Razgleda

Résumé: Géographie »agraire« sociale

S v e t o z a r I l e š i č

L'auteur donne un compte rendu sur les nouvelles tendances de la géographie agraire de tenir compte, dans l 'étude des paysages et structures agraires, beaoucoup plue que jusqu'ici, aussi des transformations sociales apportées par l 'industrialisation et l 'urbanisation du XIXe et XXe siècles, ces transformations étant si fortes que la notion même du paysage agraire semble devenir, dans beaucoup de régions de l 'Europe Centrale et Occiden-tale, presque déplacée. L'auteur appèle attention surtout sur les récents t ravaux de l'école géographique de MM. W. H a r t k e et K. R u p p e r t de Munich, publiés surtout dans les »Münchner Geographische Hefte«, dont la méthode de recherche dans le domaine de la géographie agra i re consiste surtout dans l 'analyse détaillée cartographique, d'après les plans cadastraux, des transformations sociales des structures agraires depuis le commencement du XIXe siècle. L' auteur s'occupe ensuite de l 'étude de Mme E. L i c h t e n -b e r g e r sur les transformations structurales des types sociaux et économi-ques d'habitat dans la Moyenne Carinthie (étude parue dans le »Geogra-phischer Jahresbericht aus Österreich«, XXVII, 1957—1958). Tout en appréciant favorablement la méthodologie de cet étude, l 'auteur regrette de ne pas y retrouver l 'analyse dee rapports étroits et caractéristiques qui existent entre les transformations sociales y analysées et la forte germanisation que les part ies slovènes de la région en question ont subi au cours du .dernier siècle.

MEDNARODNI TEDEN GEOGRAFIJE V BRUSLJU 1958. LETA

M a v r i c i j Z g o n i k

V Brusl ju je bila L 1958 veličastna svetovna razstava. Ob te j priliki se je vršilo v Brusl ju in drugih belgijskih mestih tudi več mednarodnih zborov, kongresov in konferenc. Med njimi je bil avgusta 1958 mednarodni teden geo-gra f i j e (»Semaine internationale de géographie«). V slovenski geografski jav-nosti je bil ta mednarodni zbor skoro neopažen. Vzrok temu je bilo n a j p r e j to, da se ga ni udeležil noben slovenski geograf (isam sem bil slučajno priso-ten le ob otvoritvi), drugič pa to, da je izšel obširen bilten o n j e m šele pred kratkim.

Naj mi bo dovoljeno na kra tko informirati slovensko geografsko javnost o poteku, delu in pomenu zbora. V kratkem čaisu dveh let je to drugi tak mednarodni zbor. Kakor vemo, je bil 1. 1957 podoben zbor v Grenobhi. Da se je vršil lanski geografski zbor kmalu za onim v Grenoblu, je vzrok v tem, da je bi la lami svetovna razstava in tako zelo ugodna pril ika za obširnejši rendez-vous geografov ostalega sveta. Tako se ga je udeležilo kar lepo število geografov (okoli 300).

Mednarodni geografski teden v Brusl ju je bil n a j p r e j posvečen spozna-vanju Belgije, njenim regijam, n jenemu gospodarstvu, prebivalstvu, njenim

fospodarskim in populacijskim problemom. Del referatov je obravnavalo lelgijski Kongo, t re t j i del pa geografsko pedagoško in didaktično tematiko.

Ob zakl jučku teoretičnega dela so si udeleženci ogledali pod strokovnim vodstvom paviljone svetovne razstave in v t reh daljših ekskurzi jah različne pokra j inske tipe in geografsko-gospodarska področja Belgije. I

V nas lednjem želim opozoriti le na važnejše referate in teme. 1, Glavno predavanje se je tikalo g e o g r a f s k o - g o s p o d a r s k e

r a j o n i z a c i j e B e l g i j e (imel ga je univ. prof. F. S n a c k e n iz Genta), zaradi važnosti ga je bilten priobčil v celoti.1 Razen po svoji vsebinski strani je za nas zanimiv tudi metodološko, zlasti glede na aspekte oz. kri ter i je , po

1 I n t e rna t iona le geografàsche W e e k -Semaine in te rna t iona le de Géographie . Brussel -Bru-xe l les 3.—10. 8. 1958.

2 7 2

Razgledi

katerih je avtor porazdelil to visoko industrijsko razvito' deželo. Glede na to, da so vidiki pri regionalni delitvi kake dežele ali pokrajine zelo pestri in mnogovrstni, je pričujoča študija o regionalni delitvi Belgije zanimiva tudi za nas, ki na tem polju iščemo prave prijeme.

