sekcija za preventivno medicino szd – portorož, 3. 12. 2010
DESCRIPTION
Na stičišču javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov Polonca Truden-Dobrin, Sonja Paulin, Vesna Pucelj Inštitut za varovanje zdravja. Sekcija za preventivno medicino SZD – Portorož, 3. 12. 2010. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Na stičišču javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov
Polonca Truden-Dobrin, Sonja Paulin, Vesna Pucelj
Inštitut za varovanje zdravja
Sekcija za preventivno medicino SZD –
Portorož, 3. 12. 2010
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike lahko odpira velike možnosti za izboljšanje zdravja otrok:
Zdravstveni izidi na najvišji ravni v primerjavi z drugimi državami
Zmanjšanje neenakosti v zdravju
Zdravstveno varstvo najvišje kakovosti
Dobre izkušnje uporabnikov
Podpora staršem, da omogočijo svojim otrokom zdrav začetek in vsem deležnikom na področju zdravja otrok, da izboljšajo svoje delovanje…
… in s tem dosežejo dolgoročne cilje na področju zdravja otrok in mladih.
Nosečnost in prva leta življenja
Šolarji
Mladi
Otroci s posebnimi potrebami
Prilagoditve in spremembe zdravstvenega varstva
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Kako prepoznati potrebe otrok in mladostnikov?
Kako hitreje posodabljati preventivno zdravstveno varstvo?
Javno zdravje otrok in mladostnikov
Integracija informacij
Anticipiranje potreb
Splošne ugotovitve in pripombe
Kaj manjka ?
Aktualizacija programov preventivnega zdr. varstva:
•pristopov•metod•oblik dela •storitev•programov
1
Medsektorski pristop
Kdo je nosilec pobude?
potrebetveganja
priložnosti
Viri informacij – vidik mladih
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Kako izboljšati dostopnost?
Kako zmanjšati razlike v dostopnosti:med posameznikimed skupinami med področji
Kaj manjka?
Sistem
Programi
Storitve
Izvedbaučinkovitost
Ugotovljene vrzeli (gaps), pomanjkljivosti,neustreznosti
Primeri dobrih praks Pravice uporabnikaVidik uporabnika
2
Priložnosti Strategije, predpisi
Referenčne vrednosti v dokumentih
Novi normativi
Način financiranja,vzpodbude
Splošne ugotovitve in pripombe
Predlogi za izboljšanje
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Kako vzpodbuditi izvajalce za večjo kakovost preventivnega zdravstvenega varstva?
Zunanje okolje,Organizacijsko okolje
Dobre prakse /
mladim prijazne zdravstvene službe/storitve
Način financiranja,finančne vzpodbude
Kaj manjka ?
Splošne ugotovitve in pripombe
3
Programi:•Prenova vsebine preventivnega zdr. varstva:Sprejem državnega programa Verifikacija programovStandard kakovosti/ dobra znamka
Tveganja
programistoritveizvedba
Priložnosti
Državni programi
Smernice
Informacijska podpora
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Prenova preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov
Klinični vidiki prenove preventivnega programa
Zagotovitev pogojev za implementacijo in izvedbo
Normativna ureditev
Javnozdravstveni vidiki prenove prev. programa
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Področja, kjer je potrebno sodelovanje (integracija) javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva:
• Pogosti biomedicinski problemi – kronične nenalezljive bolezni, obvladovanje nalezljivih bolezni in cepljenja
• Pogosti problemi življenjskega sloga – odločitev za nekajenje oz. prenehanje kajenja, presejanja in druge preventivne aktivnosti
• Pogosti socialnoekonomski in okoljski problemi – revščina, razvoj lokalne skupnosti, odgovor na okoljske grožnje
• Dostop do zdravstvenega varstva za nepreskrbljene oz. ranljive skupine prebivalstva.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Aktivnosti oz. področja vključena v sodelovanje (integracija) javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva:
• Ocena potreb prebivalstvenih skupin • Aktivnosti na lokalni ravni
• Promocija zdravja • Socialni marketing in komuniciranje z javnostmi
• Zdravstvena vzgoja• Preventivne aktivnosti• Zagotavljanje zdravstvenega varstva
• Spremljanje in informacijski sistem• Razvoj z dokazi podprtih orodij• Zagotavljanje kakovosti• Vrednotenje programov
• Capacity building • Podpora teamskemu delu.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Ključni vidiki za uspešno sodelovanje (integracija) javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva in vpliv na zdravstveno varstvo in zdravstvene izide:
• Vključitev v politike in ukrepe
• Vključevanje izvajalcev na primarni ravni zdravstvenega varstva– Zagotavljanje profesionalnega razvoja– Neposredna korist za prebivalce v njihovi oskrbi.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Analiza preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov:
• ocena stanja preventivnega zdravstvenega varstva na nacionalni in regijski ravni
• identifikacija potreb, trendov, pomanjkljivosti za postavitev izhodišč za posodobitev.
