scan doc0034

63
Zavod Republike Slovenije za šolstvo SONJA PEČJAK • ANA GRADiŠAR Braine učne strategije POGL ~\Jjt: S\~~\t:.G'jE ~ 'PR~~v

Upload: natasa-kljucaric

Post on 25-Mar-2016

218 views

Category:

Documents


2 download

DESCRIPTION

bralna pismenost

TRANSCRIPT

Page 1: Scan doc0034

ZavodRepublikeSlovenijeza šolstvo

SONJA PEČJAK • ANA GRADiŠAR

Braine učne strategije

POGL ~\Jjt:

S\~~\t:.G'jE ~

'PR~~v

Page 2: Scan doc0034

Strategijepo bra j

V tem podpoglavju bomo spoznali strategije za:

c odgovarjanje na lastna vprašanja in vprašanjaučitelja,

o določanje bistva in pomembnih podrobnosti tergrafične prikaze bistva in podrobnosti,

o povzemanje vsebine (povzetke in zapiske),

e kritično branje besedil.

e branje grafičnih sporočil,

o razvijanje besedišča.

S strategij ami po branju skušamo po navadi ugotoviti stopnjo razumevanja inzapomnitve prebranega besedila. Te strategije služijo v prvi vrsti ureditvi pre-branega gradiva (bistva in pomembnih podrobnosti) v tako obliko, ki olajšujerazumevanje in zapomnitev prebranega.

Strategije po branju pomagajo bralcu, da prebrano gradivo uredi tako, da gabo lahko uporabil v skladu s postavljenim ciljem. Če je bralec med branjemsledil vsebini in jo razumel, je to običajno za aktivno uporabo znanja prema-lo. Pomemben del razumevanja, zlasti pa zapomnitve, se dogaja šele po branju.

DuffY in L. Roehler (1993) delita strategije po branju v:• organizacijske strategije, ki so namenjene organizaciji ali preoblikovanju

pomena besedila in vključujejo procese povzemanja, določanja bistva in za-ključevanja, ter

• evalvacijske strategije, ki pomagajo bralcu, da s kritičnim branjem presodi200 avtorjevo sporočilo.

Page 3: Scan doc0034

IBraine strategije lj učnem proceeu - Strategije po branju

Med dejavnostmi po branju, ki služijo predvsem dobremu, poglobljenemu ra-zumevanju učne snovi, avtorji največkrat omenjajo:• pogovor,IJ odgovarjanje na lastna vprašanja,• odgovarjanje na učiteljeva vprašanja,• predelava in grafične ponazoritve gradiva,• povzemanje,• tvorjenje kratkega povzetka v ustni ali pisni obliki.

5.3.1 Odgovarjanje na lastna vprašanja inučitalleva vprašanja

o vprašanjih in postavljanju vprašanj smo spregovorili že v strategijah predbranjem. Vprašanja po branju so namenjena zlasti evalvaciji avtorjevih sporo-čil, povezovanju vsebine in delov v celoto in povezovanju novih informacij spredznanjem učenca.

Tu navajamo samo nekatera vprašanja, ki jih lahko učitelj postavi učencem inki zahtevajo višjo stopnjo mišljenja, kot je memoriranje. Učenci naj ob posame-znih vprašanjih premislijo in odgovorijo, kakšno učno strategijo bi izbrali, da biprišli do odgovora na zastavljeno vprašanje.

Vprašanja, ki spodbujajo višjo stopnjo mišljenja••Kje in kako bi uporabil znanje, do katerega si prišel v tem članku/knjigi!pre-

davanju!. .. ?e Kaj je nauk te zgodbe?•. V čemje taformula podobna formuli, ki smojo pravkar spoznali? V čem se razlikuje?• O čem razmišljaš po branju takšnega besediLa/zgodbe/ ... ?•. Na kaj te to spomni?@ Katera je nasprotna misel od te, o kateri si bralislišal!. .. ?ol Katera je najpomembnejša misel? Naštej tri podrobnosti, ki označujejo bistveno

miseL.e Kakšno sliko bi Lahko narisal po tem besedilu?e Kako bi pojasnili neznane besede, če ne bi imeli slovarja?" Kako bi to snov naučil najboljšega prijatelja?e Kako bi to snov naučil svoje starše?e Kako bi to snov povedal s svojimi besedami?c Kje bi lahko uporabil te ideje?" Kako bi lahko izboljšal besedilo, izdelek?e Ilustriraj snov. 201

Page 4: Scan doc0034

" Tvori novo zgodbo, v kateri boš uporabil staro idejo.e Kaj se lahko naučiš iz te snovi?<II S čim si še lahko pomagaš za boljš« razumevanje te snovi?••Naštej pet najpomembnejših, bistvenih misli.e Primerjaj staro in novo snov ter poišči podobnosti in razlike med njima.

5.3.2 Iskanje in določanje bistvenih informacij inpodrobnosti

Te strategije usmerjajo učence na določanje bistvenih informacij, na iskanje inorganiziranje pomembnih podrobnosti, ugotavljanje organizacije besedila, kri-tično branje, branje vidnih informacij itd.

Najbolj pomembne med temi strategij ami so strategije za določanje bistvenihpodatkov v besedilu, kajti to so tiste makro informacije, s katerimi najlaže po-vzamemo celotno besedilo, ga razumemo in si ga zapomnimo. Poleg tega učite-lji pri preverjanju znanja največkrat sprašujejo po ključnih, bistvenih podatkihin podrobnostih nekega besedila.

Sicer učitelji v razredu za pojasnitev pojma »bisrvo« uporabljajo še druge izraze,kot npr. glavna ideja, osrednja ideja, osrednja misel, teza.

5.3.2.1 Strategije za določanja bistva

Kaj je sploh bistvo, bistvena informacija? Pomembno je, da vemo, da je to mi-sel, ideja in ne le ena beseda. Bistvo je izraženo v najmanj eni povedi ali se skrivav več povedih in odraža določen pogled na neko vsebino. Razlikovati moramomed pojmom ključna beseda, pri čemer bistvo poskušamo povzeti z eno bese-do/besedno zvezo, in bistvom nekega besedila, ki se skriva po navadi v povedih.Bolj natančno lahko povzamemo in si zapomnimo glavno sporočilo besedila zeno povedjo ali več kot z eno ali z več ključnimi besedami.

PrimerPod ključno besedo »poezija« si bomo po določenem času učenja težje predsta-vljali ustrezno vsebino, kot če to besedo nadomestimo z eno povedjo ali več, kitudi po daljšem času jasno povzemajo osnovno sporočilo besedila. Npr.:

Nekateri pesniki so bili popularni dolgo časa. Ali:Za izražanje čustev lahko uporabimo različne pesemske oblike. Ali:

202 Dobro poezijo je težko napisati.

Page 5: Scan doc0034

Bralne strategije v učnem procesu- Strategije po branju

Iskanje bistvenega sporočila ali glavne ideje

Pri predelavi učnega gradiva/besedila naj učenec vedno določi najprej glavnoidejo oz. bistveno sporočilo besedila in šele nato iz tega izpelje ključno besedo.Šele v tem primeru bo imela ključna beseda tako ozadje, kot ji jo daje besedilo.

DEJAVNOST V RAZREDU

V spodnjih besedilih poišči bistveno sporočilo in ga zapiši v obliki povedi.

V naravi živijo številna zelo majhna bitja. Takšna bitja so tudi virusi. Virusi pov-zročajo nekatere bolezni: gripo, ošpice, vnetje ušes ... So tako majhni, da jih vidi-mo samo z elektronskim rnikroskopom. Vendar se zlahka prenašajo z ene ose-be na drugo. Govorimo, da so bolezni nalezljive.

Bistveno sporočilo: .

Zemlja kroži okoli Sonca in se vrti okoli svoje osi. Okoli sebe se zavrti v malomanj kot 24 urah (enem dnevu). Ko je stran Zemlje, na kateri živimo, obrnjenaproti Soncu, je dan. V istem času je na drugi strani Zemljine krogle noč.

Bistveno sporočilo: .

Bistveno sporočilo ali tema je zlasti pri neumetnostnih besedilih izražena po-gosto že kar v naslovu. Zato je ena od mogočih vaj za urjenje učencev v iskanjubistva, da posameznim odlomkom poiščejo najustreznejši naslov (pri tem lahkoizbirajo med danimi naslovi ali sami napišejo naslov).

DEJAVNOST V RAZREDU

Spodnjima odlomkoma izmed danih naslovov izberi najustreznejšega.

Ob večini obal morje narašča in upada dvakrat na dan. Poglavitni vzrok tega pli-

movanja je privlačna sila Lune. Gravitacijska sila Lune dviguje oceane na tististrani Zemlje, ki je obrnjena proti Luni. Istočasno vrtenje Zemlje odvrača vodona tisti njen del, ki je najbolj oddaljen od Lune. Te vodne izbokline oziroma 203

Page 6: Scan doc0034

visoki valovi potujejo okrog Zemlje v enakem ritmu kot Luna in povzročajo pli-mo. Vmes med izboklinami pa so vodne vdolbine oziroma nizki valovi - oseka,

(Iz: Lambert. D. 1999. Najlepša knjiga o oceanih. Tržič: Učila)

Naslovi:a) Morje in Lunab) Plima in osekac) Gibanje morske vode

Ene zvezde sijejo močneje. druge šibkeje. Rečemo. da imajo različen sij.Nekatere zvezde pa spreminjajo svoj sij. To so zvezde spremenljivke. Že sre-dnjeveški Arabci so zapazili nihanje sija zvezde Algol v ozvezdju Perzeja: nava-dno sveti Algol kot sveti npr. zvezda Severnica. Nenadoma pa njegov sij moč-no oslabi. Tako sveti okoli deset ur. Te spremembe sija se ponavljajo približnovsake tri dni. Po odkritju daljnogleda, posebno pa po uporabi fotografije v astro-nomskih opazovanjih, se je število odkritih zvezd spremenljivk zelo povečalo.Ob koncu 18. stoletja so jih poznali okoli deset ob koncu 19. stoletja okoli sto,danes pa že 25 tisoč.

(Iz: Prosen. M. 1980. Utrinki iz astronomije. Ljubljana: Mladinska knjiga)

Naslovi:a) Zvezde spremenljivkeb)Algolc) Zvezdno nebo

PRIMER DEJAVNOSTI

Spodnjim odlomkom sam določi naslove.

Naslov: .Ptičji mladiči so bili lačni. Njihova mati je odletela iz gnezda, da bi jim poiskalahrano. Gledali so čez rob gnezda in videli, kako leti mati in nese nekaj v kljunu.

Naslov: : .Ko so z neba začele padati prve snežinke, je Borut s svojimi prijatelji odvihralven. poskakoval in poskušal ujeti snežinke. Ko je eno ujel z roko. je ves začudenopazoval. kako je hitro izqinjala,

204

Page 7: Scan doc0034

Braine strategije v učnem procesu- Strategije po branju

Naslov: .

Neko toplo poletno popoldne so Peter in njegovi prijatelji na posestvu starihstaršev izkopali grob za psa, ki ga je povozil avto. Peter ni mogel govoriti, le sol-

ze so mu tekle iz oči. Prijatelji so ga žalostno opazovali.

Iskanje bistvenih povedi

Pomemben element določanja bistvenih informacij je, da zna učenec bistvenopoved poenostaviti, tj. izraziti na kratko, morda le z eno povedjo. To mu po-maga tudi pri pomnjenju bistva. Iskanje in izražanje bistvenih idej pa je poseb-no pomembno v primerih, ko:• bistvo ni zajeto v eni povedi, pač pa ga mora učenec povzeti iz celotnega

besedila;• je bistvo opisano v več povedih:• je cilj naloge, da učenec povzame daljše besedilo v krajše.

V besedilih ima bistvena poved različen položaj -lahko je na začetku, na koncuali v sredini besedila ali pa je treba bistvo povzeti iz več povedi.

Pri mlajših učencih se učimo najprej iskanja ključnih povedi in šele nato ključ-nih besed. Seveda to pomeni, da mora učitelj izbrati take primere besedil, v ka-terih je bistvo res izraženo v eni povedi.

DEJAVNOST V RAZREDU

V spodnjem besedilu poišči bistveno povedo

Bukev ima gladko in sivo skorjo. Les je rdečkast. Uporabljajo ga za izdelavo po-hištva in kurjavo. Bukev je visoko listnato drevo. Bukovi gozdovi so znani tudi požiru (bukovem semenu), ki ga nabirajo za živalsko krmo in izdelavo olja.

Bistvena poved:

205

Page 8: Scan doc0034

DEJAVNOST V RAZREDU

V spodnjih besedilih poišči bistveno poved in jo podčrtaj; položaj bistvene po-vedi pa zapiši ob rob besedila.

Besedilo Položaj bistvenepovedi

Tim ti bo pokazal. kako si lahko izdelaš tak daljnogied. kot jenjegov. Potreboval boš dva tulca od papirnatih brisač, barvnipapir. celofan. lepiini trak. meter vrvice. svinčnik in škarje.Tulca od papirnatih brisač ovij z barvnim papirjem. Pritrdiju z lepilnim trakom. Iz celofana izreži dva kroga in z njimaprekrij konca obeh tulcev. S škarjami odreži odvečni celofan.Tulca zlepi z lepilnim trakom. S svinčnikom naredi odprtiniza vrvico. jo napelji skozi in jo na koncih zavozlaj,

(Durnbo. 1996.4)

Ogenj povzroča ogromno škodo v naravi. predvsem vgozdu. Gozd je okolje. ki se razvija zelo počasi, kar večstoletij. Ogenj pa lahko v par urah vse uniči. V požaruzgorijo in propadejo drevesa in grmičevje. kjer gnezdijoptice in živijo veverice. Ogenj uniči travo in cvetje. kjer sezadržujejo gozdne žabe in kuščarice. V požaru pa zgori tudidel zemlje. ki je na površini. kjer živijo deževniki. polži. pajki.mravlje in mnoge druge žuželke. Vse te živali so v gozduzelo pomembne. So hrana drugim živalim. prehranjujejose z odmrlimi deli rastlin in živali ter tako bogatijo zemljos hranilnimi snovmi. Vse te živali poginejo v požaru. kajtipremikajo se počasi in ne uspejo zbežati pred ognjem.

(Ota. D. (2000). Narava okoli nas in njeno varstvo.Galeb. 2000. 10)

Centrifuga je stroj z bobnom. ki se vrti z veliko hitrostjo. Čedamo v centrifugo mokro perilo. se vodne kapljice pomikajoproti obodu centrifuge in skozi preluknjani plašč bobna. Stem se blago suši. Tako ločujemo med seboj tudi neenakotežke snovi ali tekočine (npr. iz mleka izločamo smetano).

Bager ima premakljivo roko z lopata ali zajemaiko na koncu.Z njo koplje. zajema nakopano prst. pesek ali kamenjein prenaša. kamor je treba: na odlagališče. na tovornjak.betonirano jamo. Lahko je na gosenicah ali pa na kolesih.Take naprave so posebno uporabne za kopanje jarkov in zacestna dela.

206

Kanal je umetno prekopana vodna pot čez kopno. Delajo jih

predvsem za promet z ladjami. da s tem skrajšajo povezavomed vodnimi potmi. rekami. jezeri. morji.

Page 9: Scan doc0034

Bralne strateg~je v učnem procesu· Strategije po branju

Pri krajših besedilih/odlomkih proces iskanja in izražanja bistva v povedi nipreveč zahteven. Bralec mora najprej:1. ugotoviti, o čem pripoveduje besedilo,2. se odločiti, kaj je avtor hotel sporočiti z besedilom (to lahko prikaže na ka-

kršen koli viden način - npr. s pomočjo miselnega vzorca, časovnega traku,Vennovega diagrama ipd.),

3. oblikovati poved, v kateri avtorjevo najpomembnejše sporočilo povzame ssvojimi besedami. Pri tem je treba ključne besede postaviti v take medse-bojne odnose, v kakršnih so v besedilu.

