v

SANACIJA GRAMOZNICV PETIŠOVCIHPOROČILO ŠTUDENTSKE

KRAJINSKO ARHITEKTURNE DELAVNICE

Biotehniška fakulteta UL / Oddelek za krajinsko arhitekturo / Oblikovanje krajinev sodelovanju s Komunalo Lendava d.o.o.

študijsko leto 2009/10

SANACIJA GRAMOZNICV PETIŠOVCIHPOROČILO ŠTUDENTSKEKRAJINSKO ARHITEKTURNE DELAVNICE

Biotehniška fakulteta UL Oddelek za krajinsko arhitekturopredmet Oblikovanje krajine

v sodelovanju s Komunalo Lendava d.o.o.

študijsko leto 2009/10

seznam študentov:

Sara ČokDalia ĐivovićKatja FartekAnja Golob

Diana Golob MrakDeborah Grbac

Ana HermanKatarina Iskra

Dominika KonečnáŠpela Kotar

Maruša KrznarKristi Marinič

Janja OtaZala Perko

Mateja PesekPia Rižnar

Tanja ŠušteršičRebeka Ul

Nuša Voda

mentor:

prof. dr. Davorin Gazvoda

asistentka:

Eva Zupan

ostali sodelujoči na delavnici:

Jožef Kocon (Komunala d.o.o.,Lendava)Štefan Kolman (Gramoz d.o.o.)

Tomaž Stupar (DART d.o.o.)

4

5

V zadnjem letu študija krajinske arhitekture skušamo pri predmetu Oblikovanje krajine reševati konkretne prostorske probleme z izvedbo študentskih delavnic, terenskim delom in delavniškim pristopom. Cilj tovrstnega pristopa je dvojen: na eni strani predstaviti študentom aktualno prostorsko problematiko, jih pripraviti na podobne strokovne izzive v njihovem strokovnem življenju po fakulteti, na drugi strani pa omogočiti naročniku, da pridobi strokovne podlage za reševanje prostorskih problemov. Pri tovrstnem pristopu obstaja kar nekaj omejitev, vendar zanimivost problemov, stiki z resničnim prostorom in naročnikom odtehtajo študijske rešitve, ki so lahko v nekaterih segmentih tudi čisto akademske. Vendar vsaka, na prvi pogled še tako neizvedljiva rešitev, odpira razpravo o možnostih reševanja prostorskih problemov, kar lahko pripelje do kakovostnejših končnih rešitev. Študenti namreč vstopajo v načrtovalski proces s svežimi idejami, ki še niso omejene s tehničnimi in finančnimi dejstvi in neobremenjeni z lokalnimi težavami, kar lahko izkoristimo kot prednost tovrstnega načrtovanja.Sanacija gramoznic je problematika, ki se je lotevamo v okviru študija krajinske arhitekture bodisi specifično pri predmetih kot sta Inženirska biologija in Sanacija poškodb v krajini, ali pa bolj celostno, zlasti pri t.i. seminarjih ali studijih, kot je Oblikovanje krajine, v okviru katerega so nastale tu predstavljene rešitve. Pedagoški cilj predmeta je, da študenti samostojno izdelajo kompleksen načrt ureditve večjega prostora. Pri tem prikažejo obvladovanje različnih meril, sposobnost analitičnega razmišljanja, sestavljanja programov v smislu bodoče prostorske rabe in na koncu ustrezno grafično in besedno predstavijo končne prostorske rešitve.

Delavnica z delovnim naslovom »Sanacija gramoznic v Petišovcih« je potekala v zimskem semestru 2009/2010. Po ogledu terena in pogovoru s predstavniki naročnika (Komunala d.o.o., Lendava) so študenti najprej izdelali okvirni program sanacije, ki so ga bodisi povzeli po obstoječih strokovnih podlagah za občinski podrobni prostorski načrt (izdelalo podjetje Oikos leta 2008),

ali pa so ga prilagodili oz. predlagali tudi povsem novo bodočo prostorsko rabo. Analitičnemu delu je sledila predstavitev prvih zasnov predstavnikom naročnika, nato pa podrobnejše načrtovanje in izris tlorisev ter prostorskih prikazov v merilih od 1:5.000 do 1:500.