Karakterizacija in celotna razmejitev regionalnih enot bazira na prouče-vanju in primerjavi kulturnih pejsažev v njihovi zavisnosti od fizično geo-grafskega okvira. Glede na to, da je Belgija po površini majhna dežela in da prirodno-geografske razlike v njej , zlasti v reliefu, klimi in vegetacijskem habitusu niso velike, je vodilni kr i ter i j pri regionalni delitvi dežele p r e -v l a d u j o č a e k o n o m s k a f u n k c i j a n j e n e g a p r e b i v a l s t v a . A v tor pravi, da je treba korigirati rezultate le vidnega opazovanja pokrajine z rezultati proučevanja ekonomskih in družbenih, to je antropogeografskih pogojev. Tako je avtor pri tem izluščil več ruralnih regij, dodajajoč glavno linearno prometno omrežje in najvažnejše učinke urbanskih, industrijskih in trgovsko prometnih elementov. Će pomislimo, da je Belgija dežela, k je r se je začelo antropogeografske učinkovanje v kapitalističnem obdobju zelo zgodaj in napredovalo tako zelo kakor malokje drugje, je ta kri ter i j rajoni-zacije zelo uspešen.

Pri delitvi Belgije v več tipičnih geografsko-gospodarskih področij (vsega 16) je avtor odkril še celo vrsto mikroregij, ali kakor jih sam imenuje — subregije. Antropogeografska intervencija pr ihaja v številnih osnovnih modi-fikacijah kar najbol j do izraza. Osnovna regionalna razdelitev sloni na fi-zično-geografskih in pedoloških značilnostih. Na j navedem poglavitna po-dročja: pokrajina morskih sipin ali din, pokrajina polderjev, flandrski peščeni svet, k ampins k i peščeni svet, pokrajina flandrskega peščeno ilovna-tega sveta, ilovnata pokrajina v srednji Belgiji, ardenska planota vzhodne Belgije, rudarsko industrijska pokrajina v dolinah Sambre in Meuse, visoko industrializirana pokrajina okoli Bruslja, Liègea in A nt ver p na, pokrajina flamskih Ardenov. V okviru teh naštetih geografsko gospodarskih področij vidimo še več mikroregij, ki so determinirane po prevladujoči ekonomsko-socialni strukturi .pokrajine.

Kakor vidimo, je avtor uporabil pri ekonomsko geografski rajonizaciji v glavnem ekonomske kriterije, to se pravi e k o n o m s k o h o m o g e n o s t , " kar pride do izraza zlasti pri mikroregijah, ne da bi pri tem zanemaril f i z j o g n o m i j o p o k r a j i n e . Odnošaji med ekonomskimi rajoni in prirodnimi razmerami so v svetu zelo različni in odvisni od tega, kakšno stopnjo doseže gospodarski razvoj. Da je za Belgijo kot visoko antropogeo-grafsko determinirano deželo princip ekonomske homogenosti vodilen, je razumljivo. Spomnimo se pri tem dragocenih napotkov, ki jih je dal glede na problem, ki nastaja pri rajonizaciji, zbor slovenskih geografov v Portorožu leta 1957.

2. Drugi referati in predavanja so bili po sekcijah. Največ so se tikali populacijskih problemov in migracij prebivalstva v Belgiji. Za nas je zlasti zanimiva ugotovitev, da v Belgiji stalno napreduje »flamizacija« dežele, to je relativno hitrejše naraščanje flamskega prebivalstva in njegova počasna penetracija v valonski del Belgije in to kot posledica nižje natalitete pri Valoncih in flamske migracije v močno industrializirano osrednjo in južno Belgijo.

Ožji značaj so imeli referati o belgijskem premogu in belgijskem jeklu v zahodnoevropski skupnosti, o problemih največjega belgijskega pristanišča Antverpna, o Beneluksu. Najvažnejši problem bi bila nujnost racionalizacije belgijskih premogovnikov, pomanjkanje domače delovne sile v belgijskih rudnikih (podoben pojav zasledimo v Nemčiji, Vel. Britaniji, Poljski!), pro-blem oživitve antverpensikega pristanišča z izgradnjo nove, krajše vodne zveze z nemškim zaledjem.

3. Obširno so se seznanili zbrani geografi z gospodarskim, socialnim in kulturnim stanjem B e l g i j s k e g a K o n g a in belgijske posesti Ruanda— Urundi, zlasti glede na to, da sta bili obe prekomorski posesti nazorno pri-kazani v posebnem paviljonu na svetovni razstavi.