Pri drugem koraku si bralec lahko pomaga tudi s t. i. »iskalcern glavne ideje«.To je v bistvu uvodna poved, ki usmerja bralca na bistvo in se glasi: »To, karavtor želi, da bi res razumel pri tem besedilu je, da ... «

Iskanje in povzemanje bistva pa je precej težje pri daljših besedilih zaradi večrazlogov: v daljšem besedilu se lahko skriva več pomembnih misli, glavno spo-ročilo je lahko manj razvidno ipd. Po drugi strani pa dobi bralec v daljšem be-sedilu več informacij, s katerimi lahko preveri, ali je pravilno sklepal o glavnimisli. Pri takem besedilu mora bralec največkrat bistvo izraziti z več ključnimibesedami.

Iskanje bistvenega sporočila iz ključnih besed

Dobra vaja za urjenje učencev v oblikovanju ključnih besed je vaja, ko moraučenec besedilo povzeti v obliki kratkih sporočil (SMS) za vrstnika, sošolca.

DEJAVNOST V RAZREDU

Sporočila posameznih besedil povzemite s ključnimi besedami v obliki sporo-čila SMS.

V Tibetu živi jak, žival. ki je podobna govedu. Ima dolge in tenke rogove, ki soobrnjeni navzgor in nazaj. Telo ima pokrito z dlako, ki mu sega do tal. Na hrbtuima zelo izrazito grbo. Ljudje ga pogosto uporabljajo za jahanje in prenašanjetovorov.

SMS: "" .

207

Page 10: Scan doc0034

Blizu središča Afrike se nahajajo nenavadne gore - Mesečeve gore. Mogočeso bile imenovane tako zato, ker se zelo razlikujejo od vseh drugih krajev naZemlji. V teh gorah ne živijo ljudje. Tudi živali je zelo malo. Toda te gore so odli-čen prostor za rastline. Tukaj so rastline zelo, zelo krepke in prekrivajo prav vsopovršino. Nekateri ljudje mislijo, da rastejo v teh gorah rastline tako dobro zara-di hladu, vlage, kisle zemlje in velike množine ultravijoličnih žarkov.

SMS: .

»Nekadilec«, tako so imenovali mladeniči moža, katerega pravega imena splohniso poznali. Nekadilec ga niso imenovali zato, ker bi ne kadil. Kadil je celo zeloveliko. Pogosto so ga obiskovali, kajti imeli so ga radi. Svoje ime je dobil zato,ker je v njegovem vrtu stal odslužen železniški vagon, v katerem je prebival.V tem vagonu je bil oddelek za nekadilce drugega razreda. Ko se je mož predenim letom priselil v ta del mesta, je kupil vagon od železnice za šestdesettisoč tolarjev in sedaj je v njem prebival. Male bele ploščice, na katerih je pisalo»Nekadilci«. je pustil viseti zunaj na vagonu.

SMS: .

5.3.2.2 Strategije za določanje pomembnihpodrobnosti

Vsako besedilo je dejansko skupek podrobnih, specifičnih informacij, ki ga se-stavljajo. Vendar so nekatere informacije pomembnejše od drugih. Podrobnostiv besedilu pojasnjujejo, opisujejo ali podpirajo glavno misel. Besedilu dajejopoln pomen in ga osmišljajo, ne glede ali gre za umetnostno ali neumetnostnobesedilo.

Glavno misel- Imeli smo čudovite počitnice - dejansko osmislijo šele podrob-ne informacije, kot so:Ves čas je bilo lepo vreme - sončno, vendar ne prevroče.S terase smo imeli prekrasen razgled na morje.Poskusili smo številne, zelo okusne jedi.Obiskali smo muzej in galerijo, ki prikazujeta življenje tamkajšnjih prebivalcev.

208

Page 11: Scan doc0034

Bra~nestrategije v učnem procesu- Strategije po branju

Povedi s podrobnimi informacijami, ki se nanašajo na bistvo, imenujemo pod-porne povedi. Informacije v podpornih povedih so različne, odvisno od name-na besedila. Delimo jih lahko v tiste, ki:• navajajo razloge ali argumente za določene teze ali proti njim,• podrobneje opisujejo nekaj,e navajajo zaporedje korakov ali postopkov pri izdelavilrasti nečesa,• pojasnjujejo bistvo z enim primerom ali več,• navajajo dejstva ali različne statistične pokazatelje,•. odgovarjajo na zastavljena vprašanja itd.

V vsakem besedilu lahko avtor uporabi različno kombinacijo zgoraj navedenihpodpornih povedi, da z njimi pojasni bistvo.

DEJAVNOST V RAZREDU

V spodnjih odstavkih poiščite, katere podporne povedi pojasnjujejo ležeče na-tisnjeno poved in jo določite (razlogi, argumenti; zaporedje postopka; opis; ilu-stracija; dejstva in statistični pokazatelji).

Obiskovalci Havajev so pogosto presenečeni, ko vidijo, da edini jezik tam ni an-gleščina. Havajci še danes pogosto uporabljajo svoj materini jezik, havajščino.Havajščina je za preučevanje zanimiv jezik. Je zelo melodičen in predstavlja di-alekt polinezijskega jezika. Havajščina pozna le dvanajst črk, vsak samoglasnikpa izgovorijo poudarjeno in posebej.

Podporne povedi: : .

Vrsta podpornih povedi: .

Leta 1822 je nemški znanstvenik Friderich Mohs izdelal lestvico za merjenje trdotemineralov. Razpon lestvice sega od O (zelo mehak mineral) do 10 (zelo trd mineral).Kamen razvrstijo na lestvico tako, da z njim podrgnejo po osnovnih mineralih, kotsta kremen in korund. Trši kamni razijo mehkejše. Če dragulj, ki velja za diamantdoseže na Mohsovi lestvici trdoto, ki je nižja od 10, potem je očitno ponarejen.

Podporne povedi: .

Vrsta podpornih povedi: .209

Page 12: Scan doc0034

Bralne stwategije \f učnem proeesu- Strategije po branju

B. Smith (2004) navaja vprašanja, ki jih lahko uporablja učitelj za spodbujanjeiskanja bistva in pomembnih podrobnosti:Za opis teme: O čem ali o kom govori besedilo?za identifikacijo ključnih pojmov: Kateri so glavni, ključni, najpomembnej-ši pojmi v besedilu?Za usmeritev pozornosti na sporočilo besedila: Katera je glavna ideja, ki joavtor poskuša posredovati s tem besedilom?

Kot pomoč učitelja: Izrazi to idejo v povedi, ki:e naj bo dovolj široka, da bo vključevala vse pomembne podrobnosti, in•• bo res odražala stališče avtorja.

5.3.2.3 Grafični prikazi pomembnih informacij

Pri učenju iz učbenikov mora učenec med množico informacij znati ločiti po-membne od nepomembnih podrobnosti. Pomembne podrobnosti se nanaša-jo neposredno na glavno misel, kar za nepomembne podrobnosti ni značilno.

Glavne podrobnosti ali detajle in odnose z glavno mislijo lahko prikazuje-mo z različnimi grafičnimi oblikami, ki jih imenujemo grafične ponazoritve.Najpogostejše oblike grafičnih ponazoritev so:lO pojmovne mreže, ki prikazujejo povezave med pojmi v besedilu,'" miselni vzorci kot posebna oblika pojmovnih mrež,e drugi grafični prikazi, ki predstavljajo shematski prikaz bistva in pripadajo-

čih pojmov.

Pojmovne mrežePojmovna mreža je način grafične ponazoritve besedila za prikaz odnosov medpomembnimi pojmi. Te mreže lahko izdelamo za besedila različnih dolžin, od-visno od tega, kako podrobno želimo predelati besedilo. Mlajši učenci lahkoizdelajo pojmovno mrežo za učno snov v celoti (ker so po navadi besedila kraj-ša) in v tej snovi zajamejo vse pomembne pojme in tudi podrobnosti. Starejšiučenci pa lahko oblikujejo pojmovno mrežo samo za določene dele učne snovi(npr. za uvodno poglavje v knjigi) ali za snov v celoti, pri čemer seveda izpustijoštevilne podrobnosti in dejansko vključijo le tiste pomembne pojme, ki nepo-sredno podpirajo ključno misel. Odnose med pojmi v pojmovni mreži izrazi-mo z glagoli, ki kažejo na način povezanosti dveh pojmov (npr. ali gre za odnosnadpomenka - podpomenka; vzročno - posledični odnos, ... ).

211

Page 13: Scan doc0034

V sredini pojmovne mreže je ključna beseda, okrog pa so razvrščeni vsi tistipojmi, ki ključno besedo razlagajo, pojasnjujejo ... Pri tem ne obstaja vnaprejdoločena, standardna oblika pojmovne mreže. Oblika pojmovne mreže je od-visna od strukture samega besedila. Tako je drugačna, če v besedilu prevladujestruktura vzrok - posledica, kot če v besedilu iščejo učenci podobnosti in razli-ke med dvema pojavoma, in spet drugačna, če je v besedilu pomembno zapo-redje dogajanja itd.

Pri pojmovni mreži je enotno le zaporedje njene izdelave. Clewell in Haidemos(1983) govorita o petih zaporednih korakih:1. V sredino pojmovne mreže narišemo krog.

Ta krog mora biti večji in bolj poudarjen kot vsi drugi krogi v mreži.2. V sredino kroga zapišemo ključno misel/temo iz besedila.

Ta ključna misel je izražena v eni ali dveh besedah, ki najbolje povzematabistvo.

3. Seznam besed, ki pojasnjujejo bistvoUčenec na poseben list napiše vse tiste pomembne besede, ki najbolje poja-snjujejo glavno misel.

4. Risanje pojmovne mrežeUčenec najprej v bližino besede na sredini vnese v kroge tiste besede, ki soneposredno povezane z besedo v sredini. Te kroge poveže s krogom v sredi-ni. Na linije, ki povezujejo obe besedi vpiše način povezanosti. Potem pa tebesede pojasnjuje naprej, lahko do manjših podrobnosti. Podrobnosti nisoveč povezane s ključno besedo v sredini, pač pa z drugimi pomembnimibesedami.

5. Skupen pregled pojmovnih mrež, dodajanje, odvzemanje in spremin-janjeKo učenci izdelajo lastno pojmovno mrežo in jo pogovoru primerjajo zostalimi učenci v razredu, jo po potrebi rnodificirajo (dodajajo ali odvze-majo besede),

Postopek oblikovanja pojmovnih mrež se sicer razlikuje od vsebine/predmeta dovsebine/predmeta. Splošen postopek je v bistvu možganska nevihta, pri čemersprašujemo učence po asociacijah, ki jih imajo ob določeni besedi. Vse asociacijepiše učitelj na tablo, potem pa jih skupaj z učenci kategorizira v pojme hierarhič-no višjega reda (nadpomenke) in pojme hierarhično nižjega reda (podpornenke).

Danes je znano, da lahko pojmovne mreže uporabljamo v različne namene:za razvoj besedišča, kot dejavnost pred branjem za ugotavljanje oz. aktiviranjeučenčevega predznanja in kot dejavnost po branju za urejanje bistvenih infor-

21 2 macij z namenom, da bi bolje razumeli in si lažje zapomnili učno gradivo.

Page 14: Scan doc0034

Brašne strategije v lUlčnem procesu o Strategije po branju

Hierarhične pojmovne mrežeHierarhična pojmovna mreža je pomembno učno pomagalo v procesu učenjapred branjem, saj tako učenci hitro spoznajo, s katerimi pojmi se bodo srečaliv besedilu, kateri pojmi so bolj pomembni in kateri manj. Če jo uporabljamokot dejavnost po branju, pa si učenci lahko na ta način poglobijo razumevanjein si informacije lažje zapomnijo.

Hierahično urejene pojmovne mreže izhajajo iz predpostavke, da pri razume-vanju besedila lahko govorimo o razumevanju na mikro- in makroravni (mo-del Kintscha in van Dijka, 1978). Besedilo na mikroravni predstavlja manjšepomenske enote (posamične informacije); o makro ravni besedila pa govorimo,kadar izluščimo iz njega bistvene, ključne informacije, ki so najvišje v pojmovnihierarhiji. Za učenje je zlasti pomembno dejstvo, da si informacije na makro-ravni bolje zapomnimo kot informacije na mikroravni.

Hierarhična pojmovna mreža kaže, kakšna je hierarhija pojmov v besedilu. Iznje je jasno vidno, kateri pojmi so hierarhično višje (širši, nadpornenke) in ka-teri so hierahično nižje (ožji, podpornenke). Tako so pogosto oblikovana (do-bra) učbeniška besedila. Avtorji si prav s hierarhično pojmovno mrežo poma-gajo pri pisanju učbenikov.

Hierarhično pojmovno mrežo lahko oblikuje učitelj sam, skupaj z učenci ali pajo oblikujejo učenci sami. Vendar je zaradi hierarhizacije pojmov izdelava takepojmovne mreže izjemno zahtevna, zato priporočamo samostojno izdelavo tepojmovne mreže šele pri učencih srednje šole. Oblikovanje hierarhične poj-movne mreže namreč predpostavlja, da učitelj ali učenec natančno poznata hi-erarhijo odnosov med posameznimi pojmi.

Učitelj največkrat oblikuje hierarhično pojmovno mrežo že pred obravnavodoločene snovi!teme z namenom, da seznani učence s ključnimi pojmi, ki jihbodo spoznali pri obravnavi nove snovi. Pri tem izpostavi ključne pojme, pri-kaže njihovo hierarhizacijo in in pokaže na povezave med pojmi. Učitelj nari-še grafično ponazoritev na tablo ali jo prikaže s pomočjo projektorja. Učencemsluži takšna mreža kot »vidno kazalo«, na katerega se vračajo pozneje, ko boljpodrobno spoznavajo posamezne pojme oz. snov.

213

Page 15: Scan doc0034

Primerhierarhične pojmovne mreže na temo Vlakna

Vlakna

Naravna~elimo~

Umetna

/delimo~

Rastlinska Živalska

Bombaž Platno Volna Svila

Kemična

Akril Najlan Poliester Acetat

Učitelj lahko prikaže učencem le delno izdelano hierarhično pojmovno mrežo,ki vključuje le tiste pojme, ki so jih učenci že spoznali, v tem prikazu pa manj-kajo pojmi, s katerimi se bodo srečali pozneje pri predmetu.

Primer:Učenci so že spoznali nekatera vlakna, npr. bombaž. svilo, poliester in najlon.zato jim učitelj pokaže tole grafično ponazoritev.

/

/\Bombaž Svila

214

Vlakna

Najlan Poliester

Page 16: Scan doc0034

Braine str;artegBje v učnem procesu o Strategije po branju

Takšen nepopolni prikaz učence zelo motivira za iskanje novih informacij vbesedilu, s katerimi bodo lahko dopolnili manjkajoče podatke v ponazoritvi.

Hierarhična pojmovna mreža je zlasti primerna kot dejavnost po branju, in si-cer v funkciji sistematičnega ponavljanja že predelane/naučene snovi ob kon-cu daljših obdobij (npr. ob koncu meseca, tri letja) ali ob koncu obravnave širšeteme iz učbenika. Še enkrat je treba posebej poudariti, da je samostojna izdela-va hierarhične pojmovne mreže za učenca izjemno zahtevna, zato je smiselno tomrežo izdelovati skupaj (učitelj in učenci) ob ponavljanju učne snovi.

