seminar peu - ana vlahek

8/14/2019 Seminar Peu - Ana Vlahek

1/52

SEMINAR PEU - ANA VLAHEK

PROGRAM DELA: 21.10.2004 23.12.2004 21.10.2004: Pravni viri 1 28.10.2004: Pravni viri 2 04.11.2004: Razmerje med pravom Skupnosti in pravnimi redi drav lanic obravnava primerov 1 11.11.2004: Razmerje med pravom Skupnosti in pravnimi redi drav lanic obravnava primerov 2 18.11.2004: Temeljna naela prava Skupnosti 25.11.2004: Pravno varstvo pred Sodiem Evropskih skupnosti in Sodiem I. stopnje obravnava

primerov 1 02.12.2004: Pravno varstvo pred Sodiem Evropskih skupnosti in Sodiem I. stopnje obravnava




primerov 5

seminar PEU 21.in 28.10.2004PRAVNI VIRI EU

Literatura: Grilc, Ilei: Pravo Evropske unije, II. del, str. 79-98 Craig, deBurca: EU Law, pogl.3, str. 111-122

EU ima svoj pravni red, ki ni odvisen od naravnih pravnih redov; je primaren.Z veljavo pogodbe postane to pravni red lanic.Je sui generis mednarodno pravo; gre za popolnoma nov pravni red (1991). Ni konfederalen ali federalen.Posebnost je, da so subjekti drave in dravljani!MJP = enakopravnost; EU = hierarhija!

DELITEVPRAVNIHVIROV:1. delitev:

PRIMARNI VIRI = pogodbe, snp, itd.SEKUNDARNI VIRI = uredbe, direktive, mnenja, priporoila, navodila, itd.

2. delitev:PISANI VIRI primarni viri sekundarni viri

NEPISANI VIRI- splona naela (npr. 288, 173 PES)- obiaji- pravna znanost in literatura- sodna praksa ECJ precedens?

- splona pravila MP

ZAPISANIPRIMARNIVIRI Parika pogodba: o ustanovitvi ESPJ (= ES za premog in jeklo) (podpis 18.04.1951; veljava 23.07.1952;

konec 23.07.2002! torej ne velja ve!) Rimska pogodba 2x: pogodba o ustanovitvi EGS (= PEGS = PES po letu 1992)

o ustanovitvi EURATOM = ES za atomsko energijo(Obe: podpis 25.03.1957; veljava 01.01.1958)Ustanovne lanice = D, I, F, B, NL, LUX

Spojitvena pogodba: (podpis 08.04.1965; veljava 01.07.1967) Enotni evropski akt: (podpis 17. in 28. 02.1986; veljava 01.07.1987) Maastrichtska pogodba = PEU (podpis 07.02.1992; veljava 01.11.1993) ekonomskemu stebru (= ES =

osrednji steber) doda e 2:2.steber = za sodelovanje pri skupni zunanji politiki

1


2/52

3.steber = za sodelovanje na podroju pravosodja in notranjih zadev = sprenjen 1997 z Amsterdamskopogodbo = policijsko in pravosodno sodelovanje na podroju kazenskih zadev.

Med stebri so velike razlike. Samo za 1. velja nadnacionalnost; 2. in 3. = vladno sodenje = politinaintegracija

Amsterdamska pogodba (podpis 02.10.1997; veljava 01.05.1999) le pretevili lene iz PES Pogodba iz Nice (podpis 26.02.2001; objava 10.03.2001; veljava 01.02.2003) pristopne pogodbe:

- GB, IRL, DAN, NOR (podpis 22.01.1972; veljava 01.01.1973 za GB, IRL, DAN-Grenlandija izstopi01.02.1985)

- GR (podpis 28.05.1979; veljava 01.01.1981)- P, E (podpis 12.06.1985; veljava 01.01.1986)- A, S, FIN, NOR (podpis 24/25.06.1994; veljava za A, S, FIN 01.01.1995)- SLO, SVK, CZS, EST, LIT, LAT, POL, MAL, CIP, HUN (podpis 16.04.2003; veljava: 01.05.2004)

ostali akti protokoli imajo enak poloaj kot sama pogodba po 311PES!sklepi Sveta ES, ki jih morajo drave lanice ratificirati (294PES)

Parika pogodba in Rimski pogodbi = ustanovitvene pogodbe = ustava skupnosti!Prej ni bil nikjer predivden izstop. Sedaj bo predviden v evropski konvenciji in ustavi; pogoji za lanstvo49PES.