na podlagi presoje z vidikov
• Zdravja in zdravstvenih potreb • Dostopnosti• Pravičnosti – enakosti - zmanjševanja razlik• Kakovosti, z dokazi podprto zdravstveno varstvo• Izkušnje uporabnikov• Uporabe virov, ekonomski vidik
Oblikovanje predlogov za spremembe skupaj z drugimi deležniki ob upoštevanju sodelovanje oz. integracije javnega zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Lokacije dejavnosti Zdravstvenega varstva otrok in Zdravstvenega varstva otrok in mladine
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Lokacije službe šolske medicine
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Število specialistov pediatrije (460) in specializantov (111) v Sloveniji dne 30.6.2010: 571
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
22
24
26
28
27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 77 89
Starost
Šte
vilo
zd
ravn
iko
v
Specializant pediatrije - 111
Specialist pediatrije ali šolskemedicine - 460
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Število specialistov pediatrije (281) na primarni ravni–ZVOM in specializantov (23) dne 30.6.2010: 304
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
29 31 33 36 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 77
Starost
Šte
vilo
zd
rav
nik
ov
Specializant pediatrije ali šolskemedicine - 23
Specialist pediatrije ali šolskemedicine - 281
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Število specialistov in specializantov pediatrije – ZVOM dne 30.6.2010: javni zavodi (250: 228 /22) in zasebni izvajalci (59: 58 /1)
0
2
4
6
8
10
12
14
29 31 33 36 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 77
Starost
Šte
vilo
zd
ravn
iko
v
JAVNI ZAVOD SpecializantJAVNI ZAVOD Specialist
0
2
4
6
8
10
12
14
29 31 33 36 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 77
Starost
Šte
vilo
zd
ravn
iko
v
ZASEBNI Specializant ZASEBNI Specialist
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Število zdravnikov na primarni ravni glede na pogodbe z ZZZS za kurativno dejavnost, maj
2010
Splošne amb.
Otroške amb.
Šolske amb.
876 115
113
39
219
6235
3
249
953
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Število opredeljenih otrok in mladih 0-18 let pri izbranem osebnem zdravniku po deležu tima za
kurativno dejavnost za otroke in mladino, Slovenija, maj 2010
0
500
1000
1500
2000
2500
Delež tima za otr. šol. kurativo pri izbranem zdravniku
Šte
vilo
opr
edel
jeni
h 0-
18 le
t p
ri iz
bran
em z
drav
niku
Splošni, otroški in šolski zdravniki, (n=1243)
Vir
po
da
tko
v: Z
ZZ
S š
tev
ilo o
pre
de
ljen
ih...
(3
1.0
5.2
01
0);
25
.08
.20
10
@ 1
3:3
2:4
6
0.00 0.25 0.50 0.75 1.00 1.25 1.50 1.75
zdravniki v ZDzdravniki - zasebniki
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Delež opredeljenih 0-18 let med vsemi opredeljenimi osebami pri izbranem osebnem
zdravniku po deležu tima za kurativno dejavnost ZVOM, Slovenija, maj 2010
0.0
0.2
0.4
0.6
0.8
1.0
Delež tima za otr. šol. kurativo pri izbranem zdravniku
Del
ež o
pred
elje
nih
0-18
let
med
opr
edel
jeni
mi p
ri iz
bran
em z
drav
niku
Splošni, otroški in šolski zdravniki (n=1243)
Vir
po
da
tko
v: Z
ZZ
S š
tev
ilo o
pre
de
ljen
ih...
(3
1.0
5.2
01
0);
25
.08
.20
10
@ 1
3:3
3:3
9
0.00 0.25 0.50 0.75 1.00 1.25 1.50 1.75
zdravniki v ZDzdravniki - zasebniki
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Delež opredeljenih 0-18 let med opredeljenimi osebami pri izbranem osebnem zdravniku po številu vseh opredeljenih oseb pri izbranem zdravniku,
Slovenija, maj 2010
0.0
0.2
0.4
0.6
0.8
1.0
Število vseh opredeljenih oseb pri izbranem zdravniku
Del
ež o
pred
elje
nih
0-18
let
med
opr
edel
jeni
mi p
ri iz
bran
em z
drav
niku
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000
Splošni, otroški in šolski zdravniki (n=1243)
Vir
po
da
tko
v: Z
ZZ
S š
tev
ilo o
pre
de
ljen
ih...