Tovrstne mreže so zelo primerne pri najrazličnejših klasifikacijah, ki se poja-vljajo pri različnih predmetih (npr. pri slovenščini klasifikacija indoevropskihjezikov, klasifikacija slovenskih narečij, pri biologiji klasifikacija drevesnega aliživalskega debla).

Primer izdelane hierarhične pojmovne mreže iz besedilaPromet v mestuLjudje v mestu kar naprej nekam hitijo. Včasih so ljudje hodili nakupovat peš,bogati so jahali na konjih in še bolj bogati so se vozili v kočijah.Danes se veliko ljudi vozi s kolesi in motorji, vendar samo takrat kadar ne dežu-je. A s kolesom in motorjem se lahko pelje le malo ljudi. Veliko jih sede za volansvojega avtomobila. Vožnja z njim je bolj udobna.V mestu so tudi vozila javnega mestnega prometa. Prvo javno vozilo je bil tram-vaj, danes pa vozijo avtobusi in trolejbusi. Tramvaj je videti kot železniški vagon,le da je nekoliko manjši in da ga poganja elektrika. Tramvaj vozi po tirih. Ravnozaradi tega, ker se tramvaj lahko giblje le po tirih, so ljudje menili, da je preveč

neroden, in so iznašli trolejbus. To je vozilo, ki je povsem podobno avtobusu,samo da ga poganja električni, ne bencinski motor.

(Iz: Miklavc. F. 1977. Vozila in promet. Ljubljana: Mladinska knjiga)

215

Page 17: Scan doc0034

Hierarhična pojmovna mreža

PROMET V MESTU-----VČASIH DANES/ \ OSEBNI JAVNI

/__ O<,.--- --

/ '"Peš I<onji I<očije 1<010 Motor Avto Tramvaj Avtobus Trolejbus

DEJAVNOST V RAZREDU

Na podlagi spodnjega besedila izdelaj te po branju hierarhično pojmovnomrežo.

Javno in zasebno pravo

Pravne norme lahko združi mo v skupine po vsebini, to je glede na snov, ki jourejajo. V pravnem redu države ločimo dve veliki skupini norm. V prvo skupinosodijo vse tiste norme, ki urejajo pristojnost javne oblasti ter odnose med dr-žavljani in državo. To so norme javnega prava. V drugi skupini pa so vse tistenorme, ki urejajo odnose med posamezniki. To so norme privatnega - zaseb-nega prava.Javno pravo in zasebno pravo delimo v manjše podskupine norm, ki urejajospecifična področja.

Javno pravo delimo na ustavno pravo, upravno pravo, davčno pravo in kazen-

sko pravo.Ustavno pravo ureja temeljno ureditev države (npr. oblast in pristojnost pred-sednika republike, vlade, parlamenta itd.) in temeljne svoboščine državljanov(npr. pravico do svobodnega izražanja mnenja, do združevanja itd.).

Upravno pravo ureja delovanje in ureditev javne uprave (npr. ministrstev, javnihuslužbencev, občin itd.) in odnose med njo in državljani.Davčno pravo določa davke in takse, ki jih morajo plačevati državljani kot pri-

spevek za javne izdatke, ter način njihovega izterjevanja.216 Kazensko pravo določa kazniva dejanja in sankcije za storilce.

Page 18: Scan doc0034

BraUnestrategije v učnem procesu· Strategije po branju

Tudi zasebno pravo lahko delimo na manjše skupine norm, ki urejajo specifič-na področja. Ločimo civilno pravo, trgovsko pravo in civilno procesno pravo.

Civilno pravo ureja odnose med zasebniki na nekaterih pomembnih področjih(npr. glede lastnine, družine, pogodb, dedovanja itd.).

Trgovsko pravo ureja organizacijo in dejavnost najpomembnejših gospodar-skih subjektov (podjetnikov in družb).Civilno procesno pravo določa, kako mora potekati sodni postopek, v kateremse uporablja zasebno pravo, torej civilno in trgovsko.

(Iz: Galimberi. F. 1992. Pravo in ekonomija. Le Monier)

NalogaNa podlagi spodnjega besedila izdelajte po branju hierarhično pojmovno mre-žo, ki bo čim bolj nazorno predstavila načine razvrščanja živih bitij.

RazvrščanjeBiologi razvrščajo ali klasificirajo žive organizme po njihovi podobnosti ali razli-kah in jih razporejajo v različne skupine na podlagi njihovih telesnih značilnosti.Organizme razvrščajo v skupine ali taksone. Najmanjše zaključene klasifikacij-ske skupine so vrste. Sledijo rodovi, v katerih je po ena ali več sorodnih in na vi-dez podobnih vrst. Več podobnih rodov združujejo v družino, ki skupaj z drugimisestavlja red, več redov pa razred. Zelo obsežna klasifikacijska skupina je deblo,v katerem je več razredov, več debel pa sestavlja največjo skupino - kraljestvo.Taksonomi v rastlinskem kraljestvu namesto izraza deblo raje uporabljajo odde-lek. V razvrščanju znanstveniki pogosto uporabljajo še razne vmesne skupine,kot so npr. naddružina, podružina ali pod deblo. Med vsemi klasifikacijskim sku-pinami je edino vrsta naravna. Vse ostale so si izmislili biologi, ki želijo z razvr-ščanjem pokazati sorodstvene povezave.

(Iz: Burine, D. 1998. Leksikon narave. Ljubljana: Mladinska knjiga)

Učinkovitost pojmovnih mrežŠtudije, ki so preverjale učinkovitost uporabe pojmovnih mrež, potrjujejoto strategijo kot eno najbolj učinkovitih v procesu učenja. S. T orns-Bronowski (1983) je ugotovila, da so učenci od drugega do četrtega razredaspoznali več novih besed z uporabo pojmovnih mrež kot z učenjem novihbesed iz sobesedila. Tudi študija Johnsona in Pittelmanna (1982) je poka-zala, da je bilo pomnjenje novih besed, ki so jih učenci spoznali s pojmov-nimi mrežami, večje kot pomnjenje besed, ki so se jih naučili s pomočjoanalize sobesedila,

217

Page 19: Scan doc0034

Kim, Vaughn, Wanzek in Wei (2004) navajajo, da pojmovne mreže po-magajo učencem pri identifikaciji bistvenih idej, sintetiziranju teh idej indoločitvi odnosov med bisrvenimi idejami iz besedila in so zato še posebnoprimerne za učence, ki še nimajo razvitih organizacijskih spretnosti in spre-tnosti sintetiziranja. S tem spodbujajo razumevanje prebranega. Kot poseb-no primerno navajajo uporabo te vizualne organizacije bistvenih informacijpri učencih z učnimi težavami, ker jim vidna organizacija bistva olajša pri-klic teh informacij.

Chielewski in Dansereau (1998) sta v dveh predhodnih študijah potrdilaznano dejstvo, da učenci, ki se naučijo uporabljati pojmovne mreže pri uče-nju, prikličejo več informacij iz besedila kot učenci, ki jih ne uporabljajo.

Hagen (1980) je odkril, da pojmovne mreže niso le dober spodbujevalecbralnega razumevanja, temveč jih lahko uporabimo tudi kot veljavno dia-gnostično sredstvo za oceno učenčevega predznanja. Spodbujajo tudi diver-gentno, ustvarjalno mišljenje učencev.

Pri tem raziskave kažejo, da ni tako pomembno, kdo riše pojmovno mre-žo - učenec sam, učenci v skupini ali učitelj. Pomembno je le, da je uče-nec tisti, ki izbere ključne pojme za pojmovno mrežo. Pri tem pa sta Nesbitin Adesope (2006) odkrila pomembno višji učinek pojmovne mreže, če joučenec izdela sam (velikost učinka d = .81), kot pa če se uči ob pomoči poj-movne mreže, ki jo je naredil nekdo drug (velikost učinka d = .37).

Pri nas pa so bolj kot pojmovne mreže uveljavljeni miselni vzorci, ki imajopo navadi bolj standardizirano obliko.

Miselni vzorecUtemeljitelj miselnega vzorca je Tony Buzan, njegovo idejo so razvijali naprejRussell idr., v slovenskem prostoru pa so se miselni vzorci uveljavili predvsems pomočjo M. Gabrijelčič, ki je napisala o miselnih vzorcih dve knjigi, in sicerUčimo se z miselni mi vzorci (1985) in Bogatimo besedni zaklad z miselnimivzorci (1993).

Učinkovitost zapisovanja z miselnimi vzorci temelji na zakonitostih delovanjamožganov, saj je struktura miselnih vzorcev podobna zvezdasti strukturi mož-ganske celice.

218

Page 20: Scan doc0034

B~'iidll1estrateg~je v učnem proce$\l,~. Strategije po branju

Z miselnim vzorcem sistematično prikažemo bistvene informacije iz gradiva (tj.bistvo in bistvene podrobnosti) v obliki ključnih besed. Za oblikovanje misel-nega vzorca zadostujejo običajno trije koraki:1. prvi korak vključuje identifikacijo glavne misli (bistva) iz gradiva;2. drugi korak pomeni iskanje tistih pomembnih podrobnosti iz besedila, ki

pojasnjujejo glavno misel. Pri tem teh pomembnih podrobnosti ne sme bitipreveč, da ne bi izgubili pregleda nad celotnim besedilom;

3. tretji korak pa predvideva nadaljnjo členitev, pojasnjevanje in ilustriranjepomembnih podrobnosti z detajli, ki olajšujejo zapomnitev. Ta faza pred-videva nekajkratno ponovno branje gradiva, da lahko vsem izbranim poj-mom najdemo detajle, ki jih še bolj pojasnjujejo.

Pri sami tehnični izdelavi miselnega vzorca je treba upoštevati tale pravila:o zapisujemo le ključne besede (največkrat samostalnike), in sicer s tiskanimi

črkami (Buzan je besede pisal na črte);ti ključne besede razvrstimo v središče, pomembne podrobnosti v podsredišča

in jih med seboj povežemo s puščicami, črtami;ol za ločevanje bolj in manj pomembnih informacij lahko uporabljamo različne

barve, različno velikost črk (bolj velike v sredini, ki označujejo bolj pomemb-ne informacije; manjše proti robu miselnega vzorca in označujejo manj bi-stvene podatke), razne simbole in slike.

Shema 15: Prikaz miselnega vzorca

\,."/

\219

I

Page 21: Scan doc0034

Primer izdelanega miselnega vzorca

Ilegalci -- ; Ilegalno ime:Vidmarjeva ,

.. ,J:'i~?:.::~__.,\

27.4,1941 "-- - - ------: "

.----_._-- -'/Naloge '/

~--.-~-.-- ----~.~::,'o

Aktivisti i

OF

Ljubljanamed NOB

/OkUP'Cii'

ŽicaLjudskamilica

Tiskarna TonetaTomšiča

Narodnazaščita

(Prirejeno iz: Gabrijelčič, M. 1985. Učimo se z miselnimi vzorci. Ljubljana: DZS)

Miselni vzorci imajo pomembno vlogo v procesu samostojnega učenja ne gledena stopnjo izobraževanja - od osnovne šole do univerzitetnega študija. Čepravv našem prostoru še ni neke širše empirične študije, ki bi pokazala na učinko-vitost uporabe tega grafičnega prikaza, pa o njegovi učinkovitosti poročajo šte-vilni učitelji in tudi učenci.

Včasih pride pri uporabi miselnih vzorcev v šolah do nekaterih modifikacij innepravilnosti v uporabi, ki zmanjšujejo njihovo učinkovitost.

1. Pogosto se zgodi, da izdela miselni vzorec učitelj na tablo in potem ga učen-ci v enaki obliki prepišejo v zvezke ter se tako učijo novo snov. To je zaučence z jezikovnimi težavami premalo in pretežko, saj so ostali brez pove-zovalnega ogrodja. Ti učenci naj imajo snov zapisano tudi v linearni obli-ki, da se lahko po potrebi (ko izgubijo nit), vračajo nanjo. Bistvo miselnegavzorca je v tem, da je učenec sposoben sam iz učnega gradiva izluščiti bi-stvo in pomembne podrobnosti, prikazati odnose med njimi in tako boljerazumeti in si hitreje zapomniti učno snov. Naloga učitelja ni le v tem, daz miselnimi vzorci, ki jih izdela sam, predstavlja snov učencem, pač pa danauči učence izdelovati miselne vzorce za potrebe bolj uČinkovitega učenja.

220

Page 22: Scan doc0034

BID"a~nestrategije v učnem psoceau- Strategije po branju

2. Druga, pogosta napaka je, da učenci izdelajo učno nalogo, ki ima samo for-malno obliko miselnega vzorca, sicer pa gre za linearni zapis učne snovi. Npr.prikaz domačega branja v obliki miselnega vzorca izgleda tako, da je v sredininapisan naslov prebranega domačega branja, potem pa v enem »oblačku« li-nearni zapis o avtorju, v drugem »oblačku« kratka obnova vsebine, v tretjem»oblačku« učenčevo mnenje o prebrani knjigi itd. To ni miselni vzorec.

DEJAVNOST V RAZREDU

Iz spodnjega odlomka izluščite pomembne podrobnosti in z njimi dopolnitemiselni vzorec. Na koncu lahko dopolni te miselni vzorec še z nepomembnimipodrobnostmi/ detajli.

Skupina vrstnikov lahko vpliva na vedenje posameznika pozitivno ali negativ-no. Lahko uniči duh posameznika in spodbudi pri njem antisocialno vedenje,ali pa lahko spodbudi in poveča posameznikovo občutja svobode in socialneodgovornosti. Skupina lahko spodbuja posameznika pri jemanju drog, pri kri-minalnem vedenju in podobno. Na drugi strani pa skupina lahko nudi podporoosamljenemu, mu daje občutek varnosti in sprejetosti. Moč skupine na posa-meznika je podobna atomski moči: služi za izboljšanje ali uničenje kvalitete ži-vljenja. V končni fazi je odvisno od vsakega posameznika, da se odloči, kako boizkoristil moč delovanja skupine nanj:

* Bistvo je natisnjena ležeče.

... .......•............... ~ / .

Skupina vpliva navedenje posameznika

pozitivno ali negativno.

<;

221

Page 23: Scan doc0034

DEJAVNOST V RAZREDU

Iz spodnjega besedila oblikuj miselni vzorec in ga potem na kratko obnovi.

Vinska trta

Klasična evropska vinska trta, Vitis vinifera, je ena od številnih vrst trte in jedoma v Aziji. Danes poznamo nekaj več kot 5000 vrst vinske trte. Od tega je

samo 200 sort evropske trte in peščica ameriških trt primernih za predelavo vvino; po oceni poznavalcev jih je manj kot 50 zares pomembnih.

Trta je plezalka in se z viticami oprijemlje dreves in se pne v njihove krošnje.Antični vinogradniki so ji pustili naravno rast. Rimljani so ji za oporo sadili bre-stova drevesa. Do danes so se taki načini vzgoje ohranili v nekaterih predelih

Italije in Portugalske. V sodobnih vinogradih uporabljajo zelo različne vzgojneoblike. Trta je postala industrijska rastlina, obrezana na ,točno določeno števi-lo rozg, ki nosijo pridelek in jih vsako leto pri rezi obnovimo. Vinogradnik takoomeji rodnost na tolikšno število grozdov, ki ob ugodnem vremenu lahko po-polnoma dozorijo. Splošna kvaliteta vina je v marsičem odvisna od takega nad-zora nad pridelkom.

