sadjarstvo in vinogradništvo

NATALIJA TRČEK – KOVŠE

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

Sadjarstvo in vinogradništvo

2. letnik

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA

PROGRAM

POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE

PROGRAM

POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

Sadjarstvo in vinogradništvo

2. letnik

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA

Avtorica

Natalija Trček – Kovše, univ. dipl. inž. kmet.

© Center RS za poklicno izobraževanje, Ljubljana

Avtorica: Natalija Trček Kovše, uni. dipl. inž. kmet.

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA, Sadjarstvo in vinogradništvo

Učbenik z elementi delovnega zvezka za program Pomočnica gospodinje oskrbnice,pri predmetu Kmetijska pridelava in reja, Sadjarstvo in vinogradništvo v 2. letniku.

Recenzenta: Dr. Stanislav Tojnko, uni. dipl. ing. agr. in Staška Buser, uni. dipl. inž. kmet.

Lektorica: Ana Koritnik, prof. slovenskega jezika

Urednica: Danica Rojc Debeljak

Tehnični urednik: Igor Kraševec

Založba: Elanda d.o.o., Plosovo, Velike Lašče

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je na 81.seji, dne 18.3.2005, sprejel sklep št. 613-2/2005/182 o potrditvi učbenika z elementidelovnega zvezka za pouk Kmetijske pridelave in reje, Sadjarstvo in vinogradništvo v2. letniku programa Pomočnica gospodinje oskrbnice.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

634.1/.8(075.3)

TRČEK-Kovše, Natalija Kmetijska pridelava in reja. Sadjarstvo in vinogradništvo : 2. letnik : učbenikz elementi delovnega zvezka : program Pomočnica gospodinje oskrbnice / avtoricaNatalija Trček-Kovše. - Velike Lašče : Elanda, 2005

ISBN 961-6423-08-8

220736000

Delovna mapa z učnimi listi za sadjarstvo in vinogradništvo je namenjena dijakom v 2. letnikuprograma nižjega poklicnega izobraževanja, poklic pomočnica gospodinje-oskrbnice. Obsegaosnovna znanja iz sadjarstva in vinogradništva, ki jih morajo dijaki usvojiti pri predmetuKmetijska pridelava in reja.

Na podlagi izkušenj pri poučevanju dijakov v nižjem poklicnem izobraževanju sem nivozahtevnosti prilagodila njihovi stopnji razumevanja in dojemanja. Namen učnih listov jevzpodbuditi dijake k razmišljanju in aktivnosti pri pouku, ne da bi pri tem izgubljali čas zzapisovanjem snovi. Dijaki pod vodstvom učitelja usvajajo potrebna znanja s tem, da glasnoberejo tekst, dopolnjujejo skice in stavke, barvajo, odgovarjajo na vprašanja in podobno.

Učni listi v dani obliki učitelju nudijo možnost, da mapo prilagodi in dopolnjuje po svojihpotrebah ali si izdela prosojnice. Seveda lahko učitelji učne liste uporabijo tudi pri poučevanjuv drugih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programih srednjegastrokovnega izobraževanja s področja kmetijstva.

Avtorica

Draga dijakinja!Dragi dijak!

Skozi delovno mapo te vodijo znaki, ki so ti v pomoč pri delu z učnimi listi in ti dajejo navodilaza reševanje nalog:

Jabolko te vodi skozi učne liste v delu Sadjarstvo in te opozarja napomembne stvari.

Grozd te vodi skozi učne liste v delu Vinogradništvo in te opozarja napomembne stvari.

NALOGA

Pred tabo je naloga, ki jo moraš rešiti, zato skrbno preberi navodila.

3

SPREMNA BESEDA

Sadjarstvo je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojenjem sadnih rastlinin pridelovanjem sadja.

So večletne rastline.To pomeni, da več let rastejona istem mestu.

Dajejo nam sadje.To so užitni plodovi ali semena,ki jih uporabljamo v prehrani.

SADJARSTVO

5

POMEN SADJARSTVA

SADNE RASTLINE

NALOGANa črtice vpiši, kje lahko rastejo sadne rastline.

NALOGANaštej nekaj vrst sadja.

V kaj vse lahko predelamo sadje? Naštej nekaj načinov predelave.

SADJE lahko jemo surovo ali predelano.Je zelo pomemben dodatek prehrani, saj vsebuje veliko vitaminov.Zaradi vitaminov bi morali pojesti čim več svežega sadja.

Poznamo veliko različnih sadnih rastlin.Glede na vrste delimo sadne rastline v 6 skupin:

DELITEV SADNIH RASTLIN GLEDE NA VRSTE

A. PEČKARJIVse sadne rastline, katerih plodovi vsebujejo pečke:

Pomembne sorte jabolk v Sloveniji so: Gala, Elstar, Jonagold, Zlati delišes, Fuji ...Najbolj znane stare sorte jabolk so: Beličnik, Carjevič, Kanadka, Boskopski kosmač,Krivopecelj, Mošancelj, Bobovec …Med glavne sorte hrušk spadajo: Junijska lepotica, Viljamovka, Fetelova, Konferans,Krasanka …

B. KOŠČIČARJIVse sadne rastline, katerih plodovi vsebujejo koščico:

Med glavne sorte breskev spadajo: Springcrest, Redheaven, Suncrest, Veteran …Zelo znana sorta marelic je Ogrska.Med glavne sorte češenj spadajo: Burlat, Van, Germersdorfska ...Med glavne sorte sliv spadajo: Stanley, Domača češplja …

C. LUPINARJIVse sadne rastline, pri katerih uporabljamo semena:

Glavne sorte orehov so: Franquette, Elit in G-139 .

1.2.3.4.

1.2.3.

4.5.

5.6.7.

1.2.3.

4.5.

6

6.7.8.9.

5..6.7.

5.6.7.

JAGODA, BOROVNICA, MALINA, ROBIDA, RIBEZ (rdeči, beli, črni), KOSMULJA, JOSTA,BRUSNICA, GROZDJE;JABLANA, HRUŠKA, KUTINA, NEŠPLJA, NAŠI;OREH, LESKA, MANDELJ, KOSTANJ, PISTACIJA;BRESKVA, NEKTARINA, MARELICA, ČEŠNJA, VIŠNJA, ČEŠPLJA, SLIVA;OLJKA, SMOKVA, KAKI, KIVI, AGRUMI (limona, pomaranča, mandarina …), GRANATNOJABOLKO, DATELJ;BANANA, ANANAS, KOKOS, AGRUMI (grenivka, pomelo …), MANGO, PAPAJA,AVOKADO.

E. TROPSKO SADJEVse sadne rastline, ki uspevajo v tropskem podnebnem pasu:

D. JUŽNO SADJEVse sadne rastline, ki uspevajo v sredozemskem podnebnem pasu:

Najbolj znana sorta jagod je Marmolada.

Č. JAGODIČJEVse sadne rastline, katerih plod se imenuje jagoda:

NALOGAVse spodaj navedene sadne rastline uvrsti v ustrezno skupino:

1.2.3.4.5.

1.2.3.4.

1.2.3.4.

7

Glede na obliko rasti delimo sadne rastline v 3 skupine:

JABLANA, LESKA, HRUŠKA, RIBEZ, ČEŠNJA, JAGODA, OREH, BRESKEV, BOROVNICA,SLIVA, MALINA, KOSTANJ, ROBIDA, VIŠNJA, MARELICA.

Nekatere tropske sadne rastline pa so po obliki rasti palme.

C. ZELNATE RASTLINEZelnata rastlina je neolesenela sadna rastlina.

B. GRMIGrm je olesenela sadna rastlina, ki nima debla.

A. DREVESADrevo je olesenela sadna rastlina, ki ima deblo in krošnjo.

DELITEV SADNIH RASTLIN GLEDENA OBLIKO RASTI

drevo grm zelnata rastlina

NALOGAVse spodaj navedene rastline uvrsti v ustrezno skupino:

8

1.

2.

3.

9

NALOGAPoimenuj dele drevesa.

Sadno drevo je večletna olesenela rastlina, ki jo sestavljajo:A.PODZEMNI ORGANI:

1. KORENINE;B. NADZEMNI ORGANI:

1. DEBLO,2. KROŠNJA:

a) veje,b) brsti,c) listi,č) cvetovi,d) plodovi s semeni.

Ker je večina sadnih rastlin dreves, si poglejmo zgradbo drevesa.

ORGANI SADNIH RASTLIN

KORENINE

KORENINSKI SISTEM SESTAVLJAJO:

SKELETNE ali OGRODNE KORENINE:to so vse debele korenine.Njihova naloga:– drevo pritrdijo v tla,– po njih se pretakajo hranilne snovi in voda,– skladiščijo hranilne snovi.

SESALNE KORENINE:to so zelo tanke, drobne koreniniceali koreninski laski.Njihova naloga:– črpajo vodo in hranilne snovi.

GLEDE NA NASTANEK LOČIMO:

GENERATIVNE KORENINE: VEGETATIVNE KORENINE:

– razvijejo se iz semena,– imajo glavno korenino,– prodrejo globoko v tla.

DREVO ZATO:– dobro pritrdijo v tla,– dolgo živi,– dobro prenaša sušo.

– razvijejo se iz spečih brstovpri vegetativnem razmnoževanju(npr. pri potaknjencih),

– nimajo glavne korenine,– razvijejo se blizu površja zemlje.

DREVO ZATO:– slabo pritrdijo v tla in rabi oporo,– živi krajši čas,– slabo prenaša sušo.

NALOGANaštej naloge korenin.

Korenine sestavljajo koreninski sistem,ki je najmanj toliko širok, kot krošnja.

10

Deblo je olesenelo steblo drevesa.

Brsti se nahajajo na vejah.Imenujemo jih tudi očesa.

Krošnja je razvejani del drevesa.Sestavljajo jo VEJE.

GENERATIVNI ali RODNI BRSTITo so veliki okrogli brsti, iz katerih serazvijejo cvetovi:1. ENOCVETNI BRSTI (breskve): iz njih

požene le 1 cvet;2. VEČCVETNI BRSTI (češnje): iz njih

požene več cvetov v šopku;3. MEŠANI BRSTI (jablane): iz njih požene

več cvetov in listi, lahko tudi vejica.

VEGETATIVNI ali NERODNI BRSTITo so majhni koničasti brsti, iz katerihse nikoli ne razvijejo cvetovi:1. LESNI BRSTI: iz njih požene vejica;2. LISTNI BRSTI: iz njih poženejo listi;3. SPEČI BRSTI: iz njih lahko ob

ugodnih pogojih poženejo korenineali vejice.

GLEDE NA TO, KAJ SE IZ BRSTA RAZVIJE, POZNAMODVE SKUPINI BRSTOV:

NALOGAPremisli, katere naloge opravlja deblo in jih zapiši na črtice.

DEBLO

KROŠNJA

BRSTI

11

NALOGAUgotovi, kateri brsti so na skicah in zapiši na črtice.

12

Vsaka sadna rastlina ima značilno obliko listov.Po listih lahko tudi prepoznavamo vrste sadnih rastlin.

Odgovori na vprašanja:

Kdaj poteka v listih fotosinteza?Kaj potrebuje rastlina za fotosintezo?

Kaj potrebuje rastlina za dihanje?Kje skozi list izhlapeva voda?

NALOGANa obeh skicah označi listni pecelj in listno ploskev ter pobarvaj lista.

List je sestavljen iz: a) LISTNE PLOSKVE,b) LISTNEGA PECLJA.

Naloge listov:

1. FOTOSINTEZA:poteka podnevi v zelenem listnem barvilu – v klorofilnih zrncih.Rastlina zanjo potrebuje svetlobo, toploto, vodo in ogljikov dioksid;

2. DIHANJE:rastlina za dihanje potrebuje kisik;

3. IZHLAPEVANJE VODE:voda pride skozi korenine v rastlino, del je rastlina porabi pri različnih življenjskih procesih,del pa je izhlapi v zrak skozi listne reže na spodnji strani listov.

LISTI

listna ploskev

listni pecelj

13

Deli cveta:

1. ČAŠNI LISTI:so zelene barve. Varujejo cvet, dokler je še v popku.

2. VENČNI LISTI:so obarvani, pri sadnih rastlinah večinoma beli ali roza. Privabljajo žuželke.

3. PRAŠNIKI:so moški spolni organi. Sestavljeni so iz– prašnične niti in– prašnice.V prašnici so moške spolne celice, ki jih imenujemo cvetni prah ali pelod.Pelod je potreben za oprašitev cveta.

4. PESTIČ:je ženski spolni organ. Sestavljen je iz:– brazde,– vratu in– plodnice.V plodnici pestiča je ženska spolna celica, ki jo imenujemo semenska zasnova ali jajčece.Iz semenske zasnove se po oploditvi razvije seme, iz plodnice pa plod.

semenska zasnova

prašnica

prašnična nit

NALOGAOznači dele cveta in ga pobarvaj.

CVETOVI

Cvet je rastlinski organ, ki nosi razmnoževalneorgane rastline.Iz delov cveta se razvije plod in seme.

venčni list

prašnik

pestič

čašni list

brazda

vrat

plodnica

14

Cvetovi so lahko zelo različni. Lahko so:– popolni, če imajo vse zgoraj naštete dele;– nepopolni, če jim kateri od zgoraj naštetih delov manjka

(npr. venčni listi, prašniki, pestič).

NALOGAOdgovori na vprašanja in dopolni stavke:

Rastline lahko imajo:1. DVOSPOLNE CVETOVE:

– imajo prašnike in pestič,– oprašujejo jih žuželke.

Take cvetove ima večina sadnih rastlin (jablana, hruška, češnja, sliva, breskva, jagoda,malina, borovnica …);2. ENOSPOLNE CVETOVE:

– imajo samo prašnike v moških cvetovih ali samo pestiče v ženskih cvetovih;– moški in ženski cvetovi so lahko na isti rastlini. To so enodomne rastline (leska,

oreh);– moški cvetovi so lahko na eni rastlini, ženski cvetovi pa na drugi rastlini. To so

dvodomne rastline (kivi);– večinoma jih oprašuje veter.