Že v začetnih fazah izdelave načrtov, sta se nakazali dve skupni značilnosti vseh projektov: tehnična in bioinženirska sanacija prostora z osnovnimi rekultivacijskimi in revitalizacijskimi ukrepi (stabilizacija vodnih teles in terena, še posebej brežin ter ozelenitev) ter rekreacijski program s poudarkom na bolj pasivni rekreaciji (sprehodi, ribarjenje, opazovanje ptic). Tem osnovnim dejavnostim smo nato dodajali ustrezne programe z namenom, da naročniku predstavimo širok spekter možnih rešitev, ne samo v prostorskem smislu ampak že v programskem:

• zagotovitev osnovnih turističnih kapacitet (namestitvene zmogljivosti – apartmajske hiše, turistična info točka, počivališča, prostori za piknik, ipd.),

• predlog tematskih prostorov (športni park s poudarkom na vodnih športih, centri šolskih in obšolskih dejavnosti, učni in razvojno raziskovalni centri, ipd.),

• preveritev možne pozidave (stanovanjsko naselje),

• ohranjanje kulturne krajine in kmetijske proizvodnje z možnostjo inteziviranja v smislu raziskovalnih in poskusnih polj, postavitvijo rastlinjakov in drugih tehnološko bolj specifičnih objektov,

• ureditev specifičnih ekoloških rešitev (ohranjanje obstoječih naravnih habitatov in oblikovanje novih, zlasti vodniih – nove vodne površine, mokrišča, vključevanje obstoječih in reaktiviranje opuščenih, delno zasutih mrtvih rokavov Mure).

V poznane in še nerešene zadrege okrog katastrske in državne meje se nismo spuščali, prostor smo skušali obravnavati celostno, vendar že s konkretnejšimi rešitvami (zlasti s postavitvijo novih objektov) na slovenski strani.

UVODprof. dr. Davorin Gazvoda

6

Zraćni posnetek širšega območja gramoZnic v petišovcih Z oZnačenim območjem obdelave

7

temeljni topografski načrt širšega območja gramoZnic v petišovcih Z oZnačenim območjem obdelave

8

prikaZ goZdnega pokrova na širšem območju gramoZnic

prikaZ površinskih voda na širšem območju gramoZnic

prikaZ strukture cestnih poveZav na širšem območju gramoZnic

prikaZ njivskih vZorcev na širšem območju gramoZnic

9

potek državne meje območja natura 2000

naravne vrednote

petišovci - rastišče

vodne škarjice 1

sci in spa

petišovci - rastišče

vodne škarjice 2

sci

petišovci - mrtvi rokav mure

mura - loka 2

ekološko pomembno ombočje mura - radmožanci

Slovenija

Hrvaška

10

11

FotograFije študentov z ogleda obravnavanega območja gramoznic v PetišovciH

21.10.2009

12

Osnovni pristop k sanaciji gramoznic je čim manjši poseg v obstoječi prostor s poudarkom na ohranjanju obstoječih rastlinskih in živalskih vrst. Zato je dostop za obiskovalce omejen le na skrbno izbrane koridorje, kjer so za nemoteno opazovanje habitatov urejena nezahtevna in fizično omejena infrastruktura. Rešitev se spogleduje z možnostjo oživitve mrtvic Mure in z njihovo povezavo z gramoznicami, da bi na ta način zagotovili večjo dinamiko vodnega telesa in zmanjšali probleme eutrifikacije.