Kot večino drugih rastlin lahko tudi trto razmnožujemo s semenom, vendar taknačin razmnoževanja ni uporaben, ker se sejanci v mnogočem razlikujejo odsvojih roditeljev. Semena - pečke se uporabljajo za vzgojo novih sort pri križa-

nju, medtem ko se novi mladi vinogradi sadijo s cepljenkami ali ključi, kot ime-nujemo lesene trtne podtaknjence. Cepljenke dobimo iz podlage, ki je po na-vadi neka ameriška trta, na katero smo cepili cepič evropske trte. Cepljenke soeno sezono posajene v trsnici. kjer se ukoreninijo in dobro zacelijo spojno me-sto. Šele nato jih vinogradniki posadijo na stalno mesto v nasad.

(Iz:Velika ilustrirana enciklopedija. 1986. Naravna bogastva. Ljubljana: Mladinska knjiga)

DEJAVNOST V RAZREDU

V naslednjem besedilu poišči ključne besede, jih prikaži v obliki miselnegavzorca, nato pa jih poveži v obliki povedi v kratki obnovi.

Hiše iz blata

Na potepanjih po revnejših deželah pogosto opazimo zelo zanimiv gradbeni

material - blato. Tako lahko naletimo na prave tovarne zidakov. V predelih, kjerni niti lesa niti kamenja, pa je blato sploh pravilo.Principi izdelovanja so različni. a se v osnovi ne razlikujejo kaj dosti in se v tisoč-

letjih skoraj niso spremenili. Osnova je, kot že rečeno, blato ali blato, pomešanoZZZ z glino; kot vezivo pa se uporablja slama ali trsje.

Page 24: Scan doc0034

Bratina strategije v učnem procesu- Strategije pobranju

Blato najprej pregnetejo in vanj vmešajo slamo. Z dobljeno maso zapolnijo le-sene modele in jih pustijo nekaj ur na soncu, da voda odteče. Dokaj kompaktnekvadre nato previdno stresejo iz modela in jih, zložene v nekakšne piramide, nasoncu sušijo še kak teden.Mesto, kjer kopljejo blato, kasneje zalije voda in pojavijo se prečudovita umet-na jezera.

(Iz: revije Gea, avtor Mitja Sever)

Pojmovne mreže za širjenje besediščaPojmovne mreže pogosto uporabljamo za širjenje besedišča. Tako pojmovnemreže posredno, s povečanjem besedišča omogočajo učencem boljše razumeva-nje bralnega gradiva, olajšujejo vključitev novih informacij v obstoječo kogni-tivno shemo (tj. v shemo njihovega predznanja) in lažje vrednotenje informacij.

Postopek dela s pojmovnimi mrežami za razvijanje besedišča pri učencih staprikazala Johnson in Pearson (1984; po Pečjak, 1995). Sam postopek ima šestkorakov:1. Učitelj izbere besede/vsebino, ki se nanašajo na učno gradivo.2. Besede napiše na velik plakat ali na tablo.3. Spodbudi učence, da navedejo čim več različnih besed/pojmov, ki so v ka-

kršni koli zvezi z napisano besedo, in jih napišejo na svoj list. Vse napisa-ne besede/pojme poskušajo nato kategorizirati oz. združiti v manjše številopojmovnih skupin.

4. Učenci povedo pojme, ki so jih navedli v zvezi z dano besedo, in pojmovnekategorije, ki so jih oblikovali sami. Vse to učitelj zapiše na tablo.

5. Učenci skupaj z učiteljem iz pojmov in kategorij iščejo pojme višjega hi-erarhičnega reda, ki jih nato razgrajujejo do posameznih pojmov. To je

končni rezultat dela učencev. S skupnim delom se urijo v klasifikaciji poj-mov v kategorije.

6. Sledi pogovor ob pojmovni mreži. To je najpomembnejši del tega procesa.V pogovoru učitelj opozori učence na to, da se zavedo, katere nove, do te-daj neznane besede so spoznali s pojmovno mrežo. Spoznajo, kako se novebesede povezujejo s starimi, ter so pozorni na odnose med novimi in že zna-nimi besedami.

223

1.

"

Page 25: Scan doc0034

Primeruporabe pojmovne mreže pri razvoju besedišča v tretjem razredu. pričemer je bila izhodiščna beseda TRGOVINA

Prodajalci Poslovodje

Knjigarne

LJUDJES čevlji Glasbene

\T'~\VRSTE

TRGOVINA

CENE TEŽAVE/' K';I \--:::časna

oskrbaZ izdelki

Prometnidavek

Visoke

Nizke- znlžane

Slabakakovostizdelkov

Dvigala'

Pojmovne mreže kot dejavnost po branjuPojmovne mreže nastopajo tudi v funkciji aktiviranja predznanja bralcev, ka-kor smo omenili že pri predbralnih dejavnostih.

Pogosto uporabljamo pojmovne mreže kot dejavnost po branju in pri samo-stojnem učenju. Učenec jih uporablja z namenom, da organizira (običajno) bi-stvene informacije iz gradiva tako, da jih bo lahko hitreje ponovil in si jih lažje

224 zapomnil.

•••••

Page 26: Scan doc0034

Brf'alne strartegeje v učnem proceS/fUl· Strategije po branju

Osnovni namen uporabe je torej sistematično organiziranje informacij iz uč-nega gradiva.

Hanf (1971; po Pečjak, 1995) predlaga za učence tristopenjsko uporabo poj-movne mreže za organizacijo besedila. Te stopnje so:1. Identifikacija glavne misli oz. bistva

Glavno misel napišejo in potem razmišljajo o tem, kaj vse že vedo o tej temi(predznanje) in kaj vse so izvedeli o glavni misli iz prebranega.

2. Sekundarno kategoriziranje besedIpojmovUčenci iščejo tiste pojme v besedilu, ki najbolj pojasnjujejo glavno misel(pomembne podrobnosti). Pri tem Hanf opozarja, da teh pojmov ne smebiti preveč (ne več kot je obseg delovnega spomina; torej od 5 do 9 pomen-skih enot), da učenci ne izgubijo pregleda nad vsebino besedila.

3. PodrobnostiV končni fazi skušajo učenci posamezne sekundarne pojme, ki pojasnjujejoglavno misel, pojasniti, razčleniti, ilustrirati in podkrepiti z nekaterimi po-drobnostmi, ki olajšujejo zapomnitev. Ta faza predvideva nekajkratno po-novno branje gradiva, da lahko vsem izbranim pojmom najdejo detajle, kijih še bolj pojasnjujejo.

Druge oblike grafičnih prikazovBistvene informacije (ključne misli in pojme) lahko glede na strukturo besedilaprikažemo grafično tudi drugače - uporabimo lahko različne grafične prikaze.Najbolj znani in pogosto uporabljani grafični prikazi so:oo diagram bistvo - podrobnosti,• argumentacijski diagram (AD),•• Vennov diagram,., primerjalna matrika,•• prikaz ribja kost,•• časovni trak,o zaporedje dogajanja (linearno ali krožno).

Prve štiri oblike grafičnih prikazov (diagram bistvo - podrobnosti, argumen-tacijski diagram, Vennov diagram in primerjalna matrika) uporabljamo, če vbesedilu avtor primerja posamezne pojme med seboj; če besedilo govori o vzro-kih in posledicah nečesa, potem je smiselno uporabiti prikaz ribja kost ali pri-kaz problem - rešitev; če pa je v besedilu pomembno časovno dogajanje, po-tek nečesa, potem uporabimo lahko all časovni trak ali zaporedje dogajanja.Posamezne oblike grafičnih prikazov glede na strukturo besedila so podane tudishematskern prikazu.

225

Page 27: Scan doc0034

Shema 16: Hierarhična pojmovna mreža različnih grafičnih prikazov

GRAFiČNI PRII<AZI

podobnosti - razlike vzrok - posledice časovno zaporedje

> ,CD >.•...

.•... ;fj) oe ~(f) ""oo -'<~ I ~oolco E o:.o

CD c ""o·c :o > CDN o :oco o (f)~ ci co e·c -o oa. N a.co~ ro, '§. N

L__: t :.':'"___~_;.:J,l.....- ____ j

Prikazovanje podobnosti in razlik med bistvenimi informacijamiZa čim bolj nazorno prikazovanje podrobnosti in razlik med bistvenimi inmanj bistvenimi deli besedila lahko uporabimo diagram bistvo - podrobnosti,Vennov diagram in primerjalno matriko. Ti grafični urejevalniki zelo nazor-no kažejo podobnosti in razlike med ljudmi, dogodki, izkušnjami, stališči itd.

Prikaz bistvo - podrobnostiPri tovrstnem grafičnem prikazovanju imamo v zgornjem delu navedenkratek oris bistva besedila (v ključnih besedah oz. povedih), potem pa nalevi strani dejstva iz besedila, ki govorijo npr. v prid predstavljenemu bi-stvu, na desni strani pa dejstva, ki govorijo proti.

226

Page 28: Scan doc0034

Ibah'1lestrategije "il učnem procesu· Strategije po branju

BiSTVO .

Podrobnosti,+= ki podpirajo =-=f-bistvo

Tako lahko razvrščamo argumente/stališča za določeno tezo in proti njej. Bistvoje postavljena teza, na levi strani so argumenti za, na desni strani argumentiproti, ali na levi strani imamo vzroke, na desni pa posledice itd.

Podobno lahko prikazujemo pozitivne in negativne lastnosti samega sebe, nekeliterarne osebe ipd.

Primer izdelanega diagrama bistvo - podrobnosti pri besedilu Rastlinstvoplaninskih krajevRastlinstvo planinskih krajevNi nam treba daleč, da bi našli ekosisteme, kjer lahko spoznamo značilne prila-

goditve zaradi izjemnih življenjskih razmer; to so naše planine.Življenjske razmere: Podnebne značilnosti planinskega sveta so nizketemperature, dolge zime in kratka poletja. Pomembne so tudi velike temperaturnerazlike med dnevom in nočjo. V planinah je tudi več padavin kot v dolinah,vendar ta voda hitro odteče na bolj ali manj golih skalah. Zato je posebno vpoletnih mesecih pogosto suša. V gorah so pogosti vetrovi. ki odnašajo še tistomalo plodne zemlje in rujejo vse, kar ni dobro pritrjeno. Svetloba vsebuje vplaninah tudi več ultravijoličnih žarkov, ki zavirajo rast rastlin.Prilagoditve rastlin: Na nizke temperature in dolgo prezimovanje so prilagojeneplaninske rastline tako, da jim na jesen odmrejo nadzemni deli, njihova semenapa so trpežnejša in odpornejša proti mrazu. 227

Page 29: Scan doc0034

Viharji rastlin ne odtrgajo od skal, ker imajo močne korenine. Pritlikava in blazi-nasta rast pospešuje zbiranje humusa.

Alpske rastline tudi zelo dobro prenašajo sušo. Njihovi listi in stebla so lahko na

gosto pokriti z dlačicami, ki preprečujejo preveliko izhlapevanje. Tudi mesnatilisti niso redkost med alpskimi rastlinami. V njih hranijo rezervno vodo.Med prilagoditve štejemo tudi zelo hiter razvoj v teku razmeroma kratkega po-letja in možnost lastne oprašitve.

(Iz: Lučovnik. J. Biologija 8 - Razvojni nauk. Mladinska knjiga. Ljubljana: 1976)

BISTVO

Način prilagoditve rastlin življenjskim razmeram v alpskem svetu

Življenjsl(e razmere(vzrok):

Dolge zime in kratka poletja

Nizke temperature

Več padavin, avendarpogosto suša

~

~---t

Velike temperaturen razlikemed dnevom in nočjo

Močni vetrovi

Več ultravijoličnih žarkov

Pomanjkanje opraševalcev -----".~

DEJAVNOST V RAZREDU

Prilagoditev rastlin(posledica):

Zelo hiter razvoj v tekupoletja

Nadzemni deli v jeseniodmrejo.

Trpežna semena

Dlakava stebla ter dlakaviin mesnati listi

Močne korenine

Pritlikava in blazinasta rast

Samolastna oprašitev

Iz spodnjega besedila izdelaj diagram bistvo - podrobnosti po zgornjem zgledu.

Kako {ne)prijazni so uradniki228 Tokratna anketa Slovenskega delničarje. ki jo je opravilo Delo STIK. se je

Page 30: Scan doc0034

8raHm) strategije v IJJČnSlful prcceeu o Strategije po branju

ukvarjala z vprašanji. kako smo Slovenci zadovoljni z državnimi uradniki. O nji-

hovem odnosu do nas in o njihovem delu pogosto slišimo kup pripomb. todakot kažejo rezultati ankete. svoje birokrate še kar dobro prenašamo.

Kateri uradniki so po vaših izkušnjah do ljudi prijazni in ustrežljivi in kateri niso?

Prijazni NeprijazniUradnil(i

V odstotkih

Uradniki v železniškem prometu 95.S 4.2

Bančni uslužbenci 92.1 7.9

Uradniki na pošti I 92.0 8.0

Uradniki v avtobusnem prometu 85.7 14.3

Sestre in sprejemno osebje po bolnišnicah 82.4 17.6

Uslužbenci na carini I 80.4-

19.6

Uradniki na zemljiški knjigi 77.6 22.4

Uslužbenci na policiji 76.1 23.9

Uradniki na zavodih 75.0 25.0

Davčni uslužbenci 71.7 28.3

Uradniki na občini 70.2 29.8

Državni uradniki na ministrstvih 52.6 47.4

Inšpektorji 52.3 I 47.7

Dobrih 60 odstotkov anketirancev je menilo. da je državna služba pri nas pre-več zaščitena. Prepričani so. da bi bili uradniki boljši. če bi bili bolj zamenljivi.

Kljub mnenju. da so uradniki vse prijaznejši. pa 40 odstotkov vprašanih pri»okencih« pogreša prijaznost in občutek za delo z ljudmi. tretjina pričakuje ve-čjo prilagodljivost in manj togo spoštovanje predpisov. skoraj petina pričakujevečjo strokovnost, razgledanost in sposobnost svetovanja.

(Iz:Berk.K.Kako(ne)prijaznisouradniki.Slovenskidolničar. 5. 40, str.8)

229

Page 31: Scan doc0034

BISTVO

Slovenski uradniki so prijazni.

Argumenti za: Argumenti proti:

Argumentacijski diagram (AD)Ovrednotenje argumentov in protiargumentov v besedilu, ki vodi k pra-vilnemu zaključevanju, omogoča tudi grafični prikaz, imenovan argumen-tacijski diagram ali s kratico AD. Nekateri avtorji navajajo, da je - po-leg vrednotenja prebranega - primeren tudi kot priprava na pisanje eseja(Nussbaum in Shraw, 2007; Nussbaum, Winsor, Aqui in Poliquin, 2007).

Tako obliko diagrama sta prva predlagala Novak in Gowin (1984) za razi-skovanje v naravoslovju, Nussbaum in Shraw (2007) pa sta jo prenesla tudina druga področja.

230

-

Page 32: Scan doc0034

Bralne strategije v il.I1čnemp~ocesl!.ll. Strategije po branju

ARGUMENTI VPRAŠANJETRDITEV

PROTIARGUMENTI

POVEZAVA

Katera stran je močnejša in zakaj?

Je mogoč kompromis ali ustvarjalna rešitev?

Zaključni sklepiRazlog

Izhodiščno vprašanje ali trditev napišemo v sredino. Na vsako stran pa pišemos svojimi besedami argumente, ki podpirajo trditev oz. odgovarjajo na vpraša-nje, in protiargumente, ki zavračajo trditev oz. ne odgovarjajo na zastavljenovprašanje.

Po končanem izpisovanju bralec najprej uporabi strategijo tehtanja, v kateriugotavlja moč/težo argumentov in protiargumentov in se odloča, katera stranje »rnočnejša«, Na podlagi tega lažje sprejme določeno odločitev.