(3
1.0
5.2
01
0);
25
.08
.20
10
@ 1
3:3
4:4
7
zdrav niki v ZD (n=891)zdrav niki - zasebniki (n=352)pov prečje: zdrav niki v ZDpov prečje: zdrav niki - zasebniki
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Število zdravstvenih delavcev na 100.000 prebivalcev (0-19 let) po poklicnih skupinah in
zdravstvenih regijah v letu 2008
0
20
40
60
80
100
120
140
Ravne Celje Novomesto
Kranj Gorica Maribor MurskaSobota
Koper Ljubljana
Št.
zd
rav
stv
en
ih d
ela
vc
ev
na
10
00
00
pre
b. Zdravniki Medicinske sestre Zdravstveni tehniki
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Razpoložljivost ZVOM v urah na prebivalca na leto po zdravstvenih regijah (v letu 2008)
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
1,4
1,6
1,8
2
Novomesto
Kranj Celje Maribor Gorica Ravne MurskaSobota
Koper Ljubljana
Šte
vilo
ur
na p
rebi
valc
a (0
-19
let)
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Razmerje med rednim in pogodbenim delov (seštevek ur) na zdravnike, ki delajo v ZVOMU ne glede na izobrazbo
94,8 100,0 100,092,2 97,7 93,0
100,0 99,191,9
5,2 7,8 7,0 8,10,0 0,0
2,3 0,00,9
0102030405060708090
100
Celje
Nova
Gorica
Koper
Kranj
Ljublj
ana
Mar
ibor
Mur
ska
Sobot
a
Novo
Mesto
Ravne
na K
oroš
kem
POGODBENO
REDNO
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Preskrbljenost otrok in mladih 0-19 let z zdravniki iz ur po zdravstvenih regijah, 2009
CE GO KP KR LJ MB MS NM RA
Sto
pnja
pre
skrb
ljeno
sti o
trok
0-1
9 le
t z
zdr
avni
ki v
ZV
OM
iz u
r
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
CE GO KP KR LJ MB MS NM RA
Sto
pnja
pre
skrb
ljeno
sti o
trok
0-1
9 le
t z
zdr
avni
ki v
ZV
OM
iz p
og. Z
ZZ
S
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Število vseh kurativnih obiskov otrok in število otrok 0-6 let na zdravnika iz ur v ZVOM po UE, 2008
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Število prvih in vseh kurativnih obiskov 0-19 let na zdravnika iz ur ZVOM, 2009
CE GO KP KR LJ MB MS NM RA
Šte
vilo
prv
ih o
bisk
ov m
ed k
urat
ivni
mi
obi
ski n
a zd
ravn
ika
iz u
r v
ZV
OM
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
9000
CE GO KP KR LJ MB MS NM RA
Šte
vilo
vse
h ku
rativ
nih
obis
kov
na
zdra
vnik
a iz
ur
v Z
VO
M
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
9000
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Odstotek prvih kurativnih obiskov med obiski otrok 0-19 let v ZVOM in SA po UE, 2009
CE GO KP KR LJ MB MS NM RA
Ods
tote
k pr
vih
kura
tivni
h ob
isko
v ot
rok
0-1
9 le
t med
vse
mi k
urat
ivni
mi o
bisk
i v Z
VO
M
0
20
40
60
80
100
CE GO KP KR LJ MB MS NM RA
Ods
tote
k pr
vih
kura
tivni
h ob
isko
v ot
rok
0-1
9 le
t med
vse
mi k
ur. o
bisk
i v S
A
0
20
40
60
80
100
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Stopnja prvih kurativnega obiska otrok 0-6 let v ZVOM in na primarni ravni po zdravstvenih regijah,
2009
CE GO KP KR LJ MB MS NM RA
Sto
pnja
prv
ega
kura
tivne
ga o
bisk
av
ZV
OM
na
1000
otr
ok o
d 0-
6 le
t
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
CE GO KP KR LJ MB MS NM RA
Sto
pnja
prv
ega
kura
tivne
ga o
bisk
a na
prim
arni
rav
ni n
a 10
00 o
trok
od
0-6
let
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
92,1
91,5
97,2
87,3
94,6
94,6
75,9
92,3
92,6
94,3
97,3
100,0
50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0
v 3. letniku SŠ
v 1. letniku SŠ
v OŠ s prilag. prog.