Okoli gramoznic so predvidene tri tematske učne poti, ki služijo spoznavanju in učenju o živalskih in rastlinskih vrstah ter njihovih habitatih. Poleg učnih poti vodi skozi prostor tudi krožna kolesarska pot z navezavo na občinsko kolesarsko mrežo. Osrednji del štirih gramoznic, sam izkop, se sanira z zasaditvijo pionirskih vrst drevnine, ki izboljšujejo tla. Brežine gramoznic se preoblikujejo na različne načine: tako, da ponujajo rešitev, ki je primerna za lažji dostop obiskovalcev do vode, ali pa oblikujejo življenjski prostor določenih ptičjih in vodnih vrst, ki za svoj obstoj v prostoru potrebujejo natančno določene naravne pogoje.

SARA ČOK

OHRANJANJE NARAVE

tloris osrednjega območja

brv med otoki

13

otroško igrišče opaZovalnice ptic na otokih

pogled Z raZgledišča

14

DIANA GOLOB MRAK

CŠOD IN REKREACIJA (I)

Strukturno in oblikovno izhaja rešitev iz obsotječih mejic, obvodnih koridorjev in izrazito ogranskih mrtvih rokavov reke Mure ter iz geometriziranega vzorca kmetijskih površin. Območje je razdeljeno na tri vsebinsko različne, a povezujoče se cone. Prva cona, od vzhoda proti zahodu, je območje apartmajskega naselja in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, druga je območje varovanja in je namenjena opazovanju ptic. V sklopu te cone je učna pot in trim steza. Zadnja, tretja cona pa je namenjena vodnim športom, piknik prostorom in restavraciji s čolnarno. Vsa tri območja so med seboj povezana s pešpotjo. Pri zadnji gramoznici je upoštevana tudi njena predvidena širitev. Ohranja se mrtvi rokav, ki je naravna vrednota v tem območju. Drugo in tretje jezero sta povezana, ker se s tem poveča pretočnost jezer, kar je ugodno vpliva na jezerski ekosistem.

cšod in športne površinetloris celotnega območja

15

ANJA GOLOB

CŠOD IN REKREACIJA (II)V prostor med štirimi gramoznicami je umeščeno bungalovsko naselje centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Urejen je dostop do vode s plažo, v bližini je tudi več športnih igrišč. Naselje sestavlja dvanajst manjših hišic, osrednji prostor centra pa je večja stavba, v kateri so skupni prostori, kuhinja, jedilnica in učilnica. Apartmajsko naselje devetih hišic se odpira na tretje jezero. V neposredni bližini se nahaja restavracija z veliko poletno teraso in razgledom na ribiško jezero 4. Okrog vseh jezer, ki so namenjena ribolovu (1, 2 in 4), so urejeni pomoli za ribarjenje in sprostitev.

Osrednje jezero (5) je prvenstveno namenjeno sprostitvi, izobraževanju in opazovanju ptic z učno potjo, ki ji je dodana učilnica na prostem oz. opazovalnica za ptice. Zadnje jezero (6), kjer se še izvaja izkop gramoza, bo sanirano kot športno-rekreacijsko območje. Tu so predvideni aktivnejši vodni športi: plavanje, čolnarjenje v obliki teras, dodana je manjša čolnarna ter letni bar z veliko leseno ploščadjo nad vodo.

12

3

4

5

6

cšod in športne površineaksonometrija celotnega območja

16

TANJA ŠUŠTERŠIČ

CŠOD IN REKREACIJA (III)Oblikovalski koncept v osnovi sloni na pravilni strukturi kmetijskih površin, razmejenih s potmi, ki se sekajo pod pravim kotom. To geometrijsko podlago zmehčajo vijugaste linije, ki tečejo od zahoda proti vzhodu. V oblikovnem smislu organske oblike spominjajo na reko Muro, v zasnovi pa predstavljajo predvsem sklenjena območja vegetacije pod katera so umeščeni grajeni elementi.

tloris celotnega območja apartmaji ob vodi

minigolfodbojka na mivkiigrišča Za tenis

Najaktivnejši del programa je ob zadnji, zahodni gramoznici, natančneje na njenem severnem robu, na stiku s kemtijskimi površinami. Tu so skoncentrirana vsa športna igrišča in objekti.

