  iz  obveznega  socialnega  zavarovanja  na  obvezno  pogodbeno  zavarovanje  bi  se  učvrsHli  tržni  mehanizmi  pri  zakupu  zdravstvenih  storitev,  kar  bi  vplivalo  na  učinkovitost  

  Z  ukinitvijo  doplačil  in  določitvijo  začetne  košarice  zdravstvenih  storitev  bi  se  odprle  tudi  možnosH  za  razvoj  drugih  oblik  zdravstvenih  zavarovanj  

4  –  Zaključek  

  MožnosH  za  nadgradnjo  financiranja  zdravstvenega  sistema  je  več,  ukinitev  dopolnilnega  zdravstvenega  zavarovanja  sama  po  sebi  pa  ne  pomeni  nadgradnje  pač  pa  spodkopavanje  stabilnosH  zdravstvenega  sistema  

  Moramo  se  osvobodiH  predsodkov  in  se  loHH  problemov  financiranja  ter  zavarovanj  z  upoštevanjem  dolgotrajne  oskrbe  in  pričakovanega  spreminjanja  potreb  prebivalstva  

  Podrobnejše  gradivo  je  dosegljivo  tudi  na  spletni  strani  SZZ