v 7. razredu OŠ
v 5. razredu OŠ
v 3. razredu OŠ
v 1. razredu OŠ
pred vstopom v OŠ
v starosti 5 let
v starosti 3 let
v 12. mesecu
v 1. mesecu
%
Delež sistematično pregledanih otrok in mladine po starosti otroka, 2008
Vir: IVZ
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Ključne ugotovitve analize:
• Za otroke in mladostnike so značilni zdravstveni problemi, povezani s posebnostmi rasti in razvoja ter načinom življenja.
• Otroci in mladostniki potrebujejo njihovim potrebam prilagojeno zdravstveno varstvo, ki je drugačno od zdravstvenega varstva, ustreznega za druge populacijske skupine.
• Za dejavnosti preventivnega zdravstvenega varstva je priporočeno večanje dostopnosti z vseh vidikov in organizacija dela s približevanjem službe in storitev uporabnikom: otrokom, mladostnikom, njihovim staršem.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Ključne ugotovitve analize:
Potrebno je: • vzpostaviti pogoje, ki bodo omogočali izvedbo
preventivnega programa za vse otroke in mladostnike• poenotenje obsega in kakovosti preventivnih
pregledov
• preprečevanje in odprava nesprejemljivih razlik ter neustreznih pogojev za izvajanje zdravstvenega varstva v posameznih lokalnih okoljih (občinah,
upravnih enotah).
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Ključne ugotovitve analize:
Ugotovitve usmerjajo na ključna področja:• posodobitev kadrovskih normativov in kriterijev
preskrbljenosti• posodobitev načina planiranja, določanja in plačevanja
programov• posodobitev časovnih standardov za preventivne storitve• zagotoviti dosledno izvajanje določil Pravilnika za
izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni
• odpraviti identificirane vrzeli – pri vključevanju mladostnikov, ki se ne šolajo, v preventivni
program– komunikaciji med izvajalci ter med izvajalci in starši za obravnavo
in vodenje otroka po ugotovitvi odstopanj pri preventivnem pregledu
– postopkih za zagotavljanje cepljenja
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Ključne ugotovitve analize:
Ugotovitve usmerjajo na ključna področja:• promocija preventivnega zdravstvenega varstva za otroke
in mladostnike pri odločujočih javnostih na ravni občin• intervalna presoja in prenova vsebin nacionalnega
preventivnega programa• oblikovanje smernic in nacionalnih normativov za
izvajanje preventivnega programa, presejalnih testiranj• vzpostavitev upravljanja preventivnega programa z
identifikacijo ključnih nosilcev in nalog na področju javnega zdravja otrok na lokalni, regijski in državni ravni
• opredelitev vloge osebnega zdravnika v povezavi s preventivnim zdravstvenim varstvom otrok in mladostnikov.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Ključne ugotovitve analize:
Ugotovitve usmerjajo na ključna področja:• v dejavnost zdravstvenovzgojnih centrov vključiti
aktivnosti vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike• zagotoviti staršem celovite informacije o pomenu,
koristih in dostopnosti preventivnih dejavnosti za otroke in mladostnike
• posodobitev zdravstveno-informacijskega sistema na področju zdravstvenega varstva in zdravja otrok
• spremljanje in letne analize preventivnega zdravstvenega varstva na regijski in državni ravni.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Naloge v drugi fazi projekta :
• dopolnitev pregleda izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladine, dostopnosti in zmogljivosti na regijski ravni v sodelovanju z ZZV
• projekcija kadrovskih potreb po zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih
• identifikacija možnosti za večje povezovanje zdravstvenega in šolskega sektorja
• vidik mladih, njihovih staršev, učiteljev • ekonomski vidik zdravstvenega varstva otrok in mladine • predlog sistema spremljanja preventivnega zdravstvenega
varstva • predlog za nadaljnje aktivnosti v procesu posodobitve
preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov• poročilo Zdravje otrok in mladostnikov v perspektivi ciljev
sodobnega preventivnega zdravstvenega varstva
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Dopolnitev pregleda zmogljivosti za izvajanje PZVOM ter razlik v dostopnosti in zmogljivostih na lokalni in regijski ravni z interpretacija stanja in razlik in identifikacijo pomanjkljivosti sedanje ureditve ter izvajanja PZVOM • Določitev podatkov, kazalnikov, virov
podatkov (mreža za ZVOM, dostopnost, zmogljivost -preskrbljenost, razpoložljivost, koriščenje)
• Kadri, ki izvajajo PZVOM; potrebe, nadomeščanje
• Stanje glede na referenčne vrednosti, gradient, velikost razlik
• Značilnosti posameznih okolij in razlik med UE na nac. ravni
• Vsebine in obseg regijskega poročila z interpretacijo stanja za analizo PZVOM.