Naštej dele cveta.Naloga čašnih listov je, da .Kakšne barve so čašni listi?Naloga venčnih listov je, da .Kakšne barve so venčni listi?Kaj so prašniki?Prašnik je sestavljen iz in .V prašnici je .Kaj je pestič?Pestič je sestavljen iz , in .V plodnici pestiča je .Dvospolni cvetovi imajo in .Moški cvetovi imajo samo .Ženski cvetovi imajo samo .Kaj oprašuje dvospolne cvetove?Kaj oprašuje enospolne cvetove?Naštej nekaj rastlin z dvospolnimi cvetovi.

Naštej nekaj rastlin z enospolnimi cvetovi.

15

Za človeka so plodovi najpomembnejši del sadne rastline, saj jih uporabljaza prehrano.Vsaka sadna rastlina ima plodove značilne oblike, barve in okusa.

Semena se razvijejo iz semenske zasnove.Ponavadi so v sredini ploda.Semena so pomembna za razmnoževanje sadnih rastlin.

Plod se razvije iz plodnice pestiča.Plod varuje semena, ki so v njem in pomaga pri njihovem razširjanju.

NALOGAPobarvaj spodaj narisane plodove in semena ter jih poimenuj.

SEMENA

PLODOVI

16

NALOGAReši križanko:

proces, ki poteka v listih samo podnevi;organ sadne rastline, ki služi za razmnoževanje;olesenelo steblo drevesa;najpogostejši pečkar;sadne rastline, pri katerih uporabljamo semena;brst, iz katerega se razvije samo 1 cvet;moški spolni organi v cvetu;olesenela rastlina brez debla;del krošnje;brst, iz katerega se razvije vejica;ženski spolni organ v cvetu;del sadne rastline, ki ga uporabljamo za prehrano;cvet, ki ima prašnike in pestič;podzemni organ sadne rastline;koščičar z okusnimi rdečimi plodovi.

Rešitev na osenčenih poljih ti pove, kakšna rastlina je jagoda.

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.11.12.13.14.15.

17

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

NOVI POJMI

NALOGASpodaj so navedeni novi pojmi, s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah.Poišči pomen teh pojmov. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi, učbeniki,strokovnimi knjigami ali revijami, enciklopedijami …

SADJARSTVO

PEČKARJI

KOŠČIČARJI

LUPINARJI

JAGODIČJE

DREVO

GRM

ZELNATA RASTLINA

SESALNE KORENINE

SKELETNE KORENINE

18

GENERATIVNE KORENINE

VEGETATIVNE KORENINE

GENERATIVNI BRST

VEGETATIVNI BRST

ČAŠNI LIST

VENČNI LIST

PRAŠNIK

PESTIČ

DVOSPOLNI CVET

ENOSPOLNI CVET

PLOD

SEME

19

Sadne rastline razmnožujemo na različne načine.Najprej vzgojimo podlago – to je rastlina, ki sadni rastlini prispevakoreninski sistem, nanjo pa cepimo ustrezno sorto.

Razmnoževanje sadnih rastlin imenujemo DREVESNIČARSTVO.Sadne sadike pridelujejo v DREVESNICAH.

NALOGAPobarvaj skice in odgovori na vprašanja:

Iz kakšnega ploda bi vzel seme: iz zrelega, lepo obarvanega ali iz slabo obarvanega?

Katero seme bi posejal globlje: oreh ali jabolčno pečko?

Spomladi seme posejemo v rodovitno, rahlo zemljo.Globina setve je odvisna od velikosti semena.Mlade rastlinice prepikiramo, ko imajo približno 3 liste,jeseni pa so že primerne za cepljenje.

Poznamo več načinov razmnoževanja:

1. GENERATIVNO ali SPOLNO RAZMNOŽEVANJEJe razmnoževanje s semenom.Seme dobimo iz zrelih, zdravih plodov in ga posušimo v senci ali v sušilnici.Seme navadno ni takoj kaljivo, ampak mora prestati dobo mirovanja pod vplivom nizkihtemperatur. V naravi obleži v plodu pod drevesom.Drevesničarji pa seme shranijo v lesenih zabojih v mivki, v temnih in hladnih prostorih.Ta postopek imenujemo STRATIFIKACIJA semena:

RAZMNOŽEVANJE SADNIH RASTLIN

lesen zaboj

seme (približno 10 cm debela plast)

mivka

20

Poznamo več načinov vegetativnega razmnoževanja.V sadjarstvu se ti načini največ uporabljajo,ker nova rastlina ohrani vse značilnosti matične rastline.

b) RAZMNOŽEVANJE Z GREBENIČENJEM (jablana, kutina)Iz potaknjenca vzgojimo matični grm, ki ga zasujemo z zemljo tako, da dobimo okoli30 cm visok greben. Ko grm požene mladike, se te ukoreninijo, ker so zasute z zemljo.Jeseni, ko odpade listje, matični grm odgrnemo. Ukoreninjene mladike porežemo in jih posadimo vsako zase.Matični grm zasujemo nazaj. Presajene mladike spomladi lahko že cepimo.

OLESENELI POTAKNJENCIPotaknjence narežemo jeseni, ko odpade listje.Do pomladi jih shranimo v vlažni mivki v temni,hladni kleti. Spomladi jih narežemo na dolžino10–20 cm, tako da so spodaj odrezani naravnost,zgoraj pa poševno, in jih podtaknemo v zemljo.

ZELENI POTAKNJENCIZa potaknjence poleti narežemovršičke mladih vejic. Spodnje listeodstranimo, zgornje pa skrajšamoin potaknemo potaknjenec vrodovitno zemljo.

a) RAZMNOŽEVANJE S POTAKNJENCI (ribez, robida, leska, jablana)Potaknjenec je del vejice, ki se v zemlji ukorenini.Poznamo 2 tipa potaknjencev:

NEPOSREDNO VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE

2. VEGETATIVNO ali NESPOLNO RAZMNOŽEVANJEJe razmnoževanje z različnimi deli matične rastline.

21

d) RAZMNOŽEVANJE Z DELITVIJO GRMOV (maline, ameriške borovnice)Grm z več mladikami lahko raztrgamo na več delov in posadimo vsakega zase.Pri tem pazimo, da ima vsak del dovolj korenin in da ne poškodujemo očes.

č) RAZMNOŽEVANJE S KORENINSKIMI IZRASTKI (sliva, češplja, figa)Iz spečih brstov na koreninah poženejo mladike, ki se v zemlji ukoreninijo.Če jih ločimo od matične rastline, dobimo nove samostojne rastline.

VLAČENICA ali KITAJSKA GROBANICACelo mladiko položimo vodoravno v zemljo.Na ta način dobimo iz ene mladike več novihrastlin.

NAVADNA GROBANICAMladiko upognemo v zemljo podostrim kotom.Na ta način dobimo iz ene mladike leeno novo rastlino.

c) RAZMNOŽEVANJE Z GROBANICAMI (vinska trta, leska, ribez, kosmulja, robida)Grobanico naredimo tako, da mladiko upognemo v zemljo, kjer se ukorenini.Ko je grobanica ukoreninjena, jo odrežemo od matičnega grma in posadimo kot samostojno rastlino.Poznamo 2 tipa grobanic:

22

Naštej načine vegetativnega razmnoževanja.

Poznamo in potaknjence.Poznamo in grobanice.Kdaj režemo zelene potaknjence?Kdaj režemo olesenele potaknjence?S potaknjenci razmnožujemo .Z grebeničenjem razmnožujemo .Z grobanicami razmnožujemo .S koreninskimi izrastki razmnožujemo .Z delitvijo grma razmnožujemo .Z živicami razmnožujemo .Kako narediš grobanico?

Kako razdeliš grm na več rastlin?

Kako bi sam/a doma razmnožil/a jagode?

Kako bi sam/a doma razmnožil/a maline?

Kako bi sam/a doma razmnožil/a ribez?

NALOGAPobarvaj vse skice, odgovori na vprašanja in dopolni stavke.

e) RAZMNOŽEVANJE Z ŽIVICAMI (jagode)Živice so nitkam podobni izrastki stebla. Na koncu imajo mlado rastlinico z vsemi svojimiorgani, ki se brez težav ukorenini, ko pride v stik z zemljo.

23

Cepljenje je prav tako eden izmed načinov vegetativnega razmnoževanja.

KAMBIJ je plast celic med lesom in lubjem,ki na notranjo stran tvori les, na zunanjo stran pa lubje.Zato se drevo z leti debeli.

Pribor, ki ga potrebujemo za cepljenje:– sadjarske škarje,– cepilni nož,– vezivo,– cepilna smola.

Poznamo 2 osnovna načina cepljenja:

1. CEPLJENJE NA ŽIVO OKOCepimo marca.Če je cepljenje uspelo, bodo cepiči kmalu po cepljenju odgnali.Za cepiče uporabimo lanskoletne mladike, ki so brez cvetnih brstov. Naberemo jihjanuarja ali februarja in do cepljenja shranimo v vlažni mivki v temni, hladni kleti.Poznamo več načinov cepljenja na živo oko, najpogostejši načini so:KOPULACIJA ALI SPAJANJE, ANGLEŠKA KOPULACIJA, ŽLEBIČKANJE, SEDLANJE,CEPLJENJE V RAZKOL, CEPLJENJE ZA LUB …

Cepljenje je spajanje dveh sorodnih rastlin – podlage in cepiča.Cepljenje je mogoče, ko so podlage v soku (”muževne”).To pomeni, da se sokovi v rastlini pretakajo in lahko ločimo lubje od lesa.Pri cepljenju se morata kambij podlage in kambij cepiča čimbolj pokrivati.

CEPLJENJE

Med posredno vegetativno razmnoževanje štejemo CEPLJENJE.

POSREDNO VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE

24

2. CEPLJENJE NA SPEČE OKOCepimo avgusta.Če je cepljenje uspelo, bodo cepiči odgnali šele prihodnjo pomlad.Za cepiče uporabimo samo brste z mladik, ki so pognale v tem letu.K cepljenju na speče oko prištevamo samo en način cepljenja – OKULACIJO.

NALOGASkice pobarvaj in na črtice vpiši, kateri od prej naštetihnačinov cepljenja so prikazani na skicah.

NALOGANa skicah je prikazan potek dela pri okulaciji.Skice pobarvaj in naslednje faze dela vpiši pod skice:PRIPRAVA CEPIČA, REZANJE OČESA ZA CEPLJENJE, REZANJE PODLAGE,VSTAVLJANJE OČESA V PODLAGO.

25

Drevesničarji z enim od načinov razmnoževanja najprej vzgojijo podlagosadne rastline.Katerega od načinov razmnoževanja bodo izbrali, je odvisno od vrstesadne rastline in od tega, kakšno drevo želimo.

PRIDELOVANJE SADIK SADNIH RASTLIN

Zemljišče v drevesnici mora biti v ravnini, zelo rodovitno, z možnostjo namakanja.Pri pridelovanju sadnih sadik je treba ohranjati vse lastnosti določenih sort, sadike pamorajo biti zdrave in kakovostne. Zato pred prodajo vse sadike pregledajo in opremijoz etiketo. Nekakovostne sadike ne morejo v prodajo.

NA KAJ MORAMO BITI POZORNI, KO KUPUJEMO SADNO SADIKO?1. Vsaka sadika mora imeti ETIKETO (rastlinski potni list), na kateri je označeno:

– sadna vrsta,– sorta,– podlaga,– kvaliteta,– proizvajalec– leto pridelave.

2. Višina sadike je več kot 1 m.3. Debelina sadike nad cepljenim mestom je 1 cm.4. Cepljeno mesto je 15 cm nad zemljo.5. Cepljeno mesto je dobro zaraščeno.6. Sadika ima predčasne poganjke.7. Sadika je dobro ukoreninjena.8. Sadika je brez znakov bolezni in škodljivcev.

NALOGAŠtevilke pred zgoraj naštetimi zahtevamidobre sadike vpiši k puščicam ob skici.

Podlaga sadni rastlini prispeva koreninski sistem in vpliva na:a) bujnost rasti:

– šibke podlage,– bujne podlage;

b) vstop v rodnost;c) odpornost rastline.

Ko je podlaga ukoreninjena, nanjo cepijo določeno sorto.Kakovostne sadike se razvijejo v enem ali dveh letih.Za prodajo so primerne jeseni, ko odpade listje. Takrat jih izkopljejo in jih vložijo vhladno skladišče v vlažno mivko.

Sadne sadike pridelujejo v DREVESNICAH.

26

Sadna drevesa sadimo pozno jeseni ali zgodaj spomladi, kadar tlaniso zmrznjena.Boljše je, če drevo posadimo jeseni, ker ima na voljo dovolj vlage in sedo spomladi že dobro ukorenini in lepo začne odganjati.

Če hočemo sadiko zavarovati pred voluharjem, damov jamo posebno mrežo ali razbito steklo.

NALOGAOb skico vpiši naslednje pojme in jo pobarvaj:KOMPOST, KOL, HLEVSKI GNOJ, ZEMLJA,SADNA SADIKA, GLOBINA 40–50 cm.

POTEK SAJENJA:1. izkopljemo jamo velikosti 40–50 x 40–50 cm,2. v jamo zapičimo kol,3. na dno jame naredimo kupček iz komposta,4. sadiko potopimo v mešanico vode, gnoja in zemlje,5. sadiko postavimo na kupček in enakomerno razporedimo korenine,6. sadiko zasujemo s kompostom,7. ob rob jame damo hlevski gnoj,8. jamo zasipamo z zemljo in jo sproti potlačimo,9. sadiko zalijemo in privežemo h kolu v obliki osmice.