PRISTOP

SLOVENIJE

1992: SLO zaprosi za sklenitev Evropskega sporazuma o pridruitvi 10.06.1996: podpisan Evropski sporazum o pridruitvi med RS na eni strani in Evropskimi skupnostmi in

njihovimi D na drugi strani( = Evropski sporazum, Pridruitveni sporazum)

julij 1997: Agenda 2000 (mnenje o dravah kandidatkah) september 1997: Vlada RS sprejme strategijo za vkljuevanje v EU 13.12.1997: Evropski svet odobri zaetek pristopnih pogajanj z luksemburko skupino kandidatk 31.03.1998: zaetek pogajanj s SLO 25.10.2002: Evropski svet uradno oceni pripravljenost vstopa 10 drav v letu 2004 13.12.2002: konec pristopnih pogajanj z 10 dravami; potrditev lanstva za 01.05.2004 23.03.2003: referendum v SLO za vstop SLO v EU

16.04.2003: podpis Pristopne pogodbe 28.01.2004: ratifikacija Pristopne pogodbe v DZ 01.05.2004: lanstvo deseterice

OSREDNJADOLOBA PES, KIZADEVASEKUNDARNEVIRE ES = 249 PES (ex 189 PES)(naslov XXI: Dolobe o institucijah,poglavje 2: Skupne dolobe za ve institucij, 249)Za izpolnjevanje svojih nalog v skladu z dolobami te pogodbe Evropski parlament skupaj s Svetom ter Svet inKomisija izdajajo uredbe in direktive, sprejemajo odlobe, pripravljajo priporoila ali dajejo mnenja.5 nominantnih aktov:Uredbaje splono veljavna. Zavezujoa je v celoti in se neposredno uporablja v vseh dravah lanicah.Direktiva je za vsako dravo lanico, na katero je naslovljena, zavezujoa glede cilja, ki ga je treba dosei,

vendar prepua dravnim organom izbiro oblike in metod.Odlobaje v celoti zavezujoa za vse, na katere je naslovljena.Priporoila in mnenja niso zavezujoa.+ 2 akta Evropske centralne banke:

- smernice- navodila

Obstjajo pa seveda e inominantni akti.Med originali in prevodi so velike razlike!!! (napake v prevodih)

UREDBA (*EGS, EURATOM)*Po ESPJ se imena aktov (uredba,...) uporabljajo na razline naine

= an. REGULATION= fr. LE REGLEMENT= nem. DIE VERORDNUNG

2


3/52

splono veljavna (= applicable) = nedoloeno tevilo poloajev in naslovnikov; abstraktna = tobeposameznikov zoper prave uredbe so nedopustne.de iure precedensa ni, de facto pa je!

v celoti zavezujoa = obvezna za institucije, organe, drave in posameznike; ne sme se je uporabljatinepopolno, selektivno.

neposredno uporabna v vseh D (ni ratifikacije!!!) = v celoti zavezujoa od izdaje organa ES; se neratificira in im manj prevaja! Pomeni tudi, da se lahko neposredno sklicuje nanjo.(case 34/73 Variola v. Amministrazione delle Finanze 1973)

neposredno uinkujoa = posameznik lahko uveljavlja na domaem sodiu doloen akt. Dopustni so

nacionalni ukrepi, ki olajujejo uporabo uredbe. objava v OJ (= Official journal); veljava kot navedeno v uredbi / 20 dan po objavi; L = legislation, C =

neformalni akti(254/ 1, 2 PES)

sredstvo unifikacije = organ izda uredbo, ki je takoj veljavna v vseh dravah lanicah je za vse enako;doloeno podroje se unificira, poenoti.