Vprašanja, na katera naj odgovori ta del analize:
• Zmogljivosti za ZVOM
• Dostopnost
• Izbrani zdravnik otroka
• Značilnosti posameznih okolij in razlik med UE na rep. ravni, v regiji
• Izvedljivost preventivnega programa
• Vrzeli
• Predstavitev situacij s študijo primera
• Normativna ureditev, načrtovanje in plačevanje programov
• Vsebine preventivnega programa, smernice
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Delovna skupina 2 Interpretacija stanja in razlik v
dostopnosti, zmogljivostih in izvajanju preventivnega programa na lokalni, regijski ravni in med izvajalci ter identifikacija pomanjkljivosti sedanje ureditve in izvajanja PZVOM na podlagi informacij iz poglobljenih intervjujev z izvajalci PZVOM in ključnimi informatorji.
Delovna skupina pripravi:• vprašanja, na katera odgovori ta del
analize• listo informatorjev, ki bodo povabljeni
k sodelovanju• vprašalnik za strukturirani intervju • predlog regijskega poročila • skupno poročilo s ključnimi
ugotovitvami in priporočili skupno poročilo o izvajanju PZVOM na osnovi ugotovitev delovnih skupin 1 in 2.
• Vprašanja, na katera naj odgovori ta del analize
• Zmogljivosti za ZVOM
• Dostopnost
• Izbrani zdravnik otroka
• Značilnosti posameznih okolij in razlik med UE na rep. ravni, v regiji
• Izvedljivost preventivnega programa
• Vrzeli
• Predstavitev situacij s študijo primera
• Normativna ureditev, načrtovanje in plačevanje programov
• Vsebine preventivnega programa, smernice
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Na osnovi ugotovitev izvedene analize in usmeritve Ministrstva za zdravje se aktivnosti osredotočajo na:
• oceno zmogljivosti za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladine (PZVOM) na regijski in lokalni ravni, vključujoč posnetek stanja z interpretacijo razlogov razlik v dostopnosti in zmogljivostih
• zagotavljanje informacij za celovit vpogled iz dodatnih virov, predvsem pri izvajalcih, ker za identifikacijo pomanjkljivosti sedanje ureditve in izvajanja PZVOM z namenom priprave ustreznih realnih izhodišč za spremembe v preventivnem varstvu ni dovolj podatkov oz. kazalnikov iz rednih zbirk
• za predloge sprememb je potrebno vsestransko raziskati vidik uporabnika PZVOM
• opredelitev ciljev in nalog PZVOM, pravilna umestitev in obseg
• posodobitev spremljanja, vrednotenja, koordinacije, upravljanja preventivnih programov
• novo vprašanje: opredelitev preventivnega programa kot državnega programa ali pravice iz OZZ
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Izpostavljena stališča in pogledi na skupno nalogo IVZ in ZZV
• Temeljni okvir za začetek načrtovanja sprememb na področju ZVOM naj bo javno zdravje za otroka in mladostnika.
• Vloga občine kot ustanovitelja na primarni ravni (možnost konflikta, saj moramo oz. lahko gradimo le iz zdravstvenega sistema za otroke in mladostnike).
• Od začetka projekta bi morali vključiti vse deležnike - izvajalce, stroko z institucijami RSK za pediatrijo, RSK za javno zdravje, predstavnike ustanovitelja, uporabnikov, druge deležnike.
oz. čimprej podati pobudo za vključitev drugih deležnikov, da bi zagotovili priložnosti za skupen pristop in ustrezno vlogo javnega zdravja pri načrtovanju potrebnih sprememb.
• Potrebno je odpreti širše sodelovanje z drugimi deležniki v družbi: socialni sektor, šolstvo, druge službe za predšolske otroke, policija, nevladne organizacije.