V primeru pisanja eseja v nadaljevanju uporabi strategijo sinteze, v kateri obli-kuje končno stališče, izhajajoč iz obeh strani - argumentov in protiargumen-tav. Pri tem je pomembna tudi uporaba strategije zavračanja, v kateri braleczavrne enega ali več argumentov oz. protiargumentov kot napačne, neustrezneoz. ne dovolj podprte.

Nussbaum (2008) je ugotovil v študiji pri študentih, da lahko ti s tem grafič-nim organizatorjem pomembno izboljšajo svojo učinkovitost pri pisanju esejev,kadar se morajo odločati na podlagi sinteze argumentov in protiargumentov.

231

Page 33: Scan doc0034

DEJAVNOST V RAZREDU

Spodnji dve besedili predelaj tako, da boš utemeljil svoje stališče z argumenta-cijskim diagramom.

Primer 1:Razvrščanje v skupine po sposobnostih

Učiteljica tretjega razreda, gospa Novak, načrtuje, da bo na podlagi bralnegatesta, ki ga je naredila ob koncu drugega razreda, razdelila svoje učence v tri

braine skupine: v skupine učencev z visoko braino sposobnostjo, s srednjo bral-no sposobnostjo in z nizko sposobnostjo branja. Je ta njena odločitev dobra?

Zagovorniki razvrščanja učencev v skupine po sposobnostih utemeljujejo s

tem, da to učitelju omogoča uporabo enakega gradiva in približno enakegatempa dela za vse učence. Nasprotniki takega razvrščanja pa poudarjajo, daučitelji s tem preprečujejo, da bi bili boljši učenci model za slabše.

Kaj misliš ti? Pri svojem razmišljanju upoštevaj tako argumente in protiargu-mente, ki jih najdeš v besedilu.

Primer 2:

Šolske uniformeNekateri trdijo, da bi javne šole morale zahtevati od učencev, da nosijo unifor-

me. Zagovorniki obvezne šolske uniforme trdijo, da je oblačenje pogosto razlogza konflikte v šolah, da spodbuja kraje in nasilje med skupinami učencev ter dapovečuje razlike med tistimi, ki si lahko privoščijo dražja oblačila, in tistimi, ki sitega ne morejo privoščiti. Zahteve o nošenju uniforme, trdijo zagovorniki, ne leda odpravljajo vir teh konfliktov, pač pa spodbujajo tudi k oblikovanju zdrave-ga odnosa do avtoritet in k temu, da jemljejo učenci izobraževanje bolj resno.Nasprotniki pa trdijo, da zgolj nošenje uniform v šoli ne zmanjšuje socioeko-

nomskih ali kulturnih konfliktov, ki jih s seboj prinašajo oblačila, ter da politika

nošenja uniform zmanjšuje individualnost in zatira svobodo izražanja.

Kakšno je tvoje mnenje? Naj učenci v javnih šolah nosijo uniforme? Ko boš obli-

koval svoje mnenje, razmisli o različnih razlogih za in proti.

232

--

Page 34: Scan doc0034

BraSnestrategije v učnem prccesu- Strategije po branju

Primeri nekaterih tez kot izhodišča za razpravo, na podlagi katere lahko upora-bimo diagram bistvo - podrobnosti ali argumentacijski diagram:

Mehke droge bi morali legalizirati.Vsaka šola bi morala biti odgovorna za dosežke učencev.Država bi morala zaradi otrok cenzurirati vsebine na internetu.Slovenija bi morala izstopiti iz Evropske unije.Šolska ocena bi morala biti ne le odraz znanja, ampak tudi odraz sodelovanjaučenca pri pouku in truda, ki ga je ta vložil v delo.Otroke, ki so zelo neubogljivi, je treba kaznovati s palico.Izgnance in pribežnike je treba nujno vrniti v njihovo domovino.Za zločince je treba uvesti smrtno kazen.Do osemnajstega leta morajo otroci brez ugovora poslušati svoje starše.Lahko ukrademo dragoceno zdravilo, če z njim rešimo življenje nekoga.

Vaši primeri:

Vennov diagramPri tej obliki grafičnega prikazovanja, ki ga učenci dobro poznajo iz uče-nja množic pri matematiki, lahko hkrati prikazujemo podobnosti in razlikemed dvema bitjema, dogodkoma, stališčema itd. Vennov diagram predsta-vljata dva prekrivajoča se kroga. V prekrivajočem delu obeh krogov pri-kazujemo skupne značilnosti dveh oseb, predmetov, dogodkov, stališč, vpreostalih dveh delih kroga pa specifičnost posamezne osebe, predmeta,dogodka, stališča itd.

233

Page 35: Scan doc0034

Primer:

Specifika 1 Specifika 2

Skupno 1 in 2

Vprašanja, primerna za pogovor ob Vennovem diagramu, so:Katere pojmelosebelpredmetel ... smo primerjali med seboj?Katere so specifične značilnosti (posebnosti) primerjanib pojmou/oseb/predmctou/, .. ?Kaj je skupno obema pojmomalosebamalpredmetomal. .. ?

Primer Vennovega diagrama na podlagi besedila

1<0105z Rodosa in I<ip svobode

Starodavno grško bajeslavje navaja, da je bil otok Rodos, ki leži blizu turškeobale, otok boga sonca Helija. Po legendi ga je že leta 304 pr. n. št. uspešno

branil pred napadalci in prebivalci otoka Rodosa so mu v zahvalo postavili kipv grškem otoškem pristanišču Lindos. Nihče prav dobro ne ve, kje je stal kip inkakšen je bil videti. Nekateri mislijo, da je razkoračeno stal v pristanišču, podnjim pa so plule ladje. Vendar je bolj verjetno, da so ga zgradili v mestu, takoda je gledal proti pristanišču. Kip so imenovali Kolos zaradi njegove izjemne ve-likosti. Segal je 37 metrov visoko, kar pomeni, da je bil 20-krat večji od narav-

234 ne velikosti človeka in ga je bilo moč videti daleč z odprtega morja. Kip je bil

Page 36: Scan doc0034

Braine strategije v l!lčnem procesu· Strategije po branju

izdelan iz bleščečega brona. Na glavi je imel krono v podobi sončnih žarkov, kije ponazarjala boga sonca.Kolos se je na žalost že 66 let po postavitvi ob močnem potresu zrušil v morje.Potapljači še danes raziskujejo morsko dno v pristanišču Lindos in iščejo ostan-ke kipa. Pred nedavnim so našli odlomljeno skalo, ki so jo pomotoma imeli zaKolosovo nogo.

Kip svobode v New Yorku je postavil francoski kipar Auguste Bartholdi. Prvotnoso ga imenovali »Svoboda razsvetljuje svet« in je med največjimi na svetu.Francija ga je leta 1886 poklonila ZDA v spomin na stoletnico razglasitve neod-visnosti. Kip so naredili v Parizu, kasneje so ga ponovno sestavili v New Yorku.Kip stoji na Otoku svobode ob vhodu v pristanišče. V desni roki nosi baklo svo-bode, v levi roki drži ploščo, na kateri je zapisan datum »4. julij 1786«, kar jeameriški dan neodvisnosti.Kip je znotraj votel. Od podstavka do krone se vzporedno z močnimi jeklenimistebri polžasto vzpenjajo stopnice. Stopnišče ima 171 stopnic. Posebne sto-pnice vodijo tudi v baklo, vendar niso namenjene javnosti. Obiskovalci se lahkopovzpnejo do krone. Nad nosom, ki je tako velik kot človek, je opazovalna plo-ščad, od koder je čudovit razgled na New York. Bakla, ki so jo pred nedavnimobnovili, se dviga 93 metrov nad ploščadjo podstavka.Kip stoji na ogromnem betonskem podstavku, ki je visok več kot 46 metrov. Vnotranjosti sta odprto stopnišče in dvigalo, ki obiskovalce popeljeta do vznožjakipa, kjer je razgledni balkon.

(Iz: Caselli. G. 1989. Čuda sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga)

Kolos

Znotraj votels 171 stopnicami

!{ipsvobode

304 leta pr. n. št.

Lindos na Rodosu1886 Francija poklonila ZDA

ob 1OO-letnici neodvisnosti

Ob vhodu v pristaniščev New Yorku

Visok 37 m

Iz bronaKip visok 93 m,

podstavek 46 m; skupaj 139 mStal 66 let

Zrušil se je v morje.Legenda

Kip ~ razgledni stolp

~ za obiskovalce

235

Page 37: Scan doc0034

DEJAVNOST V RAZREDU

Iz Delove priloge za turizem, rekreacijo in prosti čas TRIP sta vzeti dve krat-ki novici o turističnem dogajanju. Na podlagi teh besedil oblikujte Vennov

diagram.

Koprsko športno poletje

Obmorska metropola bo med 28. in 30. julijem spet pokala po šivih. Zavoljo

največje turistične prireditve na Obali, Koprske noči, kajpada. V treh dneh bodoprišli na svoj račun tudi ljubitelji športa - rekreativne tekmovanja se bodo karvrstila. Začelo se bo v petek ob 16. uri s krožno dirko z vodnimi skuterji. Ob 19.uri se bo mogoče na koprskih ulicah preizkusiti na rolerjih, v Pristaniški ulici vkošarki in nogometu, na teniških igriščih Športnega parka Bonifika pa se bo obtej uri začelo 24-urno udrihanje po rumeni žogici. V soboto se bodo prvi zbudiliribiči, ki se bodo od 7. ure naprej v starem pristanišču merili v trnkarjenju.Popoldne se bodo nadaljevala tekmovanja prejšnjega dne, rolanje po uliči-cah pa bo zamenjal slalom na rolerjih. Za prijave in podrobnosti so na voljo vTurističnem društvu Koper na 066-6632010.

Flosarski bal

V Ljubnem ob Savinji bo ta konec tedna velika turistična prireditev Flosarskibal. Prvega so organizirali leta 1961, tako da bo tokratni že štiri deseti po vrsti.Od 28. julija se bodo dober teden vrstile turistične, kulturne, športne, skratkazabavne prireditve. Med njimi naj omenimo nočni pohod na Rajhovko, ki bo včetrtek, 3. avgusta, s startom ob 21. uri iz Ljubnega. O ženskem in moškem te-niškem turnirju smo v Tripu že pisali, poleg tega pa bodo organizatorji pripraviliše turnir v malem nogometu in kolesarski trim, ki bosta dva dni pozneje, v so-boto, 5. avgusta. Prvi bo potekal na Forštu. začetek je predviden za 9. uro, startkolesarjev pa ob 16. uri iz Ljubnega. Zanimiva bodo tudi preostala tekmovanjain kulturno-etnografske prireditve: flosarske igre na vodi, razstave, postavitev

oglarske kope in kuhanje apna ... Vrhunec oglednega dela prireditve bo v nede-

ljo, 6. avgusta, ko bodo domači flosarji skupaj s povabljenci s Save in z Draveizvedli udiranje fi osa, vožnjo z njim od Kolenčevega jezera do prireditvenegaprostora in seveda krst novih flosarjev. Za podrobnejše podatke o programu so

na voljo na občini Ljubno, 063-8391770.(TRIP, Delava priloga za turizem, rekreacijo in prosti čas. 27. 7. 2000)

236

Page 38: Scan doc0034

~- ~

( II \(

-----/.~

Primerjalna matrikaKadar primerjamo dve enoti (bitji, predmeta, snovi, stališča itd.), upora-bljamo Vennov diagram; če pa je število enot, ki jih primerjamo, večje,uporabimo primerjalno matriko, Primerjalna matrika omogoča primerjavodveh ali več enot po dveh ali več značilnostih.

Hkrati tovrstna matrika predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje, bolj po-globljeno spoznavanje oseb/idej/predmetov/ ... , saj se pogosto zgodi, da priposameznih osebah/idejah/predmetih/ ... nimamo navedenih vseh značil-nosti. Posamezna polja ali okenca lahko ostanejo prazna, z nadaljnjim bra-njem in raziskovanjem pa jih lahko dopolnimo.

Primer:

___ Z_N_A_Č_I_lN_O_S_T_I_~!.Oseba/ideja/st~ar/ ... 1 I Oseba/ideja/st~~r/ ... 2

~~~_. I . !Značilnost 2! "T~~'

- Značilnost 3 r---' r----'·-·-..·--'-1Značilnost 4

237

Page 39: Scan doc0034

Izhodiščna vprašanja za pogovor ob tej matriki so:Katere pojme/predmete/. ... smo primerjali?Po katerih značilnostih smo jih primerjali?V čem so si podobni pojmi/predmeti', .. ?V čem se razlikujejo pojmi/predmeti/. .. ?

Primer: obdelava besedila o igriščih za golf s pomočjo primerjalne matrikeGolf igrišča v Sloveniji

Bled ima najdaljšo golf tradicijo v Sloveniji; prvo igrišče so uredili že leta 1937.

Zdaj ima Bled dve igrišči: staro. Kraljevo. in novejše. Jezersko. Skupaj se razpro-stirata na več kot 100 hektarih. Primerni sta za začetnike in profesionalce. Nablejskih igriščih prirejajo vrsto turnirjev. od mednarodnih profesionalnih do tur-nirjev za amaterje. Na Bledu deluje tudi šola za golf.Golf igrišče Mokrice je bržčas eno najprestižnejših pri nas, kakopak predvsemzavoljo mokriškega gradu, ki ga »zrnorejo« le gostje z zajetnejšimi denarnica-mi. Igrišče je veliko približno 70 hektarov, primerno za začetnike in izkušeneigralce - slednjim je posebni izziv igralno polje številka pet, najtežje osvojljivo v

Sloveniji in eno od najtežjih v Evropi. Tudi tukaj imajo šolo golfa.Le streljaj od očarljivega jedra mesta Ptuj, poleg ptujskih term, se na 50 hekta-rih razprostira ptujsko golf igrišče. Sodi med mlajša pri nas. Večina igralnih polj,kar 15 od 18, je urejenih ob vodi (jezera in potoček) - tako se igralci znajdejopred vrsto »vodnih« izzivov.Golf igrišče Arboretum Volčji Potok je postavljeno v sila pisano okolje. Ob njemse vije borov gozdiček, po njem so posejana jezerca, za njim se dviga masivKamniških Alp. Sodi med bolj priljubljena slovenska igrišča, tako med domači-mi igralci kot med tujimi. Dolgo je dober poldrugi kilometer, za zdaj ima devetigralnih polj, predvidenih jih je še devet.Na dobrih devetih hektarih so pod okriljem kompleksa Moravskih Toplic prednekaj leti uredili igrišče s tremi luknjami - za zdaj, kmalu bodo lahko igralci igra-li na skupaj devetih poljih. Golf se vse bolj uveljavlja kot sestavni del ponudbe

Moravskih Toplic.(Povzeto po katalogu Golf igrišča v Sloveniji)

238

Page 40: Scan doc0034

Braine s·trategtije v t.ilčnem proeesu- Strategije po branju

Kraj Bled Mol<rice 1 Ptuj I Volčji Potok

Starost Najstarejše, IMlajše 1igrišča zgrajeno 1

1. 1937 IŠtevilo igrišč 2: staro 1 1 1

Kraljevo,novejšeJezersko

Velikost Več kot 70 ha 50 ha Dolgo 1,5 kmigrišča 100 ha

Težavnost Začetniki, Začetniki,igrišča profesionalci izkušeni igralci

Število 18 18 18 9igralnih polj

Šola za golf Da Da

Posebnosti Veliko turnirjev Polje št. Kar 15 igralnih Zelo raznolikoDomači in 5 najtežje polj je ob vodi. okoljemednarodni za osvojljivo polje (borov gozd,profesionalce v Sloveniji jezerca ...)in amaterje I

DEJAVNOST V RAZREDU

Na podlagi spodnjega besedila skupaj z učenci oblikujte primerjalno matrikopo posameznih značilnostih za vse predstavnike čebel. Manjkajoče podatke šesam dopolni s pomočjo ustrezne literature.

Čebele so žuželke, ki živijo in uspevajo le v večjih združbah. V čebelji družini

je vse delo, ki ga živalce nagonsko opravljajo, natančno razdeljeno med

posamezne njene člane: matico, trate in čebele.

Matica je najpomembnejši član čebelje družine, saj je prav od nje odvisen ob-stanek in razvoj čebelje družine. Med manjšimi čebelami in neokretnimi trati jeni težko prepoznati. Ima precej dolg, kostanjev do svetlorjav zadek, ki je precejdaljši od kril, in pa nožice rdečkastorjave barve. Organi za nabiranje medičinein cvetnega prahu kakor tudi organi za izločanje voska pri matici niso razviti ka-kor pri čebelah delavkah, zato pa je ves njen ustroj usmerjen na praizvajanje inpolaganje jajčec.

Trot je dokaj večji od čebele in na videz zavaljenega trupa. Narava mu ni dalažela in tudi organov za nabiranje hrane in izločanje voska nima razvitih, saj je 239

Page 41: Scan doc0034

njegova edina naloga, da oplemeni mlado matico. Ko pa mine doba plemenitvematice, čebele trotom postopno odrečejo hrano in jih zmečejo iz panjev.Najmanjše v čebelji družini so čebele delavke, ki izločajo vosek, delajo satje, na-birajo in pripravljajo hrano, oskrbujejo čebelji zarod in opravljajo sploh vsa teža-ška dela. Pri nabiranju hrane čebela ne pozna počitka in se pri delu hitro izčrpa.Čebela delavka doseže starost največ 5 do 7 tednov v primerjavi s trotom, kiživi dalj, in matico, ki doseže starost od 5 do 6 let.

(Iz: Debevec. L. 1957. Čebelarjevo leto. Ljubljana)

Trot Čebele delavkeZnačilnosti Matica

L------~------~-------I"1

--t----.t---j;-: --Prikazovanje vzročno-posledičnih odnosov v besediluPri nekaterih predmetih, npr. pri zgodovini, zemljepisu, fiziki itd., je veliko be-sedil, ki prikazujejo vzročno-posledične odnose. Za povzemanje bistvenih in-formacij iz tovrstnih besedil je smiselno uporabiti prikaz problem - rešitev inprikaz ribja kost.

Prikaz problem - rešitevTa grafični prikaz vključuje kratek opis problema, poskuse rešitev, rezultattega poskušanja in končni rezultat. Prikaz je uporaben tako pri razlagalnihbesedilih kot tudi pri predelavi umetnostnih besedil in ima takšno obliko:

240

Page 42: Scan doc0034

Blrcline strategHje v učnem proceau- Strategije po branju

Kaj je problem?

Kdo ima problem?

ProblemZakaj ima (je) problem?

Poskus rešitve: I Rezultat rešitve:

2.

Rešitev 1. 1.

2.

Končni rezultat:

Ključna vprašanja za oblikovanje tega grafičnega prikaza so:Kaj je problem? (kratek opis v eni povedi)Kdo ima problem?Zakaj seje pojavil problem? Kaj je povzročilo problem?Kako stm)» poskušali rešiti problem? Kdo je poskušal rešiti problem?So bili ti poskusi uspešni ali neuspešni? Kakšna rešitev je bila uspešna?Kakšna je bila končna rešitev problema? Je bil problem rešen ali ne? Je ta rešitevpovzročila kakšen nov problem?

Prikaz ribja kostTa mreža je sestavljena iz premice, iz katere izhajajo črte kot ribje kosti nav-zgor in navzdol.Prikaz uporabljamo za:e prikazovanje vzročno-posledičnih odnosov, pri čemer na eni strani pri-

kazujemo vzroke, na drugi pa posledice določenega vedenja, ravnanja.Prikaz uporabljamo v primerih bolj kompleksnih dogodkov/pojavov, prikaterih je več vzrokov, ki so pripeljali do nekega pojava;

ol prikazovanje pozitivnih oz. negativnih lastnosti določene osebe, predme-ta, pojava;

e prikazovanje prednosti in pomanjkljivosti določenega predmeta, pojava~~ 241

Page 43: Scan doc0034

Primer:

VZfOk/ / / /

/ , // // "

......,

Posiedica~

Primer uporabe prikaza ribja kost za usvajanje pojma pridevnikDeček Goran je našteval najrazličnejše lastnosti svojih sošolcev. Te lastnosti stas pedagoginjo razvrsti la na dobre in slabe.

SLABE

(Iz: Gabrijelčič, M. 1985. Učimo se z miselnimi vzorci. Ljubljana: DZS)

Primer: Na spodnjih kratkih odlomkih smo urili učence v iskanju vzrokov in po-sledic, Vzroke smo nanizali na zgornjo stran, posledice pa ustrezno na spodnjostran.

Drobne žuželke z imenom drsalci so tako lahke, da lahko hodijo po vodi in ne po-

tonejo. Vendar tudi drsalci ne bi prišli daleč, če ne bi bilo sile, imenovane povr-242 šinska napetost. Ta sila pritiska na vodo in na gladini nastane nekakšna »koža«.

Page 44: Scan doc0034

Bralne $trategije 'tr~čnem peoceeu • Strategije pobranju

Majhne vodne kapljice so skoraj čisto okrogle zaradi površinske napetosti.Večje kaplje pa se sploščijo, ker so pretežke, da bi površin ska napetost dobrodelovala.

Če dodaš vodi milo, se površin ska napetost zmanjša in vodna površina postanedosti bolj raztegljiva. Ravno toliko se raztegne, da lahko pihneš vanjo - kot če binapihoval balone z vodo in tako nastanejo milni mehurčki.

(Iz: Taylor, B. 1998. Zakaj neki nastajajo mil ni mehurčki. Murska Sobota: Pomurska založba)

Vzrol< ../ /'

Posledica

DEJAVNOST V RAZREDU

Spodnje besedilo obdelajte tako, da boste vzročno-posledično odnose prikazaliv obliki ribje kosti.

Topel zrak

Hladen zrak je gostejši od toplega, zato se spušča in pri tem toplega potiskanavzgor. Ta pojav povzroča zračne tokove v zaprtih prostorih in na prostem.Hladen zrak prihaja v prostore skozi okna in pod vrati. Radiatorji ga segrejejo,zato postane redkejši. Gostejši in hladnejši zrak ga odrine pod strop. Prostor pri

tleh se napolni s hladnim zrakom. Takšno gibanje zraka v sobi se imenuje me-šanje (konvekcija).Morska sapica nastane iz podobnih razlogov kot konvekcijski tokovi v sobah.

243

Page 45: Scan doc0034

Podnevi se kopno segreva hitreje kot morje. Zrak nad kopnim se ogreje.Hladnejši zrak iznad morja ga izpodrine in dvigne. sam pa zavzame njegovo me-sto. Ponoči se kopno ohlaja hitreje kot morje. zato je morje toplejše kot kopno.Nočni vetrovi ob obali zato pihajo v nasprotno smer kot vetrovi podnevi. Hladenzrak s kopnega se ponoči spušča nad morje in odriva toplega proti kopnemu.Če je balon napolnjen s toplim zrakom. je lažji od zraka. ki ga obdaja. zato sedvigne. Sodobni baloni imajo gorilnike za segrevanje zraka. Iz kraja v kraj jihnosi veter. Dandanes balone pogosto polnijo s helijem. ker je redkejši od zraka.Uporabljajo jih za različne namene: za reklamo in celo za prenos raziskovalnihnaprav visoko v atmosfero. Te naprave potem zbirajo podatke o vremenu inonesnaženosti zraka.

(Iz: Walpole. 8.. Ferbar. J. 1989. Veselje z znanostjo. ZRAK. Murska Sobota: Pomurska založba)

Prikazovanje časovnega zaporedja dogajanja bistvenih informacijPri prikazovanju časovnega zaporedja dogajanja informacij si lahko pomaga-mo s časovnim trakom ali pojmovno mrežo, imenovano zaporedje dogodkov.

Časovni trakVsebina nekaterih besedil opisuje dogajanje v različnih časovnih segmen-tih. Takšna so zlasti besedila pri zgodovini in literarni zgodovini. Ker je časabstraktna enota, si lahko prikaz dogajanja (razvoj nekega predmeta, ideje,predstavnikov literarnih in umetnosrnih smeri ... ) v času konkretiziramo sčasovnim trakom ali časovno linijo. Sodobni učbeniki zgodovine že imajopriložene časovne trakove, ki so seveda bolj zapleteni kot tisti, ki jih upora-bljajo učitelj ali učenci za prikaz časovnega dogajanja.

Primerčasovnega traku v učbeniku za zgodovino za šesti razred osnovne šole

ŠTETJE LET

pred Kristusom

100~

2' 1200

po Kristusu

200~

100ID.. "'-1I'"OO".

--------------------~ rl --------~~ letnice rastejoletnice se manjšajo

(Janša-Zorn. O.. Mihelič. D. 1995. Stari in srednji vek: Zgodovina za 6. razred. Ljubljana: DZS)

244

~.

Page 46: Scan doc0034

BfJ'a~nestrategije v učnem procesu· Strategije po branju

Pri časovnem traku je treba najprej izbrati ustrezno časovno enoto. Ta je pri be-sedilu, ki pokriva daljše obdobje, daljša (npr. desetletje ali stoletje), pri besedi-lu, ki zajema krajše časovno obdobje, pa krajša (leto, mesec, dan). Nato je trebate enote nanizati na časovni trak. V končni fazi označimo časovni trak, tj. nadtrakom ali pod njim v kratkih besedah/povedih vpišemo dogodke, ideje, pisce/arhitekte idr., značilne za tisto obdobje.

Primer:

Vprašanja, ki so izhodišče za pogovor ob časovnem traku:Kakšen časovni razpon ima časovni trak (dan, mesec, leto, stoletje ... .j?Kateri je začetna in katera končna točka na časovnem traku?Kje so uvrščeni drugi časovni dogodki?Kakšna je {Je bila} dinamika dogajanja?

Primer časovnega traku pri besedilu »Čudovita električna luč« z najpomemb-nejšimi mejniki elektrifikacije

Čudovita električna lučDandanes si sploh ne znamo predstavljati življenja brez elektrike. Elektrika namsveti. kuha. nas greje, nam pere. pomiva. sesa prah, nas brije. brez elektrike nine radijske glasbe ne televizijskih oddaj. Če ne bi bilo elektrike. bi ugasnili se-maforji v križiščih, ustavili bi se električni vlaki, meso v hladilnikih in zamrzo-valnikih bi se usmradilo. sladoled bi se stopil, dvigala v visokih stolpnicah bi seustavila.Pri nas je električna luč prvikrat zasvetila v Tržiču leta 1880. Istosmerni tok je

takrat razsvetlil tovarniške prostore. Prva prava elektrarna je začela delovati

šele dve leti pozneje v New Yorku v Ameriki. Evropa se je začela elektrificirati vdesetletju 1880-1890. Slovenija je tesno sledila evropskemu razvoju.Leta 1892 si je naredil svojo elektrarno kranjski mlinar Vinko Majdič. Z njo jerazsvetljeval svoj mlin. S svojim tokom je celo želel razsvetljevati vse kranjskomesto. a mestni možje niso bili za to.

Prva javna elektrarna. ki je dajala tok tudi zasebnikom, je delovala v Škofji Loki.

To se je zgodilo leta 1894.Mala Škofja Loka je tako za cela štiri leta prehitela Ljubljano. Prvikrat je v Škofji

Loki posvetila elektrika petega avgusta 1894. Tisti dan je bil za Loko velik245

Page 47: Scan doc0034

praznik, praznovali sta obe dolini: Selška in Poljan ska, hkrati z Loko se je vese-lila tudi Ljubljana. Iz Gorenjske in Ljubljane sta posebna vlaka pripeljala tisoč

dvesto ljudi, ki so hoteli na lastne oči videti, kakšna je električna svetloba.

Svetloba prvih žarnic v Loki se je zdela sodobnikom zelo močna, nam bi se zde-la komaj brleča. saj je električnemu toku pogosto zmanjkovalo moči. Tudi si-

cer je bila električna napeljava dokaj preprosta - nekaj žice, speljane kar nadometom.Leta 1898 je začela delovati elektrarna tudi v Ljubljani in tako naznanila priha-

jajoče novo tisočletje.

(Iz: Kajzer. J. 1986. Čudovita električna luč. Kurirček. 4-5)

ELEi<.TRlfll<ACIJA V SLOVENIJI

1880 1888 1890 1892 1894 1898----- ----- -- ,

-. b:::----! ------}-r---:}t~--+'----:t----Luč ., f~- Prvaz:sebna! Elek~arnav Tržiču. ~l elektrarna v v Ljubljani

Kranju (Majdič)

"'"

Prva elektrarnav New Yorku

Prva javnaelekrarna vŠkofji Loki

Ti časovni trakovi so lahko bolj »ohlapni«, kot je to v prvem primeru, ali pa boljnatančni, kot vidimo v drugem primeru.

DEJAVNOST V RAZREDU