SAJENJE SADNEGA DREVJA

27

Za pravilno oblikovanje krošnje moramo poznati ZAKONITOSTI RASTI:

Krošnjo oblikujemo z rezjo in upogibanjem mladik.Z rezjo pri drevesih ohranjamo razmerje med rastjo in rodnostjo.

NALOGANa skicah pokaži najvišje rastoč poganjek.

2. Brst, ki je na poganjku ali v krošnji najvišje, najbujneje raste.

NALOGANa skicah pokaži poganjek, ki najbujneje raste in na vejice narišiplodove: na poganjku, ki najbujneje raste nič, na poševnempoganjku 2 in na položnem poganjku 4 plodove.

1. Pokončen poganjek raste bujneje, kot poševno rastoč ali položen.

V sadjarstvu ne moremo pričakovati dobrega pridelka brez posegov v krošnjo,s katerimi krošnjo oblikujemo in vzdržujemo.Krošnjo moramo oblikovati tako, da bo oskrbovanje in obiranje dreves čim lažje.

OBLIKOVANJE KROŠNJE

28

NALOGANa črtice pod ustrezne skice vpiši zgoraj naštete ukrepe rezi.

Pri obrezovanju se srečamo z različnimi UKREPI REZI.Najpogosteje uporabljamo naslednje ukrepe rezi:KRAJŠANJE, ODVAJANJE, SPODREZOVANJE, REZ NA ČEP, REZ NA PRSTAN,IZREZOVANJE, ZAREZOVANJE, OBROČKANJE, UPOGIBANJE MLADIK.

3. S krajšanjem poganjkov spodbujamo rast – bolj ko poganjek skrajšamo, bujneje raste.

29

30

NALOGANa črtice vpiši nekaj rastlin, ki jih obrezujemo v času mirovanjaoz. med vegetacijo.

2. V ČASU VEGETACIJEDrevje obrežemo med rastjo,npr. po cvetenju, po obiranju, poleti,ko se ustavi rast mladik …

1. V ČASU MIROVANJADrevje obrežemo pred brstenjem, najpogosteje februarja ali marca.Vedno prej obrežemo stara drevesa, mlada pa tik pred brstenjem.

Sadno drevje lahko obrezujemo:

ČAS REZI

Za rez potrebujemo:– sadjarske škarje,– žago, če je potrebno odrezati debele veje,– cepilno smolo, da zamažemo vse večje rane

(pri koščičarjih),– vrvico za upogibanje mladik,– lestev, če obrezujemo visoka drevesa.

V času mirovanja obrezujemo: V času vegetacije obrezujemo:

Katere gojitvene oblike vidimo pogosteje?Katera sadna drevesa bi lahko vzgajali v okroglih gojitvenih oblikah? Naštej.

Katera sadna drevesa najpogosteje vzgajamo v ploščatih gojitvenih oblikah? Naštej.

NALOGAOdgovori na vprašanja:

– pravilna poševna palmeta– nepravilna poševna palmeta– vilasta palmeta– vodoravna palmeta– kordon– belgijska ograja– lepage

– naravna piramida– etažna piramida– izboljšana piramida– kotlasta krošnja– vretenast grm– vitko vreteno– zelo vitko vreteno– izboljšan navpični kordon

2. PLOŠČATE GOJITVENE OBLIKEImajo veje razporejene le v dve smeri.Take oblike so primerne za gojenje dreves ob zidovih ali za ograje.

1. OKROGLE GOJITVENE OBLIKEImajo veje enakomerno razporejene v vse smeri okoli debla.Take oblike posnemajo naravno razraščanje krošnje.

Poznamo naslednje gojitvene oblike:

Gojitvene oblike morajo biti preproste, da za oskrbo drevesa porabimo čim manj delain da drevo začne čim prej roditi.Katero gojitveno obliko bomo izbrali, je odvisno od več dejavnikov:– vrste sadne rastline (jablana, hruška, češnja, breskva, oreh …),– vrste sadovnjaka (plantaža, kmečki sadovnjak, vrtni sadovnjak),– podlage (šibka ali bujna),– podnebja in tal.

GOJITVENE OBLIKE

Gojitvene oblike so oblike, v katerih sadnim drevesom vzgajamo krošnjo.

31

Črke z oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev.

NALOGAReši križanko (opisi gesel so na naslednji strani):

32

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

1

2

3

4

5

6

78

10

11

14

15

16

17

18

19

20

21

22

26

24

9

12

13 23

25 2

14

8 11 1312

2421

51

23

9

16

102 3 4 7

15 17 18 19 20 22 25

6

26

Kaj je cepljenje?

Kdaj lahko cepimo?Kaj je kambij?Kdaj odženejo cepiči?

Pri cepljenju na živo okoPri cepljenju na speče oko

Kaj uporabimo za cepiče?Pri cepljenju na živo okoPri cepljenju na speče oko

Kaj potrebujemo za cepljenje? Naštej.

Kaj mora biti na etiketi sadne sadike? Naštej.

Kdaj sadimo sadna drevesa?Kdaj režemo sadno drevje?

Naštej ukrepe rezi.

Kaj je gojitvena oblika?Kakšne gojitvene oblike poznamo?


1.

2.

3.

4.5.

6.

7.

8.

9.10.11.12.13.

14.

15.16.

17.

nož, ki ga uporabljamo pri cepljenju;plast celic med lesom in lubjem;mesec, ko cepimo na živo oko;način cepljenja na speče oko;listek, s katerim mora biti opremljenavsaka sadna sadika;naravno gnojilo, ki ga dodajamo vsadilno jamo;ukrep rezi, s katerim spodbujamo rast;ena izmed okroglih gojitvenih oblik(naravna, etažna, izboljšana);ena izmed ploščatih gojitvenih oblik(vodoravna, poševna, vilasta).

mesto, kjer vzgajamo in prodajamosadne rastline;pri generativnem razmnoževanju iznjega zraste nova rastlina;postopek shranjevanja semensadnih rastlin;del vejice, ki se v zemlji ukorenini;sadni grm, ki ga lahko samirazmnožimo s potaknjenci;dobimo jo, če mladiko grmaupognemo v tla, kjer se ukorenini;rastlina, ki zelo rada poganjakoreninske izrastke;sadna rastlina, ki poganja živice;

33

DREVESNICA

GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE

VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE

STRATIFIKACIJA

POTAKNJENEC

GROBANICA

KORENINSKI IZRASTEK

ŽIVICA

CEPLJENJE

KAMBIJ

NOVI POJMI


34

KOPULACIJA

OKULACIJA

PODLAGA

SADNA SADIKA

ETIKETA

BUJNA RAST

KRAJŠANJE

UPOGIBANJE MLADIK

OKROGLA GOJITVENA OBLIKA

PLOŠČATA GOJITVENA OBLIKA

35

Sadje vsebuje 80–95 % vode, poleg te pa še mnogepomembne sestavine, kot so sladkor, kisline, aromatičnesnovi, vitamini, celuloza, pektinske snovi, beljakovine,minerali, barvila …Vse te snovi so nujno potrebne našemu organizmu.

Količina teh snovi je odvisna od:– zrelosti sadja,– vremenskih razmer,– lege sadovnjaka.Če je sadje primerno zrelo, dajo vse te snovi sadju značilen okus, aromo,barvo in vonj.

ŠKROBTo je ogljikov hidrat.Nahaja se v nezrelem sadju. Med zorenjem se škrob spreminja v sladkor.

SLADKORTo je ogljikov hidrat.Med zorenjem sadja nastaja iz škroba. Najpogostejši sladkorji v sadju so:– glukoza ali grozdni sladkor,– fruktoza ali sadni sladkor,– saharoza.

CELULOZATo je ogljikov hidrat.Imenujemo jo tudi surova vlakna in ugodno vpliva na prebavo.Največ se je nahaja v lupini sadja.

PEKTINTo je ogljikov hidrat.Nahaja se v nezrelem sadju. Med zorenjem se razgrajuje in sadje se mehča.Pektinske snovi pri kuhanju marmelad in želejev povzročajo strjevanje.

POMEMBNE SNOVI, KI JIH VSEBUJE SADJE

36

Katera snov je glavna sestavina sadja?Kakšno sadje moramo jesti, da ohranimo čimveč pomembnih sestavin?

Katerih snovi je več v nezrelem sadju?Katerih snovi je več v zrelem sadju?

Katere snovi spadajo med ogljikove hidrate?

Kaj se zgodi z vitamini, če sadje kuhamo?


MINERALISo v obliki različnih v vodi topnih soli, ki jih telo potrebuje v vsakdanji prehrani.To so: kalcij, magnezij, železo, kalij, fosfor …

AROMATIČNE SNOVITo so različna hlapna eterična olja.Nastajajo med zorenjem sadja. Sadju dajejo prijeten okus in vonj.

KISLINEKisline skupaj s sladkorjem dajo sadju značilen okus.Sadne kisline, ki so v največji količini zastopane v sadju, so:– jabolčna kislina,– citronska kislina,– vinska kislina.

37

VITAMININajveč vitaminov se nahaja v zrelem svežem sadju.Pri kuhanju se uniči 20–40 % vitaminov.V sadju prevladuje vitamin C.Največ ga je v šipku, črnem ribezu, kiviju, pomarančah, limonah, mandarinah …

Glede na namen uporabe moramo sadje obrati primerno zrelo:– sadje za daljše skladiščenje oberemo tehnološko zrelo, še trdo;– sadje za predelavo mora biti primerno zrelo za določen namen predelave.Za določanje zrelosti sadja uporabljamo različne metode.

5. BARVA PEČKTo metodo lahko uporabimo le pri pečkarjih.Kakšne barve morajo biti pečke v zrelem jabolku?

NALOGAPri vsaki metodi dobro premisli in odgovori na vprašanja:

PREPROSTE METODE ZA DOLOČANJE ZRELOSTI SADJA

DOLOČANJE ZRELOSTI SADJA

1. SPREMEMBA BARVE PLODA

Barva nezrelih plodov je drugačna od barve zrelih plodov.Kakšna je barva nezrelih plodov?Kakšna je barva naštetih zrelih sadežev?

2. MOČ, S KATERO SE PLOD DRŽI DREVESAKo plod dozori, se med pecljem in vejo ustvari ločilno tkivo. Zrel plod se zato zlahka utrga.Kako bi s to metodo preizkusili, če je plod zrel?

3. TRDOTA MESAZrel plod je mehkejši, kot nezrel.Kako bi preizkusili trdoto mesa?Pri katerem sadju lahko uporabimo to metodo?

4. OKUS PLODAKo postane plod užitno zrel, se v njem ustvari najugodnejše razmerje med sladkorji,kislinami in aromatičnimi snovmi.Kako bi s to metodo ugotovili zrelost ploda?

jabolkčešenjborovnicmarelic

hruškjagodrobidnicsliv

38

c) UŽITNA ZRELOSTPlodovi so užitno zreli, ko se v njih ustvari najugodnejše razmerje med sladkorji, kislinamiin aromatičnimi snovmi ter dobijo značilen okus, aromo in sočnost.Obrano sadje je večinoma užitno zrelo. Izjema so nekatere sorte jabolk in hrušk, ki postanejoužitno zrele šele po določenem času skladiščenja.

NALOGAKakšno mora biti sadje za določen namen uporabe (zelo zrelo, mehkoali manj zrelo, še trdo)? Dopolni stavke:

Če želimo kuhati marmelado, mora biti sadjeČe bomo sadje uporabili za kompot, mora biti sadjeČe želimo sadje skladiščiti, mora biti

b) TEHNOLOŠKA ALI UPORABNA ZRELOSTPlodovi so tehnološko zreli, ko ustrezajo namenu uporabe.Sadje za skladiščenje obiramo manj zrelo, kot sadje za predelavo.

NALOGANaštej nekaj vrst sadja, ki je ob obiranju fiziološko zrelo.

a) FIZIOLOŠKA ALI DREVESNA ALI BOTANIČNA ZRELOSTPlodovi so fiziološko zreli, ko so popolnoma razviti, seme v njih pa je sposobno kalitve.Med pecljem in vejo se ustvari ločilno tkivo, zato plod z lahkoto utrgamo.

OBIRANJE SADJA

Da ohranimo kakovost sadja, je zelo pomembno pravočasno in pravilnoobiranje.Nepravilno obrano sadje je večinoma poškodovano in se zato ne ohrani vskladišču.Prehitro obrano sadje še nima pravega okusa in arome, prepozno obranosadje pa ni trpežno.

1. ČAS OBIRANJA

Čas obiranja določimo z eno od metod za določanje zrelosti sadja.Čas obiranja je odvisen od namena uporabe sadja.Poznamo 3 stopnje zrelosti sadja:

39

Kdaj je najprimernejši čas za obiranje sadja?

DRUGA EMBALAŽA:je iz različnih materialov. Namenjenaje direktni prodaji. Sem prištevamo:– košarice (jagode, borovnice),– mrežice (pomaranče, mandarine),– krožnike (kaki, datlji),– vrečke (orehi, lešniki, suho sadje).

PLITKI ZABOJI:– so plastični, leseni ali kartonasti,– uporabljamo jih za občutljivo sadje

(češnje, breskve …).

PALETNI ZABOJI:– so leseni ali plastični,– vanje gre do 320 kg jabolk,– uporabljamo jih v hladilnicah,– prevažamo jih z viličarjem.

JABOLČNI ZABOJI:– so leseni,– vanje gre do 10–15 kg jabolk,– uporabljamo jih za skladiščenje,– prelagamo jih ročno.

VRSTE EMBALAŽE

Pri obiranju sadje sortiramo v različno embalažo.Različne vrste embalaže pa srečamo tudi kot potrošniki v trgovinah in na tržnicah.

2. EMBALAŽA

KAJ NAREDIMO Z OBRANIM SADJEM?– Zmečemo ga na tla.– Sortiramo ga v zaboje:– Zaboje postavimo v senco.– Sadje sproti odvažamo v skladišče.– Sadje pustimo čim dlje stati na soncu.