• Dokument z aktualnimi podatki mora biti predstavljen vsem akterjem, ki se vključujejo v zdravstveno varstvo življenje otrok in mladih v družbi.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Izpostavljena stališča in pogledi na skupno nalogo IVZ
in ZZV:
• Potrebno je, da se ZZV angažirajo v pripravi izhodišč za prenovo z jasnimi cilji
• Poznati moramo lokalne dejavnike in razmere v posameznih okoljih
• Potreben je celovito poznavanje stanja za kakovostno utemeljitev predlogov sprememb, kar vključuje tudi objavljene podatke ZZZS kot pogodbe in realno stanje pri izvajalcih
• Potrebno je upoštevati dejstvo, da se zmanjšuje kader v ambulantah za predšolske in šolske otroke zaradi pritiska za zagotavljanje kadrov v družinski medicini
• Potrebno je vključiti rezultate družboslovnih raziskav npr. o položaju mladih v Sloveniji, da bi dobili dober uvid o mladostnikih v prihodnosti, kakšni bodo zdravstveni problemi mladih v prihodnosti, ali jih naš zdravstveni sistem sploh identificira in jih obravnava.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Iztočnice za diskusijo I:
Izzivi in cilji preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov
• Približevanje zdravstvenim potrebam otrok in mladostnikov – kako zmanjšati razkorak
• Neenakosti v zdravju in dostopnosti kakovostnega zdravstvenega varstva – kako zmanjšati razlike
• Zagotavljanje kakovosti, z dokazi podprtih postopkov v preventivnem zdravstvenem varstvu otrok in mladostnikov
• Varovanje in krepitev zdravja mladih, glavni javnozdravstveni problemi in družbeni trendi
• Dobre prakse preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Iztočnice za diskusijo I nadaljevanje:
Vprašanja, ki usmerjajo h ključnim izhodiščem za prenovo preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov:
• Cilji v zdravju otrok in mladostnikov, družbeni trendi
• Kakšen zdravstveni sistem in programe potrebujejo otroci in mladina
• Sprejemljive / neizogibne razlike
• Kateri koraki potrebni za kakovostno, dostopno, učinkovito sodobno zdravstveno varstvo na primarni ravni
• Ali sistem zmanjšuje neenakosti v zdravju, jih morda povečuje
• S katerimi merili spremljati izide, učinkovitost programov - kazalniki izidov, procesni kazalniki, evalvacija
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Iztočnice za diskusijo I nadaljevanje:Vprašanja, ki usmerjajo h ključnim izhodiščem za prenovo preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov:
• Ali ob vsakem stiku otroka, mladostnika z zdravstveno službo dejansko poteka kakovostna celostna obravnava zdravja, priložnosti, ki jih ta stik omogoča - so doseženi vsi cilji tega pregleda oziroma stika?
• Je obravnava pravočasna, za vse skupine otrok in mladih?
• Kako je zagotovljen kontinuum obravnave?
• Zdravstvene pravice otroka
• Vzroki za raznolikost praks- presoja in možnosti izvajalca, razmere, omejitve, pasivnost institucij in lokalne skupnosti?
• Posledice obstoječe normativne ureditve ?! • Ali je zdravje otroka, mladostnika dejansko v ospredju?
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Iztočnice za diskusijo:
Vrednotenje programov preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladih
• Cilji in merila za vrednotenje programov
• Podatki, pomembni za spremljanje in vrednotenje zdravstvenega varstva otrok in mladih
• Upravljanje
• Spremljanje
• Koordinacija programov
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Naročnik: Ministrstvo za zdravje RS
• Program za otroke in mladino 2006-2016, Akcijski načrt
• Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni
Namen analize:
• ocena stanja preventivnega zdravstvenega varstva na nacionalni in regijski ravni
• identifikacija potreb, trendov, pomanjkljivosti, da bi v srednjeročnem obdobju pripravili predlog posodobitev.
Sekcija za preventivno medicino, Portorož 3.12.2010
Dokument s celostnim opisom stanja stanja in utemeljitev
predlogov sprememb:
• Izhodišče analize so potrebe otrok in mladostnikov ter kako zagotoviti zdravstveni sistem, ki bo sledil tem potrebam
• Projekcija kadrovskih potreb po zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih
• Identifikacija možnosti za večje povezovanje zdravstvenega in šolskega sektorja
• Sinteza in interpretacija rezultatov, kritično vrednotenje sedanjega izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva in predlogi za posodobitev
• Upoštevanje vidika mladih, njihovih staršev in učiteljev• Vključitev izsledkov drugih projektov, povezanih z analizo.