18 Geografsk i ves tnik 273

Razgleda

Referati o Kongu, ki jih priobčuje omenjena publikacija in so jih imeli razni avtorji na zboru samem, so bolj informativni (n. pr. ekonomsko socialni položaj Belgijskega Konga, napredek kmetijske proizvodnje, prometni pro-blemi v Kongu, hidroenergetska izraba Konga in pritokov, domače prebival-stvo Konga itd.). Ce prebiramo te članke, se nam vsil juje vtis, da se velika afriška posest naglo razvija tako ekonomsko kakor prosvetno in zdravstveno. Priznati je treba, da je Belgijski Kongo v tem pogledu po vojni res napredo-val. V njegovi ekonomiki, prometu, prosveti, zdravstvu so bile vložene velike investicije, v 10-letnem planu 1950—60 kar 50 milijard belgijskih frankov. Investicije so namenjene zlasti dvigu in napredku kmetijske proizvodnje, izgradnji novih transportnih sredstev, zlasti cest, večji hidroenergetski izrabi in domači predelavi tropskih proizvodov.

Belgija se je trudila razvijati ekonomiko te bogate tropske dežele vse-stransko i,n spremeniti njeno, včeraj še dokaj enostransko in zato laže ranljivo strukturo izrazitega proizvajalca in izvoznika primarnih surovin v bolj diferencirano ekonomsko strukturo. Kongo bi na j na osnovi tega dobil stabil-nejše gospodarstvo in s tem pridobil močnejši notranji trg. Tako referati.

Kakor so ti referati interesantni in nam do neke mere odkrivajo razme-roma slabo poznano tropsko deželo, pa žal k a j malo razberemo iz njih o odnosih med belim in domačim prebivalstvom. Zdi se, kakor da je glede tega vse v najlepšem redu in pri starem. Da tudi v te j »vzorno upravljeni koloni-alni posesti«, kakor to radi trdijo Belgijci, ni vse v redu in da obstojajo že vidni notranji politični in socialni problema, so pokazali letošnji težji izgredi v n j e j in okrepljeno gibanje domačinov za ekonomsko in politično emanci-pacijo.*

4. Dokajšnj i del mednarodnega zborovanja geografov v Bruslju se je ukvarjal tudi s pedagoškimi in metodičnimi geografskimi problemi. Zelo za-nimiv je bil referat prof. Chr. Verestratena De C o c k a - a iz Bruslja » G e o -g r a f i j a v s l u ž b i m o d e r n e g a h u m a n i z m a « . To je bil na tem področju centralni referat in njegove misli o veliki vzgojni vrednosti geo-grafi je v duhu sodobnih teženj človeštva po medsebojnem zbliževanju in miroljubnem sodelovanju nas morajo razveseliti. Referent je nanizal kopico res lepih misli o veliki in pozitivni mednarodni in družbeni vzgojni vlogi moderne geografske znanosti kot učnega predmeta. Z njimi se moremo in moramo tudi mi strinjati.

Zdi se mi pa, da je poudar jenje teh pozitivnih vrednot geografije v doihu modernega humanizma premalo konkretno, preveč je še le deklarativnih besed. Človek bi iz tega nujno zaključil, da je treba obsoditi tudi s stališča vzgojne vrednosti geografije razne negativne in reakcionarne politične in ideološke pojave ter predsodke (rasizma, rasne diskriminacije, kolonializma, imperializma), ki se v mentaliteti dokajšnjega dela zapadnega buržoaznega sveta še vedno pojavljajo. Zal o tem ne čujemo ničesar. Kljnb temu je referat za nas zanimiv, ker skuša najtii moderni geografiji pravo mesto v luči moder-nega humanizma in podčrtuje njeno pozitivno vlogo pri tem.

Iz drugih referatov, ki obravnavajo didaktično metodično problematiko pri pouku geografije, veje zahteva, da je potrebno za uspešno posredovanje geografskih spoznanj č i m v e č m e t o d i č n e u s t r e z n o s t i , ta pa n a j sloni na č i m v e č j e m u p o r a b l j a n j u a k t i v n i h m e t o d . Osnovna misel je: p r o č o d s u h o p a r n e g a z g o l j r a z r e d n e g a i n d e -s k r i p t i v n e g a p o u k a !

5. S k l e p i , ki jih je sprejel na koncu mednarodni geografski teden, so tudi za našo slovensko geografsko javnost interesantni in do neke mere tudi kažipot v naši geografsko vzgojni dejavnosti. Na j jih v skrčeni obliki na-vedem:

a) Ugotavlja se, da more moderna geografija imeti važno in ustvarjalno vlogo v duhu teženj po mednarodnem sožitju.