KDAJ SADJE OBIRAMO?– Zgodaj zjutraj, ko je še rosa.– Ob lepem vremenu.– Dopoldan, ko se rosa posuši.– V dežju.– V opoldanski vročini.

NALOGAMed spodaj naštetimi trditvami prečrtaj napačne trditve.

40

Naštej nekaj vrst sadja, ki je ob obiranju užitno zrelo.

Ali poznaš kakšno sorto jabolk, ki ob obiranju ni užitno zrela? Naštej.

NALOGAOdgovori na vprašanji:

Obrano sadje sproti razvrščamo glede na kakovost.

V kateri kvalitetni razred lahko uvrstimo ročno obrano sadje?

V kateri kvalitetni razred lahko uvrstimo sadje, ki ga otresemo z drevesa?

Sadje katerega kvalitetnega razreda lahko daljši čas skladiščimo?

NALOGAPremisli in odgovori na vprašanja:

3. KVALITETNI RAZREDI

V kakšni embalaži doma skladiščite jabolka?V kakšni embalaži imajo na tržnici hruške?V kakšno embalažo ti dajo sadje v trgovini?V kakšni embalaži dobiš maline?


I. KVALITETASem uvrščamo nepoškodovano, dovolj debelo in dovolj obarvano sadje. Biti mora tudibrez znakov bolezni. Sadja I. kvalitete naj bi pridelali največ, saj dosega visoko ceno.

II. KVALITETASem uvrščamo nekoliko drobnejše in slabše obarvano sadje. Lahko je tudi brez pecljevali z obtiski.

III. KVALITETASem uvrščamo zelo drobno in poškodovano sadje, ki je namenjeno predelavi. Ne smebiti gnilo. Na trgu dosega najnižjo ceno.

EKSTRA KVALITETASem uvrščamo debelejše (npr. jabolka premera 70–85 mm), najlepše obarvano sadje,ki je brez vseh napak. Na trgu dosega najvišjo ceno.

Sadje lahko uvrščamo v 4 kvalitetne razrede.

41

Kako obiramo sadje, je odvisno od namena uporabe sadja.

Sadje, ki zori neenakomerno (npr. jagodičje), obiramo večkrat.To pomeni, da oberemo le zrele plodove, ostale pa pustimo še zoreti.Danes večino sadja obiramo večkrat.

Zakaj lahko lupinarje obiramo s tresenjem?Ali lahko jabolka, ki smo jih otresli z drevesa, shranimo za ozimnico?


OBIRANJE S TRESENJEMDrevesa lahko stresamo ročno ali s pomočjo palice, poznamo pa tudi stresalne stroje.Da sadje lahko otresemo, mora biti fiziološko zrelo.Preden drevo stresemo, moramo tla pod krošnjo očistiti ali pa pod krošnjo pogrnemofolijo, da sadje lažje poberemo.S tresenjem obiramo lupinarje (orehe, lešnike …) in sadje za predelavo (jabolka, slive,višnje …).

Zakaj pri obiranju ne smemo obtolči plodov?

Zakaj moramo imeti pri obiranju postrižene nohte?

S čim si še lahko pomagamo pri obiranju visokih dreves?


ROČNO OBIRANJEZ obiranjem začnemo v spodnjem delu krošnje.Plodove prijemamo posamič s celo dlanjo in jih odtrgamo s pecljem, pri tem pa pazimo,da jih preveč ne stiskamo.Če obiramo nizka drevesa, plodove sortiramo direktno v embalažo.Pri visokih drevesih obiramo z lestve, plodove polagamo v obiralno košaro in jih potempresortiramo v embalažo. Pri prelaganju plodov pazimo, da jih ne obtolčemo.Ročno obiramo vse vrste sadja. Namenjeno je skladiščenju in sveži porabi.

4. NAČINI OBIRANJA

42

Klet je temen, hladen prostor, v katerem naj bo za sadjetemperatura 2–4 °C in 85–90 % zračna vlaga.V kleti lahko jabolka skladiščimo do 6 mesecev.

SKLADIŠČENJE SADJA

Skladiščenje nam omogoča uporabo svežega sadja tudi v zimskih mesecih.Žal pa večino sadja ne moremo skladiščiti daljši čas.Sadje lahko skladiščimo v KLETEH ali v HLADILNICAH.

Jagodičje lahko v hladilnicah skladiščimo le nekaj dni.Koščičarje lahko v hladilnicah skladiščimo nekaj tednov.Daljši čas lahko v kleteh ali v hladilnicah skladiščimo le pečkarje – zimske sorte jabolk inhrušk.

Glede zorenja in skladiščenja so sorte jabolk in hrušk lahko:

POLETNE SORTE:– zorijo julija in avgusta,– skladiščiti jih ne

moremo.

Že pred obiranjem klet očistimo in razkužimo.Obrano sadje čimprej znosimo v klet, kjer ga lepo zložimo.Klet redno zračimo, sadje pa pregledujemo in prebiramo.


V kakšni embalaži skladiščimo jabolka v kleteh?Ali je v kleti stalno enaka temperatura?Zakaj moramo sadje v kleti redno pregledovati in prebirati?

1. KLET

JESENSKE SORTE:– zorijo v začetku

septembra,– skladiščimo jih lahko do

3 mesece.

ZIMSKE SORTE:– zorijo septembra in

oktobra,– skladiščimo jih lahko

do 12 mesecev.

43

Hladilnica ima velike hladilne prostore, imenovane celice ali komore,v katere gre več 10 ton sadja hkrati.V celicah uravnavajo temperaturo, zračno vlago in kroženje zraka.V hladilnicah lahko sadje skladiščimo od 6 do 12 mesecev.

Zakaj jabolka iz hladilnic ne skladiščimo dlje kot do maja ali junija?

Ali poznaš še kakšno sadje, ki ga skladiščijo v hladilnicah?


V hladilnicah s kontrolirano atmosfero se v celicah ustvarijo pogoji, v katerih ni mogočedihanje, zato se pri plodovih ustavi dihanje in s tem staranje plodov.Jabolka iz hladilnic lahko v trgovinah kupimo nekje do konca maja ali junija.

HLADILNICE Z NAVADNOATMOSFERO – NA:– v njih uravnavajo temperaturo,

zračno vlago in kroženje zraka;– jabolka lahko v njih skladiščijo

do 6 mesecev.

Poznamo 2 tipa hladilnic:

V kakšni embalaži skladiščimo jabolka v hladilnici?Ali je v hladilnici stalno enaka temperatura?Zakaj sadje v hladilnici počaka dlje kot v kleti?


2. HLADILNICA

Ko celico napolnijo, jo zaprejo in čimprej ustvarijo najugodnejše pogoje za hlajenje.Dokler nimajo znanega kupca, celic ne odpirajo.Preden gre sadje v prodajo, ga preložijo iz paletnih zabojev v jabolčne ali kartonastezaboje. Pri tem ga seveda preberejo in ponovno sortirajo v kakovostne razrede.

HLADILNICE S KONTROLIRANOATMOSFERO – CA:– v njih uravnavajo temperaturo,

zračno vlago, kroženje zraka terkoličino O2 in CO2 v zraku;

– jabolka lahko v njih skladiščijo do 12 mesecev.

44

PREDELAVA SADJA

NALOGAPri vseh načinih predelave sadja premisli in na črtice vpiši vrste sadja,ki ga najpogosteje predelamo na omenjeni način.

Poznamo veliko načinov predelave sadja:

S predelavo lahko podaljšamo obstojnost tistih vrst sadja, ki jih ni mogočeskladiščiti v kleteh ali hladilnicah.Ker gre večinoma za toplotno obdelavo sadja, žal pri predelavi uničimoveliko vitaminov in drugih koristnih snovi.

SUŠENJEJe najstarejši način ohranjanja sadja.Narezano ali celo sadje sušimo pri temperaturi 50–70 °C v kmečki peči, sušilnici alikar v pečici. Shranimo ga na suhem, hladnem mestu.Sušimo lahko:

45

ZAMRZOVANJEJe najmlajši način ohranjanja sadja. Poznamo ga, odkar imamo zamrzovalne skrinje inomare.Celo ali narezano sadje ohranjamo pri najmanj – 18 °C v zamrzovalnikih.Zamrzujemo lahko:

SADNI SOKDobimo ga s stiskanjem sadja v stiskalnici.Večinoma mu ne dodajamo sladkorja, segrejemo ga na temperaturo 78–80 °Cin napolnimo v steklenice. Ta postopek imenujemo pasterizacija. Sok pijemonerazredčen.V sok lahko predelamo:

LIKERDobimo ga, če sadje s sladkorjem postavimo na sonce, da spusti sok, nato pa gaprelijemo z žganjem in pustimo nekaj časa stati.Tudi liker hranimo v steklenicah, vsebuje pa manj alkohola kot žganje.Za liker lahko uporabimo:

VINONastane z alkoholnim vrenjem sadnega soka – mošta.Sok dobimo s stiskanjem sadja v stiskalnici in ga nalijemo v sode, kjer zavre.Pri alkoholnem vrenju iz sladkorja, ki je v soku, s pomočjo gliv kvasovk nastane etilnialkohol.V vino lahko predelamo:

SADNI SIRUPZa sadni sirup večinoma dobimo sok s sočenjem sadja v sokovniku. Soku nato dodamosladkor, ga prevremo in napolnimo v steklenice. Sirup pijemo razredčen z vodo.V sirup lahko predelamo:

KOMPOTDobimo ga, če sadje skuhamo z dodatkom sladkorja in vode ter napolnimo v kozarce.Poznamo različne postopke kuhanja kompotov. Shranjujemo jih v steklenih kozarcih.Za kompot lahko uporabimo:

KISNastane s ponovnim vrenjem vina. Takrat iz etilnega alkohola nastaja ocetna kislina.V kis lahko predelamo:

ŽGANJEDobimo ga z destilacijo sadne drozge v posebnih kotlih; temu pravimo kuhanje žganja.Sadje damo v lesene ali plastične posode, kjer zavre. Ko se masa umiri, počakamo2–3 tedne, nato pa opravimo destilacijo.Žganje vsebuje okrog 40 % alkohola, shranjujemo ga v steklenicah.V žganje lahko predelamo:

46

Kakšna je razlika med sadnim sokom in sadnim sirupom?

Kakšna je razlika med marmelado in džemom?

Kakšna je razlika med žganjem in likerjem?

Kako predelate sadje doma? Naštej.


ŽELEDobimo ga, če sadnemu soku dodamo sladkor in kuhamo tako dolgo, da se začnestrjevati, nato pa napolnimo v steklene kozarce.Če dodamo soku želirno sredstvo, lahko ob kratkem času kuhanja dobimo žele iz vsakegasadnega soka.Žele delamo iz:

DŽEMDobimo ga tako, da cele koščke sadja in večjo količino sladkorja kuhamo tako dolgo,da se začne strjevati, potem pa polnimo v steklene kozarce. Delci sadja v džemuostanejo vidni. Dodamo lahko želirni sladkor, s čimer zmanjšamo količino sladkorja inskrajšamo čas kuhanja.Džem lahko naredimo iz:

MARMELADAMarmelado pripravimo enako kot džem, le da sadje spasiramo ali zmiksamo s paličnimmešalnikom. Delci sadja v marmeladi niso več vidni.Tudi marmeladi lahko dodamo želirni sladkor ter tako zmanjšamo količino sladkorja inskrajšamo čas kuhanja.Marmelado lahko skuhamo iz:

47

NALOGAReši križanko (opisi gesel so na naslednji strani):

Nato črke z oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev.

Na osenčenih poljih preberi geslo.

1411 1312 2421 239 1610 15 17 18 19 20 22 25

48

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

171

2

3

4

5

6

7

8

10

11

14

15

16

17

18

19

20

21

22

24

9

12

13

23

25

851 2 3 4 76

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.11.12.13.14.15.16.17.

lesena embalaža za jabolka, ki jo uporabljamo v kleteh;kvalitetni razred sadja, ki dosega na trgu najvišjo ceno (… kvaliteta);naše najpogostejše sadje, ki ga skladiščimo v kleteh in hladilnicah;sorte jabolk in hrušk, ki jih lahko skladiščimo do 12 mesecev;embalaža za jagode;dobimo ga s stiskanjem sadja v stiskalnici;snov, ki je je v sadju 80–95 %;vanjo sadje sortiramo pri obiranju, je različna za različne vrste sadja;dobimo ga z destilacijo sadne drozge in vsebuje okoli 40 % alkohola;med zorenjem sadja nastaja iz škroba;skupina sadja, ki zori postopoma in ga ne moremo skladiščiti;dobimo jo, če sadje in sladkor kuhamo in spasiramo, da delci sadja niso vidni;zadnje opravilo v sadovnjaku, ki ga lahko opravimo ročno ali s tresenjem;sadje iz skupine lupinarjev, ki ga obiramo s tresenjem;velik skladiščni prostor za sadje, kjer sadje skladiščimo 6–12 mesecev;skladiščni prostor, v katerem sadje shranimo doma;postopek ohranjanja sadja pri – 18 °C.

49

ŠKROB

CELULOZA

PEKTIN

AROMATIČNE SNOVI

FIZIOLOŠKA ZRELOST

TEHNOLOŠKA ZRELOST

UŽITNA ZRELOST

EMBALAŽA

JABOLČNI ZABOJ

PALETNI ZABOJ

NOVI POJMI


50

KVALITETNI RAZRED

ROČNO OBIRANJE

OBIRANJE S TRESENJEM

POSTOPNO OBIRANJE

POLETNA SORTA

JESENSKA SORTA

ZIMSKA SORTA

KLET

HLADILNICA

PREDELAVA SADJA

51

POMEN VINOGRADNIŠTVA

Vinska trta rodi grozdje. Kako lahko uporabimo grozdje? Vpiši v okvirčke.