17

18

KRISTI MARINIČ

CŠOD IN REKREACIJA (IV)V vzhodnem delu med manjšimi gramoznicami je predviden športni stadion ter več igrišč za igre z žogo (košarka, badbinton, tenis, odbojka, namizni tenis). Igrišča so namenjena tako zunanjim obiskovalcem, skupinam športnikov in domačinom kot tudi otrokom, nastanjenim v centru šolskih in obšolskih dejavnost, ki se nahaja v bližini. Športno ponudbo dopolnjujejo gostinska ponudba, možnost čolnarjenja in ribarjenja, piknik prostori in prostor za balonarje. Vzhodno od športnega centra je ob vodo umeščeno naselje apartmajev in vikendov. Okrog gramoznic so urejene utrjene poti za sprehajanje in tek, skozi območje poteka tudi kolesarska pot, ki povezuje kraja Gabrje in Petišovce.

športno središče pogled na športno središče

pogled na celotno območje

19

ŠPELA KOTAR

CŠOD IN REKREACIJA (V)Rešitev območje deli na osrednjo naravovarstveno cono, zahodno območje mirnejših aktivnosti in vzhodno območje večjih programskih zgostitev. Mirnejše aktivnosti obsegajo čolnarjenje, ribarjenje in učno sprehajalno pot, med manjšimi gramoznicami na vzhodu pa so: center šolskih in obšolskih dejavnosti, učilnica na prostem, različna športna igrišča, naselje bungalovov, letni kamp z gostinskim objektom, golf igrišče z osemnajstimi luknjami in parkirišča.

cšod in bungalovi tloris celotnega območja

20

MARUŠA KRZNAR Športno rekreacijske površine - igrišča za košarko, odbojko, badminton, balinanje, namizni tenis, površina za lokostrelstvo, umetna stena za športno plezanje in večnamensko igrišče so glavne športne dejavnosti vprostoru, za katere so urejena ločena igrišča in drugi objekti. Osrednji del predstavlja center šolskih in obšolskih dejavnosti, čolnarna, urejena plaža, adrenalinski park, kolesarske in sprehajalne poti, orientacijsko-učna pot, skatepark različnih težavnostnih stopenj (halfpipe, prehodne rampe ...) in bivalni kompleks osmih počitniških hišic na nekdanjem mrtvem rokavu Mure.

CŠOD IN REKREACIJA (VI)

športno središče pogled na čolnarno

pogled na športno središče

tloris celotnega območja

21

Območje gramoznic v Lendavi je urejeno kot turistično rekreacijski park. Na vzhodni strani se nahaja osrednji prostor s športnimi igrišči, športno dvorano, gostinskim objektom, otroškim igriščem, urejeno brežino za ribolov, trim stezo in konjušnico, ki obiskovalcem nudi tudi jahanje po jahalnih poteh. Mimo osrednjega športnega prostora vodi pot do naselja bungalovov in kampa za urejeno kampiranje s šotori in avtodomi, neposredno ob vodi. Na zahodnem območju parka je umeščena čolnarna, ob obali so urejeni prostori za piknik. Zavarovano območje ob osrednji gramoznici ostaja odmaknjeno od obiskovalcev. Skozi ta del je speljana le rahlo dvignjena lesena pot na kolih, na katero se pripenjajo ptičje opazovalnice med drevesi.

NUŠA VODA

ŠPORTNO JAHALNO SREDIŠČE Z AVTOKAMPOM

kamp in naselje bungalovov

aksonometrija celotnega območja

športni center

22

DALIA ĐIVOVIĆ

ŠPORTNI CENTER

Predlog ureditve obsega apartmajsko naselje s petnajstimi enotami, piknik prostor, igrišče za otroke, gostinski objekt s sanitarijami, poletno kavarno in slaščičarno na leseni terasi na otoku, športna igrišča - peščena teniška igrišča, igrišči za odbojko na mivki, igrišče za košarko, večnamensko asfaltno ploščad, ki vključuje igrišče za mali nogomet, košarkarko, rokomet in inline hokej. Poleg aktivnega športnega programa je veliko pozornost posvečene tudi bolj pasivni rekreaciji, za katero so urejene makadamske poti za kolesarjenje in peš hojo s spremljajočimi ureditvami (klopi, mize). Od bolj specifičnih športnih programov pa velja izpostaviti poligon za agility trening psov, adrenalinski park s poligonom na višini do 10m, prostor za paintball, urejeno in ograjeno območje konjereje, območja za športni ribolov in območja za čolnarjenje s spremljevalnimi objekti ter območja za opazovanje ptic.

športno središčepomoli ob vodi

tloris celotnega območjaadrenalinski park

23

JANJA OTA

ŠPORTNO REKREACIJSKI PARK

Območje je namenjeno športno rekreacijskemu programu. Programsko najbolj pester je vzhodni del obravnavanega območa. Tu so urejena igrišča za košarko, badminton, odbojko, rokomet, inline hokej, skejt park, prostor za lokostrelstvo. Športni program dopolnjujejo še adrenalinski park, paintball in gostinski objekt s piknik prostorom. Ob obali najmanjše gramoznice je bungalovsko naselje, v bližini pa letni kamp. Srednji del območja je namenjen opazovanju ptic, zahodni pa pa wakeboardingu in čolnarjenju.

ureditev obalnega pasu

športne površine tloris celotnega območja

24

ANA HERMAN

LIKOVNO SREDIŠČE S FORMA VIVO

V prostoru gramoznic je na voljo gramoz in kamenja različnih oblik ter velikosti, naplavljen les, skratka gradiva iz katerih lahko umetniki ustvarijo različne skulpture in umetnine. Zato se program umetniškega (likovno kiparskega središča) ponuja kar sam. Prostor je urejen kot veliko ustvarjalno središče, kjer je poleg ateljejev in delavnic urejen tudi osrednji razstavni prostor s forma vivo. Na osrednjem prostoru so povzete reliefne strukture aktivne gramoznice (npr. kupi peska in proda), zato je teren razgiban, kupi peska pa zamenjujejo travnati hribčki, ki prostor dodatno členijo. Prostor za forma vivo temelji na odkrivanju in zakrivanju pogledov, kar je doseženo z zasaditvijo grmovnic, ki na nekaterih mestih skulpture odkrivajo, spet drugje zakrivajo in s tem ustvarjajo skrivnostnost prostora, hkrati pa prinašajo presenečenja in zanimive poglede, ko se sprehajalec pomika po prostoru.

Poleg umetniške dejavnosti predlog ureditve predvideva tudi območje ohranjanja narave (velika srednja gramoznica) in rekreacijsko cono (najbolj zahodna gramoznica).

tloris celotnega območja

obalni pas umetniški atelje ploščad ob vodi

25

26

DOMINIKA KONEČNÁ

MUZEJ NA PROSTEMObjekti muzeja na prostem stojijo med štirimi manjšimi gramoznicami v vzhodnem delu. Muzej sestavljajo tradicionalne prekmurske hiše in manjša cerkev. Stavbe so opremljene s tradicionalnim pohištvom in opremo, v notranjosti in okolici pa poteka prikaz starega vsakdanjega življenja Prekmurcev, nihovih tradicij in navad. Postavitev vasi, opremljanje in izvajanje starih obrti poteka pod strokovnim vodstvom v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom. Ob vasi se v značilnih vzdolžnih vzorcih raztezajo manjša polja, kjer poteka ekološka pridelava hrane. Pridelki se v poletnih in jesenskih mesecih skupaj z ostalimi prekmurskimi tradicionalnimi izdelki prodajajo na ‘vaški tržnici’ v osrednjem delu muzejskega zaselka.

tloris celotnega območja

pogled Z Zahoda

terasa ob vodi

Ob njo je umeščen info center s sanitarijami. Sestavni del muzeja sta tudi restavracija s teraso in čolnarna. Na stiku osrednjih dveh gramoznic stoji razgledni stolp, s katerega se odpirajo panoramski pogledi na celotno območje. V bližini stolpa so urejeni prostori za piknik in pomoli.

27

ZALA PERKO

DOTIK NARAVEOsnovna zamisel predloga je občutenje naravnega prostora, zato je glavna pozornost posvečena dojemanju prostora z vsemi čutili. Vidno dojemanje prostora gradi na kontrastu svetlo – temno oz. sonce – senca, vonj je vzpodbujen z uporabo različnih aromatičnih rastlin in dišavnic, za ustvarjanje zvoka so zasajene rastline, ki v vetru povzročajo šumenje (visoke trave, vrba), v močvirju se oglašajo žabe in številne ptice. Za stimulacijo otipa je urejena t.i. »bosa pot«. Njena površina je iz različnih materialov: kamenja različnih oblik in velikosti, lesa, mahu, trave, storžov, ipd. Za razvijanje ravnotežja služi razgibano in valovito zemljišče, ki je primerno tudi za otroško igro.

osrednji prostor vZvalovljena tratna ploskev

pomoli

opaZovalnice

28

KATJA FARTEK

STANOVANJSKO NASELJE

Med gosto vegetacijo na eni in za Prekmurje značilnim odprtim prostorom na drugi strani, rešitev umešča stanovanjsko naselje enodružinskih hiš s pripadajočim javnim programom. Stanovanjski program sestavljajo nizi enodružinskih hiš na velikih parcelah ob severni oziroma severovzhodni obali jezer. Taka lega omogoča dobro osončenost z orientacijo hišnih vrtov na jug oziroma jugozahod. Vsaka stanovanjska enota ima svoj zaseben dostop do jezer in dovoz.

Javni del programa vključuje gostinsko in rekreacijsko dejavnost. Večja restavracija se odpira na manjše jezero na vzhodni strani območja. Ob restavraciji je urejen tudi večnamenski odprti prostor ob vodi, ki se lahko koristi predvsem v poletnih mesecih. Športno rekreacjiski center se nahaja ob večjem jezeru na vzhodni strani območja. Center obsega več športnih igrišč (igrišče za badbinton, tenis, obojko, košarko in nogometno igrišče), garderobo in manjši gostinski objekt ob vodi s teraso in pomoli. Ob igriščih so klopi za gledalce in igralce, med njimi pa zeleni pasovi z nižjimi drevesi, ki nudijo senco in služijo kot vidna pregrada med posameznimi igrišči.

tloris celotnega območja

terasa pred gostiščemureditev pred športnim centrom

29

30

Zasnova temelji na predpostavki, da sanacija tovrstnega prostora zahteva tudi bolj razvojne dejavnosti, ne samo turizma, zato je poudarek na oblikovanju biotehniškega raziskovalnega centra s štirimi laboratoriji, ki bi se ukvarjali predvsem z biološkimi, mikrobiološkimi in drugimi znanstvenimi raziskavami. Območje je zato popolnoma zaprto za vsa vozila, na vzhodnem vhodu si lahko obiskovalci izposodijo kolesa in električne vozičke. V vzhodnem delu je predvideno apartmajsko naselje s petnajstimi hišami za gostujoče znanstvenike in obiskovalce in druge obiskovalce. Ob obalah manjših vzhodnih gramoznic je predviden manjši kongresni center, ob njem pa za rekreacijske namene še športna dvorana in gostinski objekt. Na severozahodnem delu se ob razširjeni zadnji gramoznici raztezajo pokrita poskusna polja.

V območje je vpeta učna pot, ki vključuje pet učnih postaj. Te predstavljajo: žlahtnjenje in gensko spreminjanje poljščin, zaščitene rastlinske in živalske vrste, opazovanje ptic, avtohtone rastline ter vodne živali in druge organizme.

PIA RIŽNAR

BIOTEHNIŠKIRAZISKOVALNI CENTER

tloris celotnega območja

apartmajsko naselje kongresni center in športna dvorana

31

KATARINA ISKRA

BIOLOŠKI RAZISKOVALNI CENTER

Biološki raziskovalni center vključuje kongresni center, laboratorije ter poskusna polja, območja za raziskovanje vodnih rastlin in živali ter opazovanje ptic. Predvsem v zahodnem delu območja se skuša poustvarjati habitate za določene vrste živali in jim tako tu omogočiti bivanje.

Za bivanje raziskovalcev in kongresnikov je poskrbljeno v apartmajskem naselju na SV, ki je sestavljeno iz sedemnajstih apartmajskih hišic. Tu lahko bivajo obiskovalci znanstvenih in likovnih delavnic, učenci ali turisti. Za preživljanje njihovega prostega časa služijo športna igrišča, sprehajalne poti ter jezera, ki ponujajo veliko možnosti za obvodno in vodno rekreacijo ter športe. Ob poteh so informativne table, ki osveščajo obiskovalce, nekaj je ptičjih opazovalnic, ob skrajno zahodni gramoznici pa je tudi učilnica na prostem.

Vzhodni del je nekoliko bolj turističen, saj je tu konferenčni center ter gostinski lokal s čolnarno.

apartmajsko naselje

tloris celotnega območja

športne površine v naselju apartmajsko naselje

32

REBEKA UL

OBNOVLJIVI ENERGETSKI VIRI

Rešitev vključuje tržno zanimive panoge, ki lahko pomagajo pri gospodarskemu razvoju Prekmurja. V luči povečanega povpraševanja po surovinah obnovljivih energetskih virov (biodizel, lesni briketi) so zato med gramozicami in severno cesto polja oljne repice in nasadi topolov. Skozi plantaže industrijskih in drugih podobnih rastlin je speljana pot za kolesarje in sprehajalce, ki obkroža celotno območje gramoznic. Speljana je tako, da obiskovalcem odpira in zapira poglede na vodo in prostrana polja

sprehajalna pot med nasadi

tloris celotnega območja

pomoli ureditev ob obali

nasadov. Ob poti so nanizane posamezne ureditve s klopmi in ptičje opazovalnice. Pomoli se nahajajo na zadnjih dveh gramoznicah, utrjeni dostopi za ribiče pa so urejeni bližje parkirišču ob vstopni točki za obiskovalce. Na današnjem območju separacije gramoza je predviden industrijski objekt za predelavo ogrščice in topolovega lesa.

33

Osnovni program sanacije izhaja je rekreacijsko turistični s turistično kmetijo, prostorom za oddih in učenje ter rezervatom avtohtone flore in favne. Na vzhodnem delu obravnavanega območja (ob štirih manjših gramoznicah) so bungalovi, športne površine, otroška in robinzonska igrišča, restavracija ter turistična kmetija s pripadajočimi polji, gredami, rastlinjaki in sadovnjaki. Pridelava hrane na kmetiji poteka po načelih sonaravnega kmetovanja. Pridelki se v večji meri porabijo za pripravo tradicionalnih jedi v restavraciji ali pa jih obiskovalci lahko kupijo na urejeni turistični tržnici. Gramoznice in prostor okrog njih se po izkoriščanju sanirajo v razčlenjen in pester prostor, primeren za naselitev rastlinskih in živalskih vrst. Oblikuje se raznolike tipe obvodnih območij, ki so ponekod zablatena, ponekod porasla s trstičjem, zdravilno strašnico in drugimi rastlinskimi vrstami. Ob obalah so speljane učne in sprehajalne poti s plavajočimi pomoli.

MATEJA PESEK

TURISTIČNA KMETIJA

turistična kmetija

aksonometrija celotnega območja

izdala in založila:Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta ULKomunala d.o.o., Lendava

uredil:prof. dr. Davorin Gazvoda

oblikovala:Eva Zupan

tisk:R-tisk Boštjan Rihar s.p.

naklada:400 izvodov

Ljubljana,maj 2010

poročilo študentske krajinsko arhitekture delavnice

SANACIJA GRAMOZNIC V PETIŠOVCIH