• Da je temu tako, so pokazali dogodki, ki so se sprožili potem, ko je pisec tega poročila oddal svo j p r i spevek uredniš tvu , k i so nenavadno h i t ro p r ipe l j a l i do osamosvoj i tve Konga in do temu sledečih no t r an j i h t r e n j , za rad i ka t e r ih j e Kongo ravno v le tu 1960 v o s r ed ju sve-tovnega zan iman ja . — Ur.

2 7 4

Razgledi

b) Geografi ja n a j prispeva k bratstvu med narodi in v duhu mednarod-nega sodelovanja je treba celo revidirati geografske priročnike, učbenike in atlase.

c) Zbor obžaluje, da geograf i ja še v mnogih državah te vloge ne more vršiti zaradi podcenjevanja dela javnosti.

č) Ustanovi se n a j mednarodni center za geografsko dokumentacijo. d) V učnih načrtih geografi je n a j bodo močneje zastopani regionalno-

geografski kr i ter i j i . Kakor vidimo, je poudar jena tudi v zaključnih sklepih velika pozitivna

družbena vloga moderne geografi je v duhu mednarodnega sodelovanja in mirnega sožitja. Ta osnovna misel je tokrat mnogo bol j podčrtana in na neka j mestih manifestirana kakor na p re j šn j ih mednarodnih geografskih zborih in kongresih. Tega smo tudi slovenski geografi veseli, po eni strani ker vidimo, kako se v svetu krepi jo tisti družbeni elementi, ki zagovar ja jo nu jno sodelovanje med narodi na različnih toriščih nj ihove dejavnosti, po drugi strani, ker se s tem krepi tudi družbena in vzgojna vloga geografije tako kot znanstvene discipline kakor kot učnega predmeta. Y tem pogledu je bil mednarodni geografski teden v Brusl ju 1958. 1. gotovo uspešen.

Résumé: Semaine Internationale de Géographie à Bruxelles en 1958

M a v r i c i j Z g o n i k

L'auteur qui a participé à la réunion de géographes tenue à l'occasion de l'Exposition Internationale à Bruxelles, présente aux géographes yougo-slaves son rapport sur cette réunion. Parmi les communications présentées à la réunion, il a trouvé les plus intéressantes les communications sur la déli-mitation et la comparaison des régions géographiques de la Belgique, sur les questions de la population belge et les rélations flamando-wallones, sur la rationalisation urgente des mines belges et le rétablissment du port d' Anvers et, dans la partie pédagogique-didactique, le rapport sur »La géo-graphie au Service d'un humanisme moderne«. Conformémment aux tendances actuelles de l 'humanité, la géographie doit remplir une grande mission: celle du rapprochement entre les peuples et de la coéxistence pacifique. Mais, d'après l'opinion de l 'auteur cette communication s'est montrée trop déclara-tive: elle n'a fait aucune mention des divers phénomènes politiques et idéo-logiques _ négatifs (discrimination de races, colonialisme etc)., contre les-quelles l 'éducation géographique peut lutter avec succès.

XIX. MEDNARODNI GEOGRAFSKI KOGRES V STOCKHOLMU

S v e t o z a r I l e š i č

Na XIX. mednarodni geografski kongres so vabili sicer nacionalni ko-miteji vseh nordijskih držav (švedske, Norveške, Finske, Danske in Islandije), vendar se je osrednje kongresno zasedanje vršilo samo v Stockholmu in to v dneh od 5. do 13. avgusta 1960. Vršilo se je v stockholmskem Folketshusu. Vodil ga je Izvršni odbor Mednarodne geografske uni je pod vodstvom pred-sednika prof. H. W. A h l m a n n a (Švedska) in sekre ta r ja prof. H. B o e -s e h a (Švica), medtem ko je breme organizacijskega dela slonelo predvsem na ramah organizacijskega sekre ta r ja kongresa g. Staffana H e 1 m f r i d a iz Geografskega inštituta univerze v Stockholmu, katerega prizadevnosti gre tudi zasluga, da je bil kongres v organizacijskem pogledu na dostojni višini.

Za kongres se je pri javilo čez 1600 udeležencev, od tega okrog 100 iz Evrope (vključno ZSSR), blizu 500 iz obeh Amerik, ostalo iz Afrike, Avstra-lije in Azije. Največ (okrog 400) jih je bilo iz ZDA, za nj imi je bilo največ domačinov — Švedov (okrog 200), potem Britancev (čez 140), Francozov (čez

18* 275