VINOGRADNIŠTVO

VINOGRADNIŠTVOje kmetijska panoga, ki se ukvarja

z gojenjem vinske trtein pridelovanjem grozdja.

VINARSTVOje kmetijska panoga, ki se ukvarjas predelavo grozdja in nego vina.

ZGODOVINA VINOGRADNIŠTVATrto in vino so poznali že Stari Egipčani in Babilonci. V Evropo so jo prinesli Rimljani inFeničani.Ker ni zahtevalo veliko dela, se je vinogradništvo v Evropi hitro uveljavilo in je tu še danesnajbolj razširjeno. V 19. stol. je trto napadla ameriška trtna uš in vinogradništvo je skorajpropadlo. V Franciji, ki je še danes vodilna proizvajalka vin na svetu, so takrat uvedli cepljenjeevropskih žlahtnih trt na ameriške odporne trte, ki jim pravimo podlage. Iz Amerike so takratprišle tudi delno odporne sorte, ki jim pravimo samorodnice. Gojenje cepljenih trt zahtevatudi redno škropljenje, zato se je pridelovanje grozdja podražilo.

NALOGAPremisli, na kateri celini in v kateri državi je danes vinogradništvonajbolj razširjeno?

Celina: Država:

52

Vinogradništvo je pomembno z različnih vidikov:– za vinograde izkoriščamo manjvredna zemljišča;– vinogradništvo lahko predstavlja glavni vir dohodka na kmetiji;– vino in grozdje sta pomembna dodatka k prehrani;– naša vina so dobre kakovosti, zato imamo možnosti za izvoz;– na vinorodnih področjih imamo možnosti za razvoj turizma;– vino in grozdje prinašata posreden dohodek trgovini in gostinstvu.

53

– MARIBORSKI– RADGONSKO–KAPELSKI– LJUTOMERSKO–ORMOŠKI– HALOZE– PTUJ–SREDNJE

SLOVENSKE GORICE– LENDAVA–GORIČKO– ŠMARSKO–VIRŠTANJSKI:

Ožji okoliši:Sladka goraTinskoVirštanjDramljeOlimjeBučeTrebče

– GORIŠKA BRDA– VIPAVSKA DOLINA– KRAS– KOPRSKI

– DOLENJSKA– BELA KRAJINA– BIZELJSKO–SREMIŠKI

7 vinorodnih okolišev: 4 vinorodni okoliši: 3 vinorodni okoliši:

Vinorodne dežele se med seboj razlikujejo po podnebnih razmerah in rastnih pogojih,pa tudi po različnih sortah grozdja in značilnostih vin, ki jih tam pridelujejo.

SLOVENIJA

VINORODNE DEŽELE

RAJONIZACIJA

Slovenska vinorodna območja razdelimo na TRI VINORODNE DEŽELE.Vinorodne dežele razdelimo na manjša področja, to so VINORODNI OKOLIŠI.Vinorodne okoliše razdelimo še na manjša področja, to so VINORODNI KRAJI S POSEBNIMIZNAČILNOSTMI ali OŽJI OKOLIŠI.

PRIMORSKA POSAVJEPODRAVJE

V Sloveniji je vinogradništvo dobro razvito.Vinsko trto na večjih površinah gojimo le tam, kjer trta najbolje uspevain daje dober pridelek.

NALOGAPrimerjaj med seboj vinorodne dežele (velikost; količina pridelka; vina,ki jih pridelujejo …) in dopolni stavke:

Po površini največja vinorodna dežela je .Po pridelku največja vinorodna dežela je .Najmanjša vinorodna dežela je .V vinorodni deželi Podravje pridelujejo vina, v vinorodnih deželahPrimorska in Posavje pa pridelujejo in vina.

NALOGANa zemljevidu Slovenije pobarvaj vinorodne dežele.

1. VINORODNA DEŽELA PODRAVJELeži v severovzhodnem delu Slovenije. Je pod vplivom panonskega podnebja.Po površini je to naše največje vinorodno območje, po pridelku pa je na drugem mestu.Zanjo so značilna bela kakovostna in vrhunska vina ter vina iz grozdja posebne zrelosti innačina trgatve.

2. VINORODNA DEŽELA PRIMORSKALeži v zahodnem delu Slovenije. Je pod vplivom sredozemskega podnebja, svoj pečat jidajeta morje in veliko sonca.Po površini je na drugem mestu, po pridelku pa na prvem.Tu pridelujejo rdeča in bela vina, poznana pa je predvsem po rdečih vinih.

3. VINORODNA DEŽELA POSAVJELeži v jugovzhodnem delu Slovenije. Je pod vplivom podalpskega podnebja.Po površini in po pridelku je naša najmanjša vinorodna dežela.Tu pridelujejo rdeča in bela vina, poznana pa je predvsem po lažjih rdečih vinih.

1 – Podravje2 – Primorska3 – Posavje

1

23NOVA GORICA

VIPAVA

SEŽANA

KOPER

LJUBLJANA

KRŠKO

NOVO MESTO

METLIKA

MARIBOR

CELJE

MURSKASOBOTA

LJUTOMER

ORMOŽ

PTUJ

54

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.11.12.13.

Bele sorte:

Bele sorte:

Bele sorte:

1.2.3.4.5.6.7.8.

1.2.3.4.5.

1.2.3.4.5.

1.2.3.4.5.

Rdeče sorte:

Rdeče sorte:

SORTIMENT

SORTE V VINORODNI DEŽELI PODRAVJE

SORTE V VINORODNI DEŽELI PRIMORSKI

SORTE V VINORODNI DEŽELI POSAVJE

LAŠKI RIZLINGRENSKI RIZLINGŠIPONSAUVIGNON (izgovarjamo »sovinjon«)CHARDONNAY (izgovarjamo »šardone«)BELI PINOT (izgovarjamo »pino«)SIVI PINOTTRAMINECRUMENI MUŠKATMUŠKAT OTTONELKERNERZELENI SILVANECRIZVANEC

LAŠKI RIZLINGMALVAZIJAREBULABELI PINOTCRARDONNAYSAUVIGNONZELENPINELA

REFOŠKMERLOTCABERNET SAUVIGNONCABERNET FRANCBARBERA

LAŠKI RIZLINGCHARDONNAYBELI PINOTSAUVIGNONZELENI SILVANEC

MODRA FRANKINJAŽAMETOVKAMODRA PORTUGALKAŠENTLOVRENKAMODRI PINOT

55

V Sloveniji pridelujemo veliko število sort. Vse morajo biti v praksipreizkušene, da ustrezajo rastnim pogojem v pridelovalnem območju.Za vsako vinorodno deželo so značilne druge sorte, nekatere sortepa lahko pridelujemo v vseh vinorodnih deželah.

NALOGAV tabeli s + označi sorte, ki jih pridelujemo v posameznihvinorodnih deželah Slovenije.

PODRAVJE PRIMORSKA POSAVJESorte za bela vina:Laški rizlingŠiponSauvignonChardonnayBeli pinotSivi pinotRenski rizlingTraminecRumeni muškatZeleni silvanecRizvanecMuškat ottonelKernerRebulaMalvazijaZelenPinela

Sorte za rdeča vina:Modri pinotModra frankinjaModra portugalkaŠentlovrenkaŽametovkaMerlotRefoškCabernet sauvignonCabernet francBarbera

56

3. BELI PINOTSrednje pozna sorta, ki izvira iz Francije. Daje redne srednje velike pridelke.Grozd je majhen ali srednje velik (tehta 60–120 g), zbit in valjast.Jagode so majhne ali srednje velike, okrogle, rumenozelene barve.List je okroglast, tri- ali petdelen.

2. SAUVIGNONSrednje pozna sorta, ki izvira iz Francije. Pridelek je reden, vendar ne velik.Grozd je majhen (tehta 70–110 g), kratek in zbit.Jagode so srednje velike, okrogle, rumenkasto zelene barve.List je tri- ali petdelen.

1. LAŠKI RIZLINGPozna sorta, ki zvira iz Francije. Daje velik in reden pridelek.Grozd je majhen ali srednje velik (tehta 60–150 g), valjast in zbit, pogosto vejnat.Jagode so majhne, okrogle, zelenkasto rumene, z izrazito izraženim jagodnim popkom.List je okroglast, tridelen.

Trsni izbor za Slovenijo iz leta 1987 za Šmarsko-Virštanjski vinorodni okoliš navaja naslednjesorte:

PRIPOROČENE SORTE:laški rizling, sauvignon, beli pinot, chardonnay, modra frankinja, modri pinot;

DOVOLJENE SORTE:zeleni silvanec, renski rizling, traminec, ranina, rizvanec, kraljevina, žametovka, portugalka,šentlovrenka, gamay, žlahtnine, kerner, zweigelt.

Katere sorte najpogosteje srečamo v vinogradih našegavinorodnega okoliša?

Pa si podrobneje oglejmo nekatere sorte.

4. CHARDONNAYJe srednje pozna sorta, ki izvira iz Francije. Daje majhen pridelek.Grozd je majhen do srednje velik (tehta 60–120 g), valjaste oblike in razvejan z enim dodvema krilcema.Jagode so majhne ali srednje velike, okrogle, zelenorumene barve.List je okroglast, cel.

57

NALOGAPrimerjaj med sabo zgoraj opisane sorte in odgovori na vprašanja.

6. ŽAMETOVKAPozna sorta, ki izvira iz naših krajev. Daje zelo velik in reden pridelek.Grozd je velik (tehta 250–400 g), vejnat, srednje zbit.Jagode so debele, okrogle, temno modre barve, z debelo lupino.List je petdelen.

5. MODRA FRANKINJASrednje pozna sorta, ki izvira iz Avstrije. Daje reden in velik pridelek.Grozd je srednje velik ali velik (tehta 150–200 g), valjaste oblike, dokaj zbit in včasih vejnat.Jagode so srednje velike, okrogle oblike, temno modre barve, z debelo lupino.List je velik, okrogel, zelo malo narezan.

Katere izmed opisanih sort so bele?

Katere izmed opisanih sort so rdeče?

Katere izmed opisanih sort imajo majhne grozde?

Katere izmed opisanih sort imajo velike grozde?

Katere izmed opisanih sort dajejo velike in redne pridelke?

Kako se lahko razlikujejo listi posameznih sort vinske trte?

Ali imate doma vinograd?Katere sorte imate posajene?

58

ORGANI VINSKE TRTE

Trta je večletna olesenela vzpenjalka. V naravi se zelo na široko razraste ob grmovju alidrevju. Gojeni trti pa rast in rodnost uravnavamo z rezjo.

Rastlino sestavljajo:A. PODZEMNI DELI:

1. KORENINE ali KORENINSKO DEBLO;

B. NADZEMNI DELI:1. DEBLO,2. VEJE,3. MLADIKE ali ROZGE, na katerih se nahajajo:

– očesa,– listi,– vitice,– zalistniki,– cvetovi,– grozdi.

NALOGASkico pobarvaj in poimenuj organe vinske trte.

Trta ni takšna kot ostale rastline.Poglejmo si njene organe in njihove naloge.

59

NALOGANa skici označi vrsto korenin.

KORENINE

Trto razmnožujemo vegetativno, zato govorimo o koreninskem deblu,iz katerega poganjajo 3 vrste korenin:1. ZGORNJE ALI ROSNE KORENINE:

razvijejo se v globini 5–10 cm, pri obdelavi jih odstranjujemo;2. SREDNJE ALI STRANSKE KORENINE:

razvijejo se v globini 10–25 cm;3. SPODNJE ALI GLAVNE KORENINE:

razvijejo se v globini 25–50 cm in več.

Naloge korenin:– pritrdijo trto v zemljo,– črpajo vodo in hranilne snovi iz tal,– po njih se pretakajo hranilne snovi,– skladiščijo hranilne snovi.

60

Kakšna je razlika med mladiko in rozgo?

Deblo je nadzemni del trte.Nosi veje, ki jim pravimo kraki ali kordoni.Pokrito je z mrtvo plutasto skorjo, ki jo ob rezi odstranjujemozaradi škodljivcev.Višina je odvisna od gojitvene oblike.

NALOGASkico pobarvaj in poimenuj posamezne dele rozge.

Mladike in rozge imajo:1. KOLENCA:

to so odebeljena mesta na mladiki ali rozgi.Na mladiki so na kolencu listi, vitice, zalistniki, grozdi in letna očesa.Na rozgi so na kolencu zimska očesa;

2. MEDKOLENCA:različne sorte trte imajo različno dolga medkolenca.

ROZGAJe olesenela mladika ali enoletni les.Mladike olesenijo jeseni, preden odpadelistje.Ker je olesenela, je rjave barve.V sredini rozge je mehko tkivo – stržen.

MLADIKAJe zeleni poganjek trte.Ko oleseni, postane rozga.Odganjanje mladik imenujemo brstenje.Brstenje se začne aprila, takrat je trta najboljobčutljiva na mraz.

MLADIKA, ROZGA

DEBLO

61

Mladika požene iz glavnega brsta.Če se ta poškoduje, slabša mladika požene iz sobrsta.

Brste pri trti imenujemo očesa.Razvijejo se na kolencih v pazduhah listov.Poznamo 3 tipe očes:

LETNO OKOJe majhno.Nahaja se na mladiki vpazduhi lista.Iz njega poleti poženezalistnik.

SPEČE OKOJe majhno.Nahaja se na starem lesu.Iz njega požene mladikasamo ob ugodnih pogojihin je ponavadi nerodna.

ZIMSKO OKOJe veliko in debelo.Nahaja se na rozgi.Iz njega spomladi poženerodna mladika.

NALOGAPobarvaj zgornjo skico in dopolni naslednje stavke:

Zgradba zimskega očesa:

OČESA

Brste pri trti imenujemoNa mladiki ali rozgi se očesa nahajajo naIz zimskega očesa poženeIz letnega očesa poženeZimsko oko sestavljajo , ,

in .

62

sobrst

luskolistivolnata prevleka

glavni brst

sobrst��

List vinske trte je 3- ali 5-delen.Izrašča iz kolenca.Sestavljata ga:1. LISTNI PECELJ,2. LISTNA PLOSKEV.Na listni ploskvi so vidne listne žile.

Naloge listov:1. fotosinteza,2. dihanje,3. izhlapevanje vode.

Ker je trta vzpenjalka, potrebuje vitice zaoprijemanje.Vitica izrašča iz kolenca. Navadno ima 2vršička.Mlada vitica je zelena.Ko pride v stik z oporo, se ovije okoli nje,nato pa oleseni in postane rjava.

VITICE

NALOGANa skici označi dele lista ter pobarvaj list in vitico.

LISTI

63

Zalistnik požene iz letnega očesa na mladiki. Podoben jemladiki.Zalistniki so nerodni. Ker senčijo grozdje, jih odstranjujemo.

Vinska trta cveti od konca maja do srede junija.Oprašujejo jo žuželke in rahel veter.Cvetovi trte so neugledni, zelene barve.Združeni so v grozdiče ali kabrnke.

ZALISTNIKI

CVETOVI

Trta ima 3 tipe cvetov:

DVOSPOLNI CVETOVIImajo prašnike in pestič,zato normalno rodijo grozdje.Oprašijo se sami.

ŽENSKI CVETOVIImajo samo pestič,zato rodijo grozdje le,če jih opraši druga sorta.

MOŠKI CVETOVIImajo samo prašnike,zato ne rodijo grozdja.

Dvospolni cvet sestavlja:– 5 zakrnelih čašnih listov,– 5 zgoraj zraslih venčnih listov – kapica,– 5 prašnikov,– 5 medovnikov,– pestič.

NALOGASkico pobarvaj in poimenujdele cveta.

64

Plod vinske trte je jagoda.Jagodo sestavljajo:1. LUPINA ALI KOŽICA,2. MESO S SOKOM,3. 1–4 PEČKE.Jagode so različnih oblik, velikosti in barv.Jagode so pritrjene na pecljevino in sestavljajo grozd.

NALOGAPobarvaj zgornje skice grozdov.Na spodnji skici poimenuj dele jagode.

Grozdi so različnih oblik in velikosti:

JAGODA IN GROZD

65


organ, s katerim se trta oprijema;nerodni poganjek trte, ki požene za listom in ga odstranimo;list sestavlja listni pecelj in listna …;nadzemni del trte, ki je pokrit z mrtvo plutasto skorjo;podzemni organ vinske trte;plod vinske trte;zeleni poganjek trte;odebeljeni del mladike ali rozge;brst pri vinski trti;olesenela mladika.

Rešitev na osenčenih poljih ti pove, kakšna rastlina je vinska trta.

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.

66

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

VINOGRADNIŠTVO

VINARSTVO

VINORODNA DEŽELA

SORTIMENT

ROSNE KORENINE

PLUTASTA SKORJA

MLADIKA

ROZGA

KOLENCE

STRŽEN

NOVI POJMI


67

OKO

VITICA

ZALISTNIK

KABRNK

GROZD

68

Kako lahko razmnožujemo vinsko trto?

RAZMNOŽEVANJE VINSKE TRTE

GENERATIVNO ali SPOLNO RAZMNOŽEVANJETo je razmnoževanje s semenom – s pečkami.V praksi se ne uporablja.

VEGETATIVNO ali NESPOLNO RAZMNOŽEVANJETo je razmnoževanje z deli trsa – z rozgami.Poznamo več načinov:

1. RAZMNOŽEVANJE Z GROBANICAMITa način uporabljamo za zapolnjevanje praznih mest v vinogradu.Matični trs, ki ima vsaj dve lepi rozgi, odkopljemo do glavnih korenin in ga položimo v jamo.Lahko bi rekli, da cel trs pogrobamo. Eno rozgo speljemo tja, kjer je bil trs prej, drugo patja, kjer trs manjka. Rozgi odrežemo na 2–3 očesa in privežemo k opori.

2. RAZMNOŽEVANJE Z VLAČENICAMITudi ta način uporabljamo za zapolnjevanje praznih mest v vinogradu.Rozgo upognemo v zemljo oziroma jo pogrobamo in speljemo tja, kjer trs manjka,odrežemo jo na 2–3 očesa in privežemo k opori.

69

rozge

jama

opora

Tu rozgoodrežemo,ko se ukorenini

trs

rozgi

jama

opora

35–40cm

Najprimernejši čas za razmnoževanjevinske trte je spomladi,preden očesa začnejo odganjati.

ključ

3. RAZMNOŽEVANJE S KLJUČITa način uporabljamo za razmnoževanje podlag, na katere cepimo evropske žlahtne trte.To je razmnoževanje s potaknjenci, ki jih imenujemo ključi.Ključ je dozorela enoletna rozga debeline 6–12 mm, odrezana na dolžino 35–40 cm.Včasih so ključe spomladi potaknili v zemljo, kjer so se ukoreninili in na ta način dobili novetrse. Tak ukoreninjen ključ so imenovali korenjak.Danes ključe najprej cepijo in šele nato vložijo v trsnico. Tako dobimo trsne cepljenke.

NALOGAPobarvaj zgornje skice in odgovori na naslednja vprašanja:

1. Kaj je generativno ali spolno razmnoževanje?

2. Kaj je vegetativno ali nespolno razmnoževanje?

3. Kateri način razmnoževanja uporabljamo v praksi?

4. Opiši razmnoževanje z grobanicami.

5. Opiši razmnoževanje z vlačenicami.

6. Kaj je ključ?

7. Kdaj je najprimernejši čas za razmnoževanje vinske trte?

70

Pridelek matičnjaka ni grozdje, temveč čim večje število zdravih, dobrodozorelih rozg, ki jih razrežemo na ključe in uporabimo za cepljenje.Povprečen trs da 30–40 ključev.Ključe režemo, ko odpade listje, to je od novembra dalje.

30-40°

2m 0,3m

3m

1m

steber

8m

vodila

žica

1m

1m

0,5m

2,5m

Narezane ključe lahko do spomladi, ko jih bomo cepili, shranimo na različne načine:1. zakopljemo jih v jamo parnico – to je v zemljo izkopana jama, obložena z listjem ali

slamo, v katero zakopljemo narezane ključe;2. zakopljemo jih v mivko v hladni kleti;3. razkužene hranimo v plastičnih vrečah na hladnem – ključe namakamo v raztopini

razkužila Chinosol in še mokre damo v vrečo. Razkuženi ključi ne plesnijo.

Zemljišče za matičnjak mora biti na ugodni vinogradniški legi, ki jo je mogoče obdelovatistrojno.Trse sadimo in oskrbujemo enako kot v vinogradih.Tako kot vinograd, tudi matičnjak potrebuje oporo, na katero vežemo mladike, da lepšedozorevajo. Opora matičnjaka se razlikuje od opore v vinogradu.V naših matičnjakih največ uporabljajo poševno žično oporo:

MATIČNJAK

Matičnjak je nasad ameriških trt ali njihovih križancev.Dozorele rozge teh trt uporabljamo kot podlage, na katere cepimo evropske žlahtne trte.

71

OSKRBA MATIČNJAKATako kot vsak vinograd, tudi matičnjak potrebuje redno oskrbo.Med letom v matičnjaku opravimo naslednja dela:– rez,– prekopavanje,– mandanje ali pletev mladik (5–6 najlepših mladik pustimo,

ostale pa odstranimo),– vezanje mladik,– odstranjevanje zalistnikov,– gnojenje,– varstvo proti boleznim in škodljivcem.

NALOGAOdgovori na naslednja vprašanja:

Kaj je matičnjak?

Kaj je pridelek v matičnjaku?

Kdaj režemo ključe v matičnjaku?

Ali je opora v vinogradu in matičnjaku enaka?Naštej opravila v matičnjaku.

72

Danes v vinograde sadimo le cepljene trte. S pridelovanjem trt cepljenkse ukvarjajo trsničarji. Površine, kjer gojijo cepljenke, imenujemo trsnice.

Tudi rozge za cepiče pred cepljenem operemo, če je to potrebno. Cepiče odrežemo na1 oko (2 cm nad očesom in 4 cm pod očesom). Prav tako jih namakamo v topli vodi ali vraztopini razkužila Chinosol.

PRIDELOVANJE TRT CEPLJENK

Trto cepljenko sestavljata PODLAGA in CEPIČ.

1. PODLAGAZa podlage uporabimo ključe na trtno uš odpornih ameriških trt oziroma njihovihkrižancev, ki jih gojimo v matičnjakih.

Dobra podlaga mora izpolnjevati naslednje pogoje:– biti mora odporna na ameriško trtno uš,– pri cepljenju se mora dobro zaraščati,– dobro se mora prilagoditi tlem in podnebnim razmeram,– dobro se mora ukoreninjati,– imeti mora pozitiven vpliv na rodnost vinske trte.

Pri nas kot podlage največ uporabljamo križance Vitis berlandieri x Vitis riparia (Kober 5BB in Teleki 8 B) ter križance Vitis berlandieri x Vitis rupestris.

Podlage – ključe, ki smo jih hranili v jami parnici ali v mivki, pred cepljenjem operemo,zgoraj in spodaj jih ponovno odrežemo ter oslepimo – z njih z nožem odstranimo vsaočesa. Nato jih namakamo v topli vodi (20 °C) ali v raztopini razkužila Chinosol.

2. CEPIČZa cepiče uporabimo na 1 oko odrezane rozge evropske žlahtne trte z izbranih matičnihtrt, ki morajo biti zdrave, nepoškodovane in dovolj dozorele.Tudi rozge za cepiče narežemo že jeseni in hranimo tako kot podlage.

NALOGAKako preko zime shranimo cepiče? Odgovori.

73

Podlago in cepič spojimo s cepljenjem.Najpogostejši način cepljenja imenujemo zrelo cepljenje trt.Cepimo marca, ročno ali strojno.

1. ROČNO CEPLJENJE 2. STROJNO CEPLJENJE

NALOGASkici pobarvaj in naslednje izraze vpiši na pravo mesto ob skici:OKO, CEPIČ, CEPLJENO MESTO, PODLAGA (ključ), GLAVA CEPLJENKE.

Po cepljenju glavo cepljenk parafiniramo.Cepljenke zložimo v lesene zaboje tako, da so cepiči na vrhu, in jih zapolnimo zžagovino ali šoto ter pokrijemo.Zaboje postavimo za 14 dni v silnico.Nato cepljenke postavimo na prosto, da se utrdijo, potem pa jih vložimo v trsnico.

PARAFINIRANJECepljenk po cepljenju ne vežemo, temveč jih parafiniramo.Glavo cepljenke (približno 15 cm zgornjega dela) takoj po cepljenju pomočimo vtekoč parafin (vosek), segret na 80 °C, nato pa v hladno vodo, da se parafin strdi.

SILNICATo je poseben prostor, kjer je temperatura okoli 30 °C in visoka zračna vlaga – okrog90 %. Silnico tudi redno zračimo.V takih pogojih se cepljeno mesto zaraste – razvije se tkivo, imenovano KALUS, kispoji podlago in cepič.V silnico zložimo zaboje s cepljenkami, kjer ostanejo okrog 14 dni. Ko cepiči začnejoodganjati, jih je treba odkriti in zagotoviti svetlobo ter jih poškropiti z razkužilom, dapreprečimo gnilobo.

74

NALOGADopolni stavke in odgovori na vprašanja:

Danes v vinograde sadimo le .Trte cepljenke pridelujejo .Katere trte uporabimo za podlage?

Katere trte uporabimo za cepiče?

Kot podlago uporabimo .Cepič je .Podlage in cepiče naberemo .Kako shranimo podlage in cepiče do spomladi? Naštej.

Kakšna je dobra podlaga?

Katere podlage pri nas najpogosteje uporabljamo?

Kako pripravimo podlago za cepljenje?

Kako pripravimo cepič za cepljenje?

Zrelo cepljenje trt opravimo meseca .Poznamo 2 načina cepljenja: in cepljenje.Kaj naredimo s cepljenkami po cepljenju?

Kaj je parafiniranje?

Kaj je silnica?

75

Trsnica je zemljišče, kjer iz siljenih cepljenk vzgojimo sadike vinske trte,primerne za sajenje v vinograd.

TRSNICA

Zemljišče za trsnico mora imeti lahka, humusna in zračna tla, da se cepljenke lahkoukoreninijo.Zemljišče za trsnico jeseni dobro pognojimo in obdelamo 30–40 cm globoko.Pred tem damo zemljo na analizo in jo založno dobro pognojimo.V trsnici redno kolobarimo. To pomeni, da isto zemljišče uporabljamo za trsnico največ2 leti, nato pa mora najmanj 3 leta počivati.

Polaganju ali potikanju cepljenk v zemljo pravimo VLAGANJE.Siljene cepljenke vlagajo v trsnico od sredine aprila do začetka maja, ko so tla primernoogreta.

Pred vlaganjem v trsnico cepljenke najprej utrdimo, nato pa v senci, kjer ni vetra,dobro pregledamo.Za vlaganje v trsnico so primerne le tiste siljene cepljenke, ki imajo cepljeno mestopopolnoma zaraščeno s kalusom, prav tako pa se kalus razvije tudi na spodnji straniključa. Oko cepiča lahko že odžene, vendar je mladika lahko dolga največ 2–3 cm.Pred vlaganjem lahko spodnji del ključa namočimo v hormonski preparat, ki pospešujeukoreninjanje cepljenke.

NALOGAPonovi snov prejšnjega poglavja in odgovori na vprašanja:

Kaj je trta cepljenka?

Kaj je kalus?

Kaj je siljenje cepljenk?

Kaj je utrjevanje cepljenk?

76

1.2.3.4.5.