Parlament s Svetom / Svet / Komisija

primer: Uredba Sveta 139/2004

DIREKTIVA= an. DIRECTIVE= fr. LA DIRECTIVE= nem. DIE RICHTLINIE niso neposredno uporabne implementacija v sistem D (prelitje v domai pravni red) = kljuna razlika

med uredbo in direktivo!e ne implementira, se lahko posameznik kljub temu sklicuje nanjo!(odgovornost D doktrina Frankovich)

zavezujoe le glede cilja metode in oblika so prepuene dravam lanicam; omejitve:- mora biti neka normativna dejavnost- v doloenem roku

vertikalno neposredno uinkujoe (tudi nakljuno horizontalno?) e drava ne implementira direktive

vertikalno = proti dravi lanici uinkuje neposredno; horizontalno = proti drugemu posamezniku neuinkuje neposredno!

ne zadevajo vedno vseh D = veinoma da; ni pa nujno! objava v OJ: ja / ne (glej 254 PES); veljava kot navedeno v direktivi / 20 dan po objavi = prej jih ni bilo

treba formalno objavit sredstvo harmonizacije = ker se pravni redi zelo razlikujejo na doloenih podrojih, je laje to urediti z

direktivo, ki zavezuje le glede cilja, nain pa je prepuen lanici. Parlament s Svetom / Svet / Komisija

primer: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/58

ODLOBA= an. DECISION= fr. LA DECISION= nem. DIE ENTSCHEIDUNG nominatni, sekundarni akt individualni pravni akt v celoti zavezuje naslovnika naslovnik = posameznik ali drava lanica eprav se nanaa na

konkretnega naslovnika, se lahko drugi posameznik ali drava sklicuje nanjo v razmerju do druge drave!(primera: Grad 76; Bulkoil 84)

neposredno uporabna objava v OJ: ja / ne (glej 254 PES) nekatere je potrebno objaviti, druge pa ne

veljava:a) kot navedeno v direktivib) 20 dan po objavi veljava (254/1 PES)c) z uradnim obvestilom naslovnika (254/3 PES) e objava ni potrebna

3


4/52

Parlament s Svetom / Svet / Komisija (202 PES)

primer: Odloba Komisije 2003/600

PRIPOROILO in MNENJE= an. RECOMMENDATION = an. OPINION= fr. LE RECOMMENDATION = fr. L OPINION= nem. DIE EMPFEHLUNG = nem. DIE MEINUNG nominantna akta

priporoilo = predlog smeri ravnanja; mnenje = ocena poloaja, dejstev ne zavezujeta (soft-law) nimata neposrednega uinka dravljan se ne more sklicevat pred sodiem. Nacionalno sodie mora

pri svoji odloitvi upotevati mnenja. 246 PES predhodno vpraanje o razlagi vsebine aktov je mono!(primer Grimaldi 98)

Parlament s Svetom / Svet / Komisija (211. len PES)

primer: Priporoilo Komisije 2004/645 primer: Mnenje Komisije 2004/C 115/11

OSTALO SEKUNDARNO PRAVOguidelines, inter-institutional agreement, notice, white paper, green paper, report, communication,smernice, medinstitucionalni sporazumi, bele knjige, zelene knjige pomembna je vsebina in ne naslov akta:

smernica direktiva zelena knjiga

izda jo komisija, z namenom, da predstavi javnosti svojo idejo o tem, kam eli iti (smer) sproi razpravo v skupnosti ele odzivi pokaejo, ali gre v pravi smeriKo komisija dobi mnenja, objavi belo knjigo = povsem konkretni predlogi za njeno delovanje: spet lanki, komentarjiNato izda uredbo (direktivo) = konni rezultat medsebojnega dogovarjanja.

PES razen izjemoma ne doloa, za katero vpraanje je treba sprejeti kaken akt (izjema: 44 PES). ne zavezuje (soft-law)

primer: Navodila Komisije 2004/C 101/08 primer: Sporoilo Komisije 2004/C 101/04 primer: Bela knjiga Komisije

V pravu ES ni paralelizma (da bi npr. direktiva spremenila direktivo ali uredba uredbo). Hierarhija je le delna.Vsebinsko najmanj pomemben akt je lahko nad ustavo drave lanice. Tudi e si doloilo sekundarnegaakta in ustave nasprotujeta, prevlada evropsko pravo!

ACQUIS COMMUNAUTAIRE(acquis, acquerir, acquirere, acqire = doseeno, dosei)(glej natanneje Grilc, Ilei, Pravo EU, str. 91-96) kar je ES dosegla v zvezi z enotnostjo trga PEU: AC dobi naravo prim. prava ES S pogodbo o EU dobi naravo primernega prava celotno telo pravil, pogodb, deklaracij, resolucij, stali, mnenj, ciljev in ravnanj, ki se nanaajo na

Evropske skupnosti, bodisi dapravno veejo ali ne, ki je nastalo vse od ustanovitve skupnosti in so