Na temelju spodnjega besedila oblikuj časovni trak, v katerem boš prikazal ra-zvoj viteškega oklepa.

Razvoj viteškega oklepaPrvi vitezi so bili v 12. stoletju zaščiteni z dolgim pletenim oklepom. Nad njim sonosili širok plašč, ki je preprečeval, da bi se na soncu preveč ne segreli. Dolgi.pleteni oklep je bil narejen kot verižna srajce iz majhnih, železnih, med seboj

prepletenih obročkov. Verižno srajco so izdelali podobno, kot bi pletli. le da je246 bila narejena iz železa.

Page 48: Scan doc0034

1f1).

{i

V 13. stoletju so pleteni oklepi postajali krajši. Dodajati so jim začeli trdne okle-pne plošče za zaščito prsi. kolen, stegen in rok. Oklep iz plošč je bil narejen iz

srebrnkastega jekla.V 14. stoletju pa je bilo celo telo viteza prekrita s trdnim oklepom. Včasih soga imenovali tudi beli oklep. Celoten oklep je bil težak od 20-25 kilogramov.Četudi se zdi gibanje v njem težavno, je bil dokaj gibljiv in vitez se je med bo-jem prav dobro premikal. Oklep iz plošč je pred vrezi in udarci meča ali kija nu-

dil mnogo več zaščite kot verižna srajca.(iz: Steele. P. 1996. Najlepša knjiga o gradovih. Tržič: Učila)

DEJAVNOST V RAZREDU

Iz spodnjega besedila oblikuj časovni trak za odkrivanje sveta Portugalcev inŠpancev. Primerjaj oba časovna trakova med seboj. Kaj lahko ugotoviš?

V 15. in 16. stoletju je vedno več od prav portugalskih in španskih pomorščakovpotovalo v daljne dežele.PortugalciOkrog leta 1430 Henrik, eden od sinov portugalskega kralja, sanja o daljnih de-

želah. Njihovo odkritje bi Evropejcem omogočilo, da jim ne bi bilo treba takodrago kupovati začimb, svile in številnih živil od arabskih trgovcev, ki imajo vrokah trgovino z Orientom, se pravi z Indijo in Kitajsko. Princ Henrik, imenovanPomorščak, poskuša odpreti novo trgovsko pot v te dežele po morju, tako da biplul mimo južne Afrike. Okrog sebe zbira učenja ke in mornarje, ki sistematično

raziskujejo afriško obalo. Velika odkritja omogočijo tehnični izumi, kot sta izgra-dnja karaveL hitrih ladij, katerih jadra se dobro upirajo nevihtam, ali izdelava na-tančnih pomorskih kart. V prvi polovici 15. stoletja Portugalci odkrijejo Azorskein Kanarske otoke v Atlantiku; pristanejo na afriški obali v Senegalu, potem vGvineji, in tam ustanovijo trgovske čezmorske naselbine. Zdi se, da poti pro-ti Orientu, po kateri bi prispeli v Indijo, ni mogoče najti. Končno najde kapitan

Bartholomeo Diaz leta 1487 prehod na skrajnem jugu Afrike, ki ga poznejeimenujejo Rt dobrega upanja. Pot v Indijo se odpre Portugalcem. Leta 1498je Vasco da Gama prvi pomorščak, ki obpluje Afriko in doseže Indijo po morju.

ŠpanciPrav tako kot njihovi portugalski sosedje tudi španski suvereni sanjajo o zlatuin začimbah. Krištof Kolumb, pornorščak. jim predlaga, da bi prepluli Atlantskiocean in prišli v Indijo preko zahoda. Leta 1492 poveljuje ladjevju, ki po 43dneh plovbe pristane na obali: Kolumb misli. da je prišel v Indijo. Dejansko pa

je odkril Antile. otočje v bližini Amerike. Kolumb zavzame ta ozemlja v ime-nu Španije in imenuje prebivalce teh otokov »lndijance«. Leta 1498 doseže 247

Page 49: Scan doc0034

ameriški kontinent v bližini današnje Venezuele. Za njim gredo po poti še drugipomorščaki. Eden izmed njih, Amerigo Vespucci, razišče obalo Južne Amerike:kontinent njemu v čast poimenujejo Amerika. Odprav je vedno več in napre-dek v pomorski plovbi omogoči nov podvig: med 1519 in 1522 izvede španskaodprava, ki jo vodi Ferdinand Magellan, po njegovi smrti pa njegov pomočnik,prvo potovanje okrog sveta.

(Iz: Enciklopedija za mlade. 1997. Zgodovina sveta. Larousse. Nova Gorica: Educa)

Zaporedje dogodkovŠtevilna besedila so strukturirana tako, da je v njih bolj ali manj jasnoizpostavljeno zaporedje dogajanja ali dogodkov. To zaporedje dogajanja jezelo pomembno pri opisovanju in razlaganju določenih postopkov, stopenjrazvoja, poti, dogajanja v romanih, zgodovinskih učbenikih itd.

Zaporedje dogodkov lahko prikažemo vizualno, pri čemer lahko učenci vprazne okvire vpisujejo bodisi posamezne ključne besede bodisi cele povedi.

Primer:

Začetni dogodek

Dogodek 2

Dogodek 3

Dogodek 4

Končni dogodek

248

Page 50: Scan doc0034

BrabfJs stll'ategije v učnem pll'ocesu . Stratcfgije po branju.":i

Vprašanja, primerna za pogovor ob tovrstnem načinu prikazovanja podatkov:Kateri je začetni dogodek? Kaj je povzročilo to dogajanje?Kateri so ključni dogodki v tem procesu, zgodbi ... ?Kako vsaka stopnja/dogodek vpliva na naslednjo stopnjo, dogodek?Kakšna je končna stopnja/dogodek?

Primer obdelanega besedila Predelava kave na način prikaza zaporedjadogodkovPredelava kaveČešnji podoben sadež kavovca ročno obirajo po 7 -10 mesecih zorenja.Poznamo dva povsem različna postopka, kako ločiti zrno kave od roževinasteluščine in mesa, ki ga obdajata.Suha predelava: sadeže takoj po obiranju razprostrejo na suhe terase (t. i. ter-reiros), da voda izhlapi. Po 1-2 tednih je meso sadežev tako posušeno, da selahko začne strojno luščenje. Valji, ki se obračajo drug proti drugemu, gnetejoluščine in trgajo posušeno meso sadežev, ki jih ventilatorji odstranijo. Tako olu-ščena zrna sortirajo, polnijo v vrče in pošiljajo na tržišče.Mokra predelava: sveže obrane plodove kavovca bodisi uskladiščijo čez noč v

cisterne, bodisi takoj obdelajo v pulpirnem stroju. Pulpirni stroj sestoji iz siste-ma premičnih plošč ali hrapavih valjev, ki plodovo meso z gnetenjem odstrani-

jo, a pri tem ne poškodujejo kavnih zrn. Da meso plodov lahko povsem odstra-nijo, zrna fermentirajo 1-2 dni v posodah, ki so napolnjene z vodo. Zatem jih zvodnim curkom v posodah za čiščenje povsem odstranijo in na sitih odcedijo. V

sušilnikih osušijo zrna z zrakom, vročim od 65-85°C. Ko luščine odstranijo, po-lirajo kavna zrna tako kot pri suhem postopku in s tem odstranijo srebrnkastoopno. nakar jih na sitih različne velikosti sortirajo in polnijo v vreče.

(Iz: Kako deluje II. 1976. Ljubljana: TZSj

249

Page 51: Scan doc0034

IIIII

Predelava kave

Obira nje sadežev kavovca

Suha predelava

Sušenje sadežev nasuhih terasah

Strojno luščenjeGnetenje luščin

Trganje mesa sadeževOdstranjevanje luščin z ventilatorji

Poliranje zrn

Sortiranje zrn

Mokra predelava----Skladiščenje

v cisterne

Obdelava v pulpirnem strojuOdstranjevanje mesa od luščin

Fermentiranje v posodahz vodo 1-2 dni

Odstranjevanje luščinz vodnim curkom

Odcejanje na sitih

Sušenje v sušilnikihvroči zrak 65 - 85° C

Polnjenje v vreče

250

Na tržišče

Page 52: Scan doc0034

Bralne stfl'~teggje'v učnem procesu· Strategije po branju

DEJAVNOST V RAZREDU

Preberi spodnji dve besedili in ju prikaži v obliki zaporedja dogodkov.

Način ribolovaVeliko rib živi daleč od obale, pa še globoko pod površjem. Nič hudega, saj ima-jo ribiči primerno opremo.S krožno mrežo hitro ujamejo ribe, ki živijo nedaleč pod površino, Ko ribiči opa-zijo jato rib, jo z mrežo obkrožijo. Potem mrežo na spodnjem koncu zadrgnejoin ribe so ujete v veliko vrečo. Ribe, zbrane v mreži, potegnejo ob ribiško bar-ko, od koder jih nato pobirajo z velikim cedilom in zlagajo v posebne zabojčke.

(Iz: Lisak, F. 2000. V morju in na morski obali. Ljubljana: TZS)

Kako nastanejo kavbojke?Kavbojke so iz bombaža, tkanine, ki jo izdelujejo iz semenskih vlaken bomba-ževca. Prvi jih je začel šivati mož z imenom Levi Strauss; prodajal jih je kalifor-nijskim zlatokopom, ki so potrebovali čim trpežnejše hlače.Na bombažnih poljih najprej z velikim hrupnimi stroji obirajo bele plodove. Vnjih so semena in vsako seme ima do 5 cm dolgo vlakno ali lasek. Bombažnavlakna najprej ločijo od semen, nato jih temeljito operejo, da odstranijo vsa ste-bla in žuželke.Potem vlakna spredejo in zvijejo v močno nit, ki ni dosti drugačna od sukanca,s kakršnim šivamo gumbe. Značilno barvo kavbojk dajo preji tako, da jo namo-čijo v modro barvo. S strojem, ki mu pravimo statve. stkejo niti v tkanino, ime-novano »jeans«. Blago razrežejo z električnimi škarjami. Škarje lahko prerežejonpr. celo do 120 plasti tkanine naenkrat. Krojači sešijejo kose jeansa v kavboj-ke, ravno prav velike za vsakogar med nami.

(Iz: Enciklopedija. 1998. Kako dobimo. naredimo ...? Murska Sobota: Pomurska založba)

Način prikazovanja zaporedja dogajanja ima lahko tudi ciklično (krožno)obliko, kar zelo pogosto srečamo v učbenikih za biologijo, kemijo itd. Krožninačin prikazovanja serije dogajanja kaže, kako določena zaporedna stopnja vdogajanju ali procesu nečesa vodi ponovno k izhodiščni stopnji.

Vprašanja, ki so primerna za uporabo ob tem načinu prikazovanja dogajanja:Katera je izhodiščna stopnja v tem zaporedju?Kako soposamezne stopnje povezane med seboj?Kako lahko spodbudimo razvoJ vsake stopnje?Kako labko zaustavimo razvoj vsake stopnje?

251

Page 53: Scan doc0034

Primer krožnega prikaza zaporedja dogodkov

2.

1. 3.

Primer obdelave gradiva s pristopom krožnega prikaza zaporedja dogodkovpri besediluKroženje snovi - kroženje žveplaPrav vsa živa bitja na zemlji, tudi ljudje, so zgrajena le iz približno 20 različnihkemijskih elementov, med katerimi prevladujejo ogljik, dušik, vodik in kisik, pre-cej pa je med njimi tudi kalcija, fosforja in žvepla. To so nekakšne hranilne sno-

vi, iz katerih rastline in živali gradijo svoje celice, iz spojin teh elementov pa pri-dobivajo tudi potrebno energijo.Vse hranilne snovi v naravi krožijo, tako tudi žveplo. Rastline sprejmejo žveplo,ki je v kamninah, in ga vgradijo v svoje celice. Žveplo, ki je vezano v rastlini, pri-de v žival, ki rastlino poje. Živalski iztrebki ter odmrle rastline in živali se razkro-

jijo, pri tem pa se žveplo spet vrne v tla. Ko je v tleh, preide v talno vodo, potempa v reke, ki ga odnesejo v morje. Nekaj žvepla se zadrži tudi v mulju v ust jihrek. V mulju živijo bakterije, te vežejo žveplo v spojine, ki se sproščajo v ozračje.Večino žvepla, ki je v morski vodi, sprejmejo drobne alge v planktonu. Tudi tealge vežejo žveplo v spojine, ki jih izločajo v zrak. Iz zraka bo žveplo prej ali slej

skupaj s padavinami padlo nazaj na zemljo.

(Iz: Šolska enciklopedija. 1996. Spoznavajmo okolje. Ljubljana: TZS)

252

Page 54: Scan doc0034

Bl!'ahu~strategije v učnem procesu· Strategije po branju

3Živali

<-

,f1/Il,.

tl

2Celice

v rastlinah

4Zemeljska tla

Kamninev zemlji

5Talna voda

l{'\~

6Ozračje

5aReke bakterije

vmulju

DEJAVNOST V RAZREDU

Iz naslednjega besedila oblikujte krožni prikaz zaporedja dogajanja.

Pri številnih živalskih skupinah se zunanja podoba njihovih pripadnikov med od-raščanjem spreminja. Tovrstnim spremembam pravimo preobrazba ali meta-morfoza. Delnim spremembam pravimo nepopolna preobrazba (metamorfoza),medtem ko se za izrazite spremembe uporablja izraz popolna metamorfoza.Primer popolne metamorfoze srečamo npr. pri rogaču. Rogač izleže jajčeca, ki

se razvijejo v ličinke, najprej manjše, nato večje. Ličinke se nato zabubijo v ovojin iz bube v ovoju se nato izleže mlad hrošč. Ko zraste, ponovno leže jajčeca in

krog popolne preobrazbe je zaključen.(Iz: Parker, S. 1994. Kako deluje narava. Maribor: Obzorja)

5.3.3 Povzemanje vsebine (povzetki in zapiski)

Pri samostojnem učenju je zelo pomembno, da zna učenec povzeti vsebino be-sedila, ki se ga želi naučiti oz. si ga zapomniti. Pri izdelavi povzetkov seveda nebo učenec spreminjal pomembnih podrobnosti in idej iz besedila. Učenec morapovzeti večino pojmov in idej s svojimi besedami.

253

Page 55: Scan doc0034

Nekatere splošne značilnosti dobrih povzetkov, ki veljajo tudi za zapiske, kijih delajo učenci ob poslušanju razlage učitelja, so:••povzetki/zapiski morajo biti organizirani tako, daje razvidna zveza med glavni-

mi mislimi; ta jasnost je mogoča, če pisec sistematično pristopa k zapiskom.Glavne misli morajo biti tudi vizualno ločene od podrobnosti, vsaka nova po-membna misel mora biti napisana v novi vrstici, podrobnosti, ki jo razlagajo,pa takoj sledijo glavni misli;

~pomembni deli besedila morajo biti dobro vidni; smiselno je, da vpeljemo del,ki ga imenujemo novi pojmi ali strokovni izrazi. Tak pristop omogoča, da setudi pozneje vrnemo na to besedišče;

.• misli je treba izraziti čim bolj na kratko; ni smiselno zapisovati besedo za be-sedo. Učinkoviti in starejši zapisovalci poslušajo celo poved in iz nje tvorijonovo, krajšo. To piscu prihrani čas in mu omogoči, da je pozoren predvsemna pomen zapisanega;

• vpovzetkih/zapiskih mora biti prostor tudi za dodatno vnašanje informacij; pri-merne so osebne okrajšave za besede, ki se pogosteje ponavljajo. S tem zapi-sovalec pridobi čas.

DEJAVNOST ZA UČiTELJA

Skupaj z učenci se pogovorite ob dveh vprašanjih:

1. Katere značilnosti dobrih povzetkov/zapiskov imajo tvoji povzetki/zapiski?

2. Katere vidike pri povzetkih/zapiskih lahko še izboljšaš?

Strategije oblikovanja učinkovitih povzetkov/zapiskovObstajajo različne poti za izdelavo dobrih zapiskov. Dve izmed bolj znanihsplošnih strategij, katerih končni rezultat je izdelava dobrega povzetka, staPaukova strategija (znana tudi pod imenom Cornellova strategija) in strategijahierarhizacije.

Ne glede na to, katero strategijo povzemanja oz. oblikovanja uporabimo kot iz-hodišče za urjenje spretnosti tvorjenja zapiskov/povzetkov, je smiselno upošte-vati spodnja priporočila.

1. Takojšnje urejanje besedila. Zapiske je treba urediti takoj po končanem bra-nju učbenika, ko so ideje še sveže.To urejanje mora imeti za cilj, da uredi uče-

254 nec vsebino tako, da jo bo razumel tudi pozneje (čez en mesec, eno leto ... ).

Page 56: Scan doc0034

BraBne stfi"at®gije v učnem procesu· Strategije po branju

Učenec mora pri zapiskih/povzetkih:o preveriti, ali so čitljivi,o dodati podatke z namenom večje jasnosti,'0 preveriti okrajšave in izpisati tiste, ki jih ne uporablja pogosto,o ponovno preveriti strokovne izraze in točnost letnic,c poskrbeti, da je iz zapiska jasno vidna hierarhičnost idej (katere so po-