Poznamo 2 vrsti trsnic:

1. KLASIČNO OSKRBOVANA TRSNICA:– na zemljišču 80–120 cm narazen izkopljemo 25–30 cm globoke brazde;– na dno brazde nasujemo šoto ali kompost ter posebno vinogradniško mineralno

gnojilo;– cepljenke polagamo v brazde približno 5 cm narazen in 25 cm globoko ter jih sproti

zasipamo z zemljo;– cepljenke zalijemo;– glavo cepljenke zasujemo z vlažno mivko, kompostom ali šoto, da jo zavarujemo

pred izsuševanjem;– vsako sorto dobro označimo.

OSKRBA KLASIČNE TRSNICEV klasično oskrbovani trsnici od pomladi do jeseni trsničar redno opravlja naslednja dela:– zalivanje,– okopavanje in rahljanje zemlje,– odstranjevanje rosnih korenin,– škropljenje proti boleznim in škodljivcem,– gnojenje,– mandanje ali pletev mladik,– vršičkanje.

2. TRSNICA, KJER UPORABLJAMO ČRNO FOLIJO:– še vlažno zemljišče prerahljamo in pognojimo;– na grebene ali na ravno površino položimo črno folijo;– v folijo naredimo luknje, 5–8 cm narazen;– cepljenke približno 1 dan namakamo v vodi, da dobijo potrebno vlago;– cepljenke potiskamo skozi luknje v foliji, globina vlaganja je 10–15 cm;– označimo sorte.

NALOGAPremisli, kakšna je razlika med obema trsnicama, in naštej opravila, ki so nujnapri oskrbi cepljenk v trsnici, kjer uporabljamo črno folijo:

77

Do jeseni se cepljenke ukoreninijo.Jeseni, ko odpade listje (konec oktobra ali začetek novembra),cepljenke izkopljemo in pripravimo za prodajo.

Cepljenke izkopavamo s posebnim plugom ali ročno. Če smo v trsnici uporabili črno folijo,moramo pred izkopavanjem folijo odstraniti.Pri izkopu pazimo, da cepljenk ne poškodujemo in da ne pomešamo sort.Za prodajo so primerne le cepljenke z dobro razvitimi koreninami in rozgami, zato jih takojpo izkopu sortiramo.

DOBRA CEPLJENKA IZPOLNJUJE NASLEDNJE POGOJE:– cepljeno mesto mora biti popolnoma zaraščeno,– cepljenka ima vsaj 3 dobro razvite korenine, dolge vsaj 20 cm,– korenine morajo biti zdrave,– poganjek je dolg vsaj 30 cm in ima najmanj 5 očes,– poganjek ne sme biti poškodovan ali imeti znakov bolezni in škodljivcev.

Sortirane cepljenke povežemo v snope po 100 ali 25 in jih označimo z etiketo. Ker jih bomosadili šele spomladi, jih v hladnem skladišču zakopljemo v mivko ali pesek, kjer se ne smejoizsušiti ali zmrzniti.

NALOGAOdgovori na naslednja vprašanja:

Kaj je trsnica?

Kaj je vlaganje cepljenk v trsnico?

Kdaj vlagamo cepljenke v trsnico?

Kakšne trsnice poznamo?

V čem je razlika med klasično oskrbovano trsnico in trsnico z uporabo folije?

Kdaj cepljenke izkopljemo?

Kakšna je dobra cepljenka?

78

1.2.

3.4.5.6.7.8.9.


vinsko trto razmnožujemo nespolno ali …;kako imenujemo rozgo, ki jo pod zemljo povlečemo do mesta,kjer trs manjka;potaknjenec vinske trte;nasad ameriških trt, ki nam da rozge, iz katerih narežemo ključe;za cepljenje potrebujemo podlago in …;trto lahko cepimo ročno ali …;kako imenujemo postopek, ko glavo cepljenke pomočimo v tekoč parafin;zemljišče, kjer vzgajamo sadike vinske trte;kako imenujemo polaganje ali potikanje cepljenk v trsnico.

Črke z oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke.Rešitev ti pove, kako imenujemo sadiko vinske trte.

79

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1 2 3 4 5 6 7 8 9

VLAČENICA

KLJUČ

MATIČNJAK

POŠEVNA ŽIČNA OPORA

TRSNIČAR

CEPLJENKA

CEPIČ

PARAFINIRANJE

SILNICA

TRSNICA

NOVI POJMI


80

Vinsko trto režemo v času mirovanja – februarja.Z rezjo oblikujemo trs v željeno gojitveno obliko,dosežemo redno rodnost in boljšo kakovost grozdja.

pravilna rez

DVOLETNI LESIzrašča iz starega lesa.Iz njega izrašča enoletnirodni les.

STARI LESJe tri ali več let star les.Iz njega izrašča dvoletniles ali nerodne mladike –jalovke.

ENOLETNI LESJe rozga. Če rozga izraščaiz dvoletnega lesa, iz njeizraščajo rodne mladike.

JALOVKA(enoletni les)

ROZGA - rodni les(enoletni les)

stari les

dvoletni les

REZ VINSKE TRTE

VRSTE LESA PRI VINSKI TRTI

Trta rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega lesa.Mladika, ki izrašča iz starega lesa, je nerodna – jalovka.

Enoletni les lahko režemo na:1. ČEP – ima samo 1 oko,2. REZNIK – ima 2–4 očesa,3. ŠPARON – ima 5 ali več očes.

Rozgo vedno odrežemo približno 1 cm nad očesom, rahlo poševno.Čep ali reznik mora biti vedno pod šparonom.

81

NALOGASpodaj narisane skice in skici na prejšnjem listu pobarvaj.Pod spodnje tri skice napiši, kaj predstavljajo (čep, reznik ali šparon).

Na spodnji skici prečrtaj nepravilen način rezi.

82

Po obrezovanju trte opravimo še vezanje šparonov.Šparone vežemo zato, da čimbolj enakomerno razporedimo očesaob opori ter s tem povečamo rodnost in enakomerno obraščanje trte.

VEZANJE ŠPARONOV

Vežemo tako, da šparon upognemo preko obrezanega ostanka oz. čepka,ker se tako pri osnovi ne odlomi.

Vežemo z različnimi materiali, kot so:– različne vrvice,– rafija,– žica,– vrba – beka,– plastične verižice ali obročki.

NAČINI VEZANJA ŠPARONOV

VODORAVNA VEZŠparon vodoravno 2-kratprivežemo na žico.Ta način uporabljamo zalatnike in brajde.

NAVPIČNA VEZŠparon ostro upognemonavpično navzdol in 2-kratprivežemo na žico.Ta način je primeren za čvrstžilav les, ki se ne lomi.

KLASIČNA VEZŠparon samo 1-kratprivežemo na žico.Pri tem gledamo, da jelok čim bližje osnovi.

vodoravna vez

navpična vezklasična vez

83

Zakaj vežemo šparone?

Kdaj vežemo šparone?

Kako pravilno vežemo šparone?

S čim vežemo šparone?

Naštej načine vezanja šparonov.

NALOGASkice na prejšnjem listu pobarvaj.Odgovori na naslednja vprašanja:

84

GOJITVENE OBLIKE

Gojitvena oblika mora ustrezati naslednjim pogojem:– prilagojena mora biti podnebnim razmeram,– dajati mora po količini in kakovosti ustrezen pridelek,– imeti mora dovolj veliko listno površino,– listje in grozdje mora biti čimbolj osvetljeno,– omogočati mora uporabo strojev,– stroški pridelovanja morajo biti čim nižji.

NAJPOMEMBNEJŠE GOJITVENE OBLIKE:

1. ŠPARONSKA VZGOJAStari les je deblo, iz katerega vsako leto vzgojimo nove šparone. Vzgoja je preprosta.S to vzgojo trto lažje in hitreje obnovimo ali pomladimo.

Poznamo:a) enošparonsko vzgojo, kjer trs režemo na en reznik in en šparon. Vse šparone v

vrsti vežemo v isto smer. Ponekod to vzgojo imenujejo »gijo« (Guyo);b) dvošparonsko vzgojo, kjer trs režemo na dva reznika in dva šparona.

Vsak šparon na trsu vežemo v svojo smer.

NALOGAKatera gojitvena oblika je na sliki?Skico pobarvaj ter na njej označi deblo, reznike in šparone.

Gojitveno obliko vinogradnik ustvarja z rezjo.

85

86

2. KORDONSKA VZGOJAStari les je deblo ter en ali dva kordona v vodoravni legi. Iz kordonov izraščajo štrclji, izkaterih izrašča rodni les.Vzgoja je zahtevnejša.Kordone moramo vsakih 6–10 let obnoviti.Poznamo:a) enoramni kordon, ki ima en daljši kordon, vzgoja je preprostejša;b) dvoramni kordon, ki ima dva krajša kordona. Pri dvoramnem kordonu je manj nevarnosti,

da štrclji ostanejo brez poganjkov.

NALOGAKatera gojitvena oblika je na sliki?Skico pobarvaj ter na njej označi deblo, kordon, reznike in šparone.

3. LATNIKITo je visoka gojitvena oblika, primernaza podnebne razmere na Primorskem.Zahteva posebno oporo,ki kot streha pokriva zemljišče.Po načinu vzgoje je latnikpodoben kordonskigojitveni obliki.Po obliki opore nasspominja na brajdo.

87

NALOGAOdgovori na vprašanja, dopolni stavke ali obkroži pravilni odgovor:

Gojitveno obliko ustvarja z .Gojitvena oblika mora trsu zagotoviti:

a) čim manjšo listno površino,b) čim večjo listno površino.

Kakšen pridelek mora dajati trs, če izberemo primerno gojitveno obliko?

Naštej najpogostejše gojitvene oblike:

Stari les pri šparonski vzgoji je .Stari les pri kordonski vzgoji je .Katero gojitveno obliko najlažje pomladimo ali obnovimo?Katera gojitvena oblika zahteva posebno ogrodje?Katera gojitvena oblika je preprostejša:

a) latnik,b) šparonska,c) kordonska.

Razmisli!Katero gojitveno obliko največ uporabljajo vinogradniki pri nas?

PEČKE:3–5 %.

MESO S SOKOM:75–85 %.Meso in sok vsebujeta:– vodo,– sladkor,– kisline,– aromatične snovi,– tanine,– vitamine,– beljakovine,– minerale.

LUPINA ALI KOŽICA:15–20 %.V lupini so barvila inaromatične snovi.

SESTAVA VINSKIH SORT GROZDJA

SORTE GROZDJA

SORTE VINSKE TRTE SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO PO:– velikosti grozda,– obliki grozda,– velikosti jagod,– obliki jagod,– barvi jagod.

Grozd je sestavljen iz jagod, ki so pritrjene na pecljevino.

GROZDJE IN VINO V PREHRANI

SORTE ZA SUŠENJEIz njih pridobivamorozine.Grozdi so veliki,podobni namiznimsortam.Vsebujejo več sladkorja,pogosto so brez pečk.

VINSKE SORTEUporabljamo jihza vino.Grozdi so manjši.Jagode so drobne,s tanko lupino,z večjo količino sokain manjšimi pečkami.

NAMIZNE SORTEUporabljamo jih kotsveže sadje.Grozdi so veliki.Jagode so velike,z debelejšo lupino,z manjšo količino sokain večjimi pečkami.

88

POSLEDICE ČEZMERNEGA PITJA:– omotičnost,– napačna presoja razdalje,– agresivnost,– slabost.

Pri hitrem uživanju večjih količin vinase alkohol vsrkava naravnost v kri, ki gaprinese v celice. Največ škode narediv živčnih celicah.

POZITIVNI VPLIVI VINA:– ugoden vpliv na prebavo,– ugoden vpliv na ožilje,– obramba pred infekcijami,– boljše počutje.

Vino je pomemben dodatek prehraniin poživilo, če ga uživamo zmerno inprimerno razpoloženi.

VINO

SESTAVA VINA:– voda,– alkohol,– sladkor,– kisline,– aromatične snovi,– tanini,– beljakovine,– vitamini,– minerali,– barvila.

Vino je alkoholna pijača.Vino nastane z alkoholnim vrenjem moštaiz grozdja žlahtne vinske trte.

89

Grozd je sestavljen iz , ki so pritrjene na .Po čem se med seboj razlikujejo sorte grozdja?

Kakšne sorte grozdja poznamo?

Kot sveže sadje uporabljamo sorte grozdja.Za vino uporabljamo sorte grozdja.Za rozine uporabljamo sorte za .Katere sorte imajo majhne grozde?Katere sorte pogosto nimajo pečk?Katere sorte imajo debelo lupino?Katere snovi se nahajajo v mesu in soku vinskih sort grozdja? Naštej.

Katere snovi se nahajajo v lupini jagode vinskih sort grozdja? Naštej.

Kaj je vino?Kako nastane vino?

Naštej pozitivne vplive vina.

Naštej posledice čezmernega pitja.

NALOGAOdgovori na vprašanja ali dopolni stavke:

90

NALOGAZ vinske steklenice odlepi etiketo in jo prilepi na list.Na njej poišči vse zgoraj navedene podatke, ki morajo biti na etiketi.

RAZVRŠČANJE VIN

Vsaka steklenica mora imeti etiketoz naslednjimi podatki:– sorta,– barva,– poreklo,– kakovostna kategorija,– letnik,– alkoholna stopnja,– količina nepovretega sladkorja,– proizvajalec,– vsebina,– datum polnjenja,– serija in št. steklenic v seriji.

litrska steklenica (1 l)

buteljka (0,75 l)

druge steklenice (0,375 l ali 0,25 l)

Vino polnimov steklenice.

91

A. MIRNA VINAPoraba teh vin je največja. Razdelimo jih v 2 skupini:

1. NAMIZNA VINA:so vina iz več sort grozdja, ki na ocenjevanjih dosežejo manjše število točk.Polnjena so v litrske steklenice;

2. KAKOVOSTNA VINA:so vina z zaščitenim poreklom (zaščitna znamka slovenskih vin).Na ocenjevanjih dosežejo večje število točk. Razdelimo jih v 2 skupini:a) kakovostna vina z zaščitenim poreklom:

označujemo jih z imenom sorte (laški rizling, šipon, refošk, merlot …)ali kot zvrst (jeruzalemčan, ljutomerčan, konjičan, bizeljčan, janževec …).Polnjena so v litrske steklenice;

b) vrhunska vina z zaščitenim poreklom:so vina iz kakovostnih sort. Označujemo jih z imenom sorte. Lahko imajo šeoznake kakovostnih posebnosti (pozna trgatev, ledeno vino, jagodni izbor …).Polnjena so v buteljke ali druge manjše steklenice.

C. POSEBNA VINATo so močnejša, bolj sladka vina iz sušenega grozdja, aromatizirana ali likerska vina.Značilna so za sredozemske dežele.

Poznamo veliko različnih vin, zato jih razvrstimo v 3 skupine:

B. PENEČA VINASo vina z večjo vsebnostjo CO2, zato je v steklenici povečan tlak.Dobimo jih tako, da vinu dodamo kvasovke in sladkor ter s tem sprožimo v vinudrugo alkoholno vrenje.Zaradi tega so ta vina polnjena v posebne steklenice z debelejšim steklom.Ločimo:1. POLPENEČA VINA ali BISERE:

vsebujejo manjšo količino CO2;2. PENEČA VINA ali PENINE:

vsebujejo večjo količino CO2.

92

V Sloveniji imamo 2 kakovostni posebnosti:– TERAN (vino iz sorte refošk, ki raste na Krasu),– CVIČEK (zvrst iz rdečih in belih sort, značilen za Dolenjsko).

ZAŠČITNA ZNAMKA SLOVENSKIH VINTo je znak, ki ščiti poreklo in kakovost slovenskih vin.Od leta 1969 so z njo opremljena slovenska kakovostnain vrhunska vina z geografskim poreklom.

Kakšno vino imenujemo zvrst?Kaj je arhivsko vino?

VINA V SLOVENIJI

V Sloveniji pridelujemo bela, rose in rdeča vina. Naša vina so dobre kakovosti,zato imamo dobre možnosti za izvažanje vin. Prevladujejo kakovostna vina,naša najboljša pa so vrhunska vina.

Srebrna zaščitnaznamkaZa kakovostna vina, ki sona ocenjevanjih ocenjena

Zlata zaščitna znamkaZa vrhunska vina, ki so naocenjevanjih ocenjena zveč kot 18 točkami.

Rdeča zaščitna znamkaZa cviček.

ZVRST je mešano vino, ki ga dobimo z mešanjem vin iz 3 do 5 sort.Zvrsti so lahko bele ali rdeče.Najbolj znane zvrsti: jeruzalemčan, janževec, haložan, cviček, bizeljčan …

Oznako ARHIVSKO VINO lahko ima vrhunsko vino, ki je po svoji kakovostiprimerno za staranje in je več kot 3 leta zorelo v steklenici.

93

NEKATERE SESTAVINE, KI JIH DOLOČAMO V VINU

KOLIČINA NEPOVRETEGA SLADKORJA

KOLIČINA ALKOHOLA

Med vrenjem mošta se sladkor spreminja v alkohol,vendar nekaj sladkorja po končanem vrenju ostane v vinu.Temu sladkorju rečemo nepovret sladkor.

Glede količine nepovretega sladkorja so vina lahko:

Alkohol nastaja med vrenjem iz sladkorja.V vinu prevladuje alkohol etanol.

NALOGADobro premisli in odgovori na vprašanji:

Poraba katerih vin glede na količino nepovretega sladkorja je po tvojem mnenju največja?

Poraba katerih vin glede na količino alkohola je po tvojem mnenju največja?

V vinu določamo različne sestavine. Najpomembnejši, ki morata biti navedenitudi na etiketi vinske steklenice, pa sta:– količina nepovretega sladkorja,– količina alkohola.

b) POLPENEČA IN PENEČA VINA:– suha (do 15 g/l),– polsuha (15–40 g/l),– polsladka (40–80 g/l),– sladka (nad 80 g/l).

a) MIRNA VINA (po sedanji zakonodaji):– suha (do 4 g/l),– polsuha (4–12 g/l),– polsladka (12–50 g/l),– sladka (nad 50 g/l).

Glede na količino alkohola so vina lahko:lahka (do 10 %),srednje močna (10–12,5 %),močna (nad 12,5 %).

94

obdaja jagodo (lupina ali …);nahajajo se v sredini jagode (semena ali …);dobimo jih s sušenjem grozdja iz sort grozdja, ki so namenjene sušenju;sok, ki ga dobimo s stiskanjem grozdja;med vrenjem mošta nastaja iz sladkorja;steklena embalaža, v katero polnimo vino;vinska steklenica z vsebino 0,75 l;vsaka vinska steklenica mora biti opremljena z njo;skupina vin, katerih poraba je največja;vina iz skupine mirnih vin, ki na ocenjevanjih dosežejo majhno število točk;naša najboljša vina iz kakovostnih sort;vino, ki vsebuje večjo količino CO2;polpeneča vina ali …;peneče vino ali …;v Sloveniji pridelujemo bela, rdeča in … vina.

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.11.12.13.14.15.

NALOGAReši križanko!

95

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

1

2

3

4

5

6

7

8

9

11

12

13

14

15

16

17

A

J

B

K

C D

E F

G

H

I

10

Črke s polj, označenih s črkami, prenesi v spodnje kvadratke.Kot rešitev dobiš dve vini, ki sta slovenski kakovostni posebnosti.

Črke z oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke.Kot rešitev dobiš oznako vrhunskega vina, ki je več kot 3 leta zorelo v steklenici,in vino, ki ga dobimo z mešanjem 3–5 sort.

96

13 14 15 16 171 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

F G H I J KA B C D E

Da izkoristimo vse značilnosti vina, ga moramo znati pravilno ponuditi.Vino naj vedno spremlja hrano.Ponudimo ga ob kosilu ali večerji.Pri tem je pomembno:– da k jedi izberemo primerno vino,– da ima vino primerno temperaturo,– da vino ponudimo v ustreznih kozarcih.

Vino naj dopolnjuje okus jedi in ustvarja harmonijo.Za pravilno združevanje jedi in vin moramo dobropoznati značilnosti jedi in vin.

APERITIV ponudimo gostu pred jedjo, da mu spodbudimo tek.DIGESTIV ponudimo gostu po obroku.

PONUDBA VINA

1. IZBIRA VINA

Za izbiro ustreznega vina k jedi veljajo nekakšna splošna pravila:– bela vina pijemo k belemu mesu, ribam in morskim sadežem,

suhomesnim izdelkom in sirom;– rdeča vina pijemo k rdečemu oz. temnemu mesu, divjačini

in suhomesnim izdelkom;– rose vina pijemo k ribam, morskim sadežem in suhomesnim izdelkom;– polsladka in sladka vina pijemo k sladicam;– peneča vina pijemo kot aperitiv in ob slovesnih priložnostih;– vinsko žganje pijemo kot digestiv.

97

Vino vedno ponudimo primerno ohlajeno, saj le tako lahko zaznamo vsenjegove značilnosti, kot so cvetica, svežina, kislina …Vino ne smemo prehitro ohladiti ali prehitro segreti.Če pričakujemo goste, damo vino v hladilnik ali v klet že prejšnji dan.

Katera vina bi ohladili v hladilniku, preden bi jih ponudili?

Katera vina bi lahko imeli na sobni temperaturi, preden bi jih ponudili?

APE

RITI

VI

ŠKO

LJKE

, MO

RSKI

SA

DEŽ

I

RIBE

SUH

OM

ESN

I IZ

DEL

KI

PERU

TNIN

A

SVIN

JSKO

MES

O

GO

VEJ

E M

ESO

DIV

JAČ

INA

SIRI

SLA

DIC

E –

DES

ERTI

DIG

ESTI

VI

SUHA BELA VINA

POLSLADKA BELA VINA

SLADKA BELA VINA

ROSE VINA

RDEČA VINA

PENEČA VINA

VINSKO ŽGANJE

NALOGAIzpolni tabelo. K naštetim jedem izberi primerna vinain v ustrezna polja vstavi znak +.

2. TEMPERATURA VINA

Najprimernejše temperature vin:– peneča vina: 6–8 °C,– bela vina: 8–12 °C,– rose vina: 12–14 °C,– rdeča vina: 14–18 °C.

NALOGAOdgovori na vprašanji:

98

belo vino rdeče vino desertno vino

peneče vino voda, sok vinjak, konjak

NALOGAOpiši, kako bi gostu pravilno ponudil vino.

Upoštevamo naslednja pravila:Kozarec vedno držimo za pecelj!Kozarcev ne nalivamo do vrha, temveč do polovice ali največ do dveh tretjin!Vino lahko dolivamo, če gost to želi!

3. IZBIRA KOZARCEV

Kozarci za vino so iz brezbarvnega stekla s pecljem.Kupa kozarca je za različna vina različno oblikovana.

99

Kakšne kozarce izberemo za vino?

STARI LES

ENOLETNI LES

JALOVKA

ČEP

REZNIK

ŠPARON

VEZANJE ŠPARONOV

KLASIČNA VEZ

VODORAVNA VEZ

NAVPIČNA VEZ

NOVI POJMI


100

ŠPARONSKA VZGOJA

KORDONSKA VZGOJA

LATNIK

VINSKE SORTE GROZDJA

NAMIZNE SORTE GROZDJA

ROZINE

VINO

NAMIZNO VINO

KAKOVOSTNO VINO

VRHUNSKO VINO

PENEČE VINO

BUTELJKA

101

TERAN

CVIČEK

ZVRST

ARHIVSKO VINO

ZAŠČITENO POREKLO

SUHO VINO

LAHKO VINO

APERITIV

DIGESTIV

102

LITERATURA

JAZBEC, M., VRABL, S., JUVANC, J., BABNIK, M., KORON, D.:Sadni vrt, Kmečki glas, Ljubljana 1995.KERIN, D.: Sadje v naši prehrani, Kmečki glas, Ljubljana 1988.HESSAYON, D. G.: Sadje, Zbirka za spretne vrtnarje, MK,Ljubljana 1996.Sadni izbor za Slovenijo 2002, Revija SAD, Alex, Krško 2003.VRŠIČ, S., LEŠNIK, M.: Vinogradništvo, Kmečki glas, Ljubljana 2001.COLNARIČ, J., VRABL, S.: Vinogradništvo, Kmečki glas,Ljubljana 1983.DOBERŠEK, T.: Vinogradništvo, DZS, Ljubljana 1981.RAJHER, Z.: Vino v družbi mladih, DAN, Ljubljana 1998.HRČEK, L., KORUZA - KOROŠEC, Z.: Sorte in podlage vinske trte,Slovenska vinska akademija Veritas, Ptuj 1996.

103

SPREMNA BESEDA............................................................................3POMEN SADJARSTVA ......................................................................5DELITEV SADNIH RASTLIN GLEDE NA VRSTE...............................6DELITEV SADNIH RASTLIN GLEDE NA OBLIKO RASTI ................8ORGANI SADNIH RASTLIN.............................................................9

KORENINE........................................................................................10DEBLO...............................................................................................11KROŠNJA..........................................................................................11BRSTI..................................................................................................11LISTI ...................................................................................................13CVETOVI ...........................................................................................14PLODOVI..........................................................................................16SEMENA............................................................................................16

RAZMNOŽEVANJE SADNIH RASTLIN .........................................20GENERATIVNO ALI SPOLNO RAZMNOŽEVANJE................21VEGETATIVNO ALI NESPOLNO RAZMNOŽEVANJE ...........22

Cepljenje .................................................................................24PRIDELOVANJE SADIK SADNIH RASTLIN ..................................26SAJENJE SADNEGA DREVJA .........................................................27OBLIKOVANJE KROŠNJE ...............................................................28

GOJITVENE OBLIKE ......................................................................31POMEMBNE SNOVI, KI JIH VSEBUJE SADJE ...............................36DOLOČANJE ZRELOSTI SADJA ....................................................38OBIRANJE SADJA ...........................................................................39

ČAS OBIRANJA ..............................................................................39EMBALAŽA ......................................................................................40KVALITETNI RAZREDI ...................................................................41NAČINI OBIRANJA........................................................................42

SKLADIŠČENJE SADJA ..................................................................43KLET ..................................................................................................43HLADILNICA ...................................................................................44

PREDELAVA SADJA .......................................................................45POMEN VINOGRADNIŠTVA .......................................................52RAJONIZACIJA ...............................................................................53SORTIMENT.....................................................................................55ORGANI VINSKE TRTE ...................................................................59

KORENINE .......................................................................................60DEBLO...............................................................................................61MLADIKA, ROZGA ........................................................................61OČESA ..............................................................................................62LISTI ..................................................................................................63VITICE................................................................................................63ZALISTNIKI.......................................................................................64CVETOVI...........................................................................................64JAGODA IN GROZD.....................................................................65

VSEBINA

105

RAZMNOŽEVANJE VINSKE TRTE..................................................69RAZMNOŽEVANJE Z GROBANICAMI ....................................69RAZMNOŽEVANJE Z VLAČENICAMI ......................................69RAZMNOŽEVANJE S KLJUČI......................................................70

MATIČNJAK ....................................................................................71PRIDELOVANJE TRT CEPLJENK......................................................73

TRSNICA...........................................................................................76REZ VINSKE TRTE ............................................................................81VEZANJE ŠPARONOV ....................................................................83GOJITVENE OBLIKE........................................................................85GROZDJE IN VINO V PREHRANI..................................................88

RAZVRŠČANJE VIN .......................................................................91VINA V SLOVENIJI .........................................................................93

NEKATERE SESTAVINE, KI JIH DOLOČAMO V VINU .................94PONUDBA VINA.............................................................................97LITERATURA ..................................................................................103

106

sadjarstvo in vinogradništvo

Documents