membne bolj in katere manj).

2. Povzemanje ključnih misli (povzetki). Učenec naj bi v nekaj povedihpovzel vsebino glavnih/ključnih misli. V povzetku so glavne misli izraženez besedami učenca. Pri pisanju povzetka se lahko drži zaporedja.o Najprej mora razumeti prebrano. Nato pogleda, katere stvari je podčrtal

ali pisal v novo vrsto. Zelo verjetno so to pomembne ideje. Pri tem velja,da naj bo število najpomembnejših idej majhno - od tri do največ devet,odvisno tudi od vsebine.

c Pri vsaki ključni misli nato poišče pripadajoče podrobnosti, ki jih opiše/pojasni v povedi ali dveh.

o Potem se vrne na izhodiščno gradivo in ga primerja spovzetkom.Ugotavlja, ali je napisal vse ključne misli in ali je zajel glavno sporočilobesedila.

Pri tem se učenec nauči povzemanja vsebine in zapisovanja povzetkov s pomo-čjo učitelja. Slater in Graves (1989) predlagata, da za učenje povzemanja uči-telj najprej izbere ustrezne primere. Nato prebere na glas besedilo in določi, kajje bistveno sporočilo besedila. Nato pa učitelj pri ponovnem pregledu besedilaglasno komentira, katere povedi so bolj pomembne in katere manj. Potem boljpomembne povedi zapiše v končni obliki - v povzetku.

Primer:V Nemčiji so se pojavili veliki problemi že kmalu po koncu prve svetov-ne vojne. Nemčijo so uradno obsodili kot tisto, ki je začela prvo svetovno vojno.Zaradi tega je Nemčija morala plačati vojno odškodnino tudi drugim državam,kot npr. Angliji in Franciji. To je bilo preveč zanjo. Nemška vlada je imela le malolastnega denarja. Ni pa si ga mogla izposoditi od nemških podjetnikov in indu-strije. Večina teh je propadla ravno zaradi vojne.

Učitelj po glasnem branju besedila določi glavno sporočilo, ki se skriva že v prvipovedi: Problemi Nemčije so se začeli že ob koncu prve svetovne vojne.

Potem poskuša navesti pomembne podrobnosti, ki argumentirajo glavno spo-ročilo. Te podrobnosti bi bile: Nemčija je bila označena kot krivka za začetek

255

Page 57: Scan doc0034

prve svetovne vojne. Anglija in Francija sta pričakovali, da jima bo Nemčija pla-čala vojno odškodnino. Nemčija ni imela denarja, ker je bilo nemško gospodarstvozaradi vojne uničeno.

Manj pomembni podrobnosti pa sta: Nemška vlada ni imela denarja. Ni si gamogla izposoditi niti pri nemškem gospodarstvu.

Nato učitelj pokaže učencem, kako izpustiti manj pomembne podrobnosti invključiti v povzetek le bolj pomembne podrobnosti.

Povzetek zgornjega besedila bi se lahko glasil takole: Nemčija je bila označenakot krivka za začetek prve svetovne vojne. Anglija in Francija sta pričakovali, dajima bo Nemčija plačala vojno odškodnino. Vendar Nemčija ni imela denarja, kerje bilo nemško gospodarstvo zaradi vojne uničeno.

Učitelj mora učence pri učenju povzemanja usmerjati na prepoznavanje po-membnih podrobnosti in združevanje (sumiranje) teh podrobnosti v koheren-ten povzetek.

3. Večkratno pregledovanje povzetkov. Upoštevajoč Ebbinghausovo krivu-ljo pozabljanja, je smiselno povzetke snovi po učenju večkrat pregledati -v začetku bolj pogosto, potem vedno redkeje. S tem si učenec zapomni žepredelano snov, kar mu omogoča tudi lažje razumevanje nove snovi.

4. Postavljanje vprašanj iz povzetkov. Pri postavljanju lastnih vprašanj siučenec lahko pomaga:o z naslovi poglavij ali obrobnimi razlagami, ki jih je pri Paukovi/Cornelovi

metodi napisal ob rob,c, z vprašalnicama kako in zakaj. Odgovori na tovrstna vprašanja zahtevajo

več razmišljanja kot na vprašanja, ki se začenjajo s kaj, kdo, kdaj in kje.

Še bolj izčrpno razčlenjujejo spretnosti, potrebne za učinkovito oblikovanjezapiskov N. Rockler-Gladen (2007) ter Pauk in Owens (2010). Navajajo trisklope sposobnosti, potrebnih in nujnih za uspešno učenje:

1. sposobnost aktivnega poslušanja, kar pomeni pozorno poslušanje učitelja,zagotavlja razumevanje informacij in vključuje:c poslušanje bistva in pomembnih podrobnosti (to pomeni, da ni treba vse-

ga zapisati, pač pa samo bistvene informacije, pomembne podrobnosti inodnose med njimi);

256 " poslušanje in razumevanje organiziranosti besedila (tudi če je učitelj še tako

Page 58: Scan doc0034

Bralne strategije v učnem procesu . Strategije po branju

slab predavatelj, predava gradivo, ki je organizirano na določen način. Taorganizacija je vidna iz t. i. signalnih besed, kot so prvič, drugič, tretjič... , ali obstajata dva razloga za razpad ... , prva in najpomembnejša stopnja

je ... ipd. Organizacija je razvidna tudi, če piše besede na tablo ali iz nje-govih predstavitev v PowerPointu;

n poslušanje z očmi (to pomeni, da je učenec pozoren na neverbalna sporo-čila, kot so očesni stik, govorica telesa, gibi rok itd., s katerimi lahko na-kazuje bolj in manj pomembne informacije);

e odstranitev motečih dejavnikov (npr. dnevnih časopisov, telefona in vsegatistega, kar lahko odtegne pozornost od razlage učitelja);

'" urjenje aktivnega poslušanja (to pomeni, da se učenec lahko uči zbranega,aktivnega poslušanja, in če "topočne dalj časa, sledi vedno lažje);

2. uporaba ustreznih tehnik zapisovanja, ki vključuje:o zapis naslova in datuma predavanja oz. razlage (pomaga pri priklicu infor-

macij pozneje pri učenju);c> učenje hitrega pisanja oz. tipkanja (ni treba zapisati vse besede; uporablja-

ti velja okrajšave za pojme, ki se pojavljajo pogosto; ni se treba truditi zlepo pisavo, seveda pa je treba zapisovati tako, da učenec zna prebrati zaseboj);

e zapisovanje definicij (če oz. kadar učitelj opredeli določen pojem);c ne prepisovati besed s predstavitve PowerPoint (Pogosto se dogaja, da so

učenci tako zaposleni s prepisovanjem besed s prosojnic, da preneha-jo poslušati predavanje. To pripelje do tega, da učenci ne zapišejo ti-stega, kar učitelj pojasni, pa ni na prosojnici oz. prenehajo z aktivnimposlušanjern.);

e označiti tisto, kar UČitelj poudari kot pomembno (z barvami ali kakodrugače);

" reči učitelju, če ta predava prehitro oz. pove nekaj nejasno; nikoli ne moretezapisati preveč (Od preveč zapisanega vas na izpitu ne bo bolela glava.);

3. pregledati zapiske. To je zelo pomembno, vendar učenci tega ne delajopogosto. Ponovni pregled zapiskov namreč učencu omogoča, da preveri, alirazume zapisano, in dalj časa obdrži v spominu. Nekaj predlogov za učin-kovit pregled zapiskov:e Zapiske preglej takoj po končani razlagi oz. predavanju (to zelo pomagati

zadržati informacije v spominu).o Pred vsakim novim predavanjem preberi predhodne zapiske (nevza-

me veliko časa, pomaga pa pri tem, da nove informacije lažje vstaviš vkontekst).

'" Pri ponovnem pregledu označi vse, kar se ti ne zdi smiselno, česar ne 257

Page 59: Scan doc0034

razumeš, nato prosi za dodatno (ponovno) razlago učitelja, sošolca, in-štruktorja ...

:o Poišči pomoč učitelja ali sošolcev, da ti pokažejo, kako zapisovati čim boljučinkovito.

PaukovajCornellova strategija

W. Pauk (1971) je razvil zelo učinkovito študijsko strategijo. Med učenci jedokaj priljubljena, ker je preprosta, hkrati pa omogoča učinkovito ponavljanjein pomnjenje.

Pri tej strategiji list A4 razdelimo z navpično črto v dva dela, tako da je ta črtapribližno za četrtino od levega roba. V prvi fazi dela učenec zapiske po vseh na-čelih učinkovitega zapisovanja v širši prostor desno od črte. V drugi fazi učenecponovno pregleda svoj zapisek, ga po potrebi popravi (vstavi ali izbriše besede,povedi, izboljša način organizacije glavnih misli, podčrta ključne besede ipd.),V tretji fazi bistvene, ključne besede, vprašanja ipd. napiše na levi rob kot ob-robne razlage, ki pozneje pomagajo pri priklicu informacij. Na koncu, v četrtifazi, na podlagi teh ključnih besed napiše kratek povzetek zapisanega gradiva.

Obrobne razlage(3. faza)

Zapiseklbesedilo(1. in 2. faza)

Povzetek(4. faza)

258

Page 60: Scan doc0034

Bralne strategije 'ti učnem prccesu- Strategije po branju

Primer izhodiščnega zapiskaNemirna vodaVoda v oceanih se neprestano premika v obliki tokov, valov in plimovanja.Morski tokovi so široki pasovi vode, ki se v ogromnih krogih premikajo po oce-anu. Povzročajo jih planetarni vetrovi, ki potiskajo vodo v svoji smeri. Ti vetrovipihajo iz območij visokega k območjem nizkega zračnega tlaka. Zaradi kroženjaZemlje okrog lastne osi zavijajo tokovi vstran iz smeri.

Valove povzroča veter, ki piha nad vodno površino. Voda v valovih se ne pre-mika naprej, marveč se v krogu dviguje v vrh vala in se nato spet spusti na istomesto. Zaradi tega se predmet ki plava na vodi. guga gor in dol. vendar se nepremika naprej.Plimovanje je dviganje in spuščanje morske gladine. Kadar se vodna gladina naobali dvigne, je plima, kadar se spusti. je oseka, Plimovanje povzroča privlač-

nost (gravitacija) Sonca in Lune, ki delujeta na vodo v oceanih.(Iz: Šolskaenciklopedija- Geografija(1993). Ljubljana:TZS)

Primer zapiska obdelanega po Paukovi/Cornellovi metodi

Ključne besede

morski tokovi - pasovivode~planetarni vetrovi

valovi~vetrovi

plima - dvig morskegladineosaka - upad morskegladine~gravitacija - sila, kiprivlači predmetedrugega k drugemu

Zapis besedila

Nemirna voda

Voda v oceanih se neprestano premika v obliki tokov.valov in plimovanja. Morski tokovi so široki pasovivode, ki se v ogromnih krogih premikajo po oceanu,Povzročajo jih planetarni vetrovi, ki potiskajo vodov svoji smeri. Ti vetrovi pihajo iz območij visokega kobmočjem nizkega zračnega tlaka. Zaradi kroženjaZemlje okrog lastne osi zavijajo tokovi vstran iz smeri.

Valove povzroča veter. ki piha nad vodno površino.Voda v valovih se ne premika naprej. marveč se vkrogu dviguje v vrh vala in se nato spet spusti na istomesto. Zaradi tega se predmet. ki plava na vodi. gugagor in dol. vendar se ne premika naprej.

Plimovanje je dviganje in spuščanje morske gladine.Kadar se vodna gladina na obali dvigne. je plima.kadar se spusti. je oseka. Plimovanje povzročaprivlačnost (gravitacija) Sonca in Lune, ki delujeta navodo v oceanih.(Iz: Šolskaenciklopedija- Geografija(1993). Ljubljana:TZS)

PovzetekVoda v oceanih se giblje v obliki morskih tokov. ki jih povzročajo planetarni vetrovi.valov, ki jih povzroča veter, in plimovanja, ki ga povzroča gravitacija Sonca in Lune.

259

Page 61: Scan doc0034

DEJAVNOST V RAZREDU

Spodnje besedilo obdelajte po Paukovi/Cornellovi strategiji.

Ključne besede Zapis besedila

Zakaj je Mars rdeč?

Če pustimo železo zunaj na prostem. da jeizpostavljeno vremenu. kmalu zarjavi. V kamninahna Marsu je železo. ki se je pretvorilo v nekakšnorjo. Ta rdeča. prašna snov prekriva površje Marsa invelikanski peščeni viharji jo včasih nosijo naokoli.»Hjastih« kamnov je precej tudi na Zemlji. tu in tam jihlahko najdeš tudi v naših hribih. Ponekod jih je toliko.da je vse naokoli rdeče. Tako je npr. v Grand Canyonuv ZDA.Rja ali železov oksid je spojina železa in kisika. VMarsovem ozračju zdaj ni več kisika. ker se je spojiitudi z drugimi snovmi: z vodi kom v vodo. verjetno patudi z ogljikom v ogljikov dioksid.Prah na Marsu je tako droben. da lebdi v zraku kotstalna meglica. zaradi česar je nebo rožnato. namestoda bi bilo modro. kot je na Zemlji. Včasih površineMarsa več dni ali tednov ne moremo videti. ker izginepod debelimi oblaki prahu. ki ga dvignejo marsovskivetrovi.

Povzetek

260

Page 62: Scan doc0034

Braine strategije li učnem procesu . Strategije po branju

Zelo podobno predelavo besedila prikazuje spodnja shema.

Naslov besedila/učne snovi: .

Ključne besede Lastne misliPovzetek

Pri tej shemi učenec razdeli list v tri kolone. V prvo najprej iz besedila izpišeključne besede. Te nato v drugi koloni poveže v povedi in naredi povzetek. Vtretjo kolono pa zapiše svoje misli. V tej koloni razloži svoje stališče do prebra-nega, izrazi dvome v določene trditve, dopolni obstoječe podatke z informaci-jami iz drugih virov itd.

Strategija hierarhizacije

Ta strategija je zelo primerna za tvorjenje zapiskov iz učbenikov in drugih pi-snih gradiv. V učbenikih je gradivo običajno dobro organizirano s številkamipoglavij in podpoglavij. Strategija predstavlja kombinacijo glavne ideje in po-drobnosti, ki jo pojasnjujejo (razlagajo, opisujejo ... ). Povezanost te ideje zdrugimi nad- ali podpomenkami je izražena najpogosteje v številkah (nadpo-menka ima oznako 1, podpomenke 1.1 ali še naprej 1.1.1 ... ) ali v kombinacijičrk in številk (npr. 1.A, 1. B, 1. C; II. A, II. B itn.).

261

Page 63: Scan doc0034

Primer zapiska, obdelanega po strategiji hierahizacije1 Nemirna vodaVoda v oceanih se neprestano premika v obliki tokov, valov in plimovanja.

1.1 Morski tokoviMorski tokovi so široki pasovi vode, ki se v ogromnih krogih premikajo po oce-anu. Povzročajo jih planetarni vetrovi, ki potiskajo vodo v svoji smeri. Ti vetrovipihajo iz območij visokega k območjem nizkega zračnega tlaka. Zaradi kroženjaZemlje okrog lastne osi, zavijajo tokovi vstran iz smeri.

1.2 Morski valoviValove povzroča veter, ki piha nad vodno površino. Voda v valovih se ne pre-mika naprej, marveč se v krogu dviguje v vrh vala in se nato spet spusti na istomesto. Zaradi tega se predmet, ki plava na vodi, guga gor in dol. vendar se nepremika naprej.

1.3 PlimovanjePlimovanje je dviganje in spuščanje morske gladine. Kadar se vodna gladina naobali dvigne, je plima, kadar se spusti, je ose ka. Plimovanje povzroča privlač-nost (gravitacija) Sonca in Lune, ki delujeta na vodo v oceanih.

(Iz: Šolska enciklopedija - Geografija (1993). Ljubljana: TZS)

DEJAVNOST V RAZREDU

Izberite besedilo iz učbenika ln ga skupaj z učenci obdelajte po strategijihierarhizacije.

DEJAVNOST ZA UČiTELJA

Z učenci se pogovorite o tem:• katero od navedenih strategij že uporabljajo pri tvorjenju povzetkov,

• katera strategija je zanje povsem nova,

• katero strategijo bodo uporabili pri naslednji samostojni predelavi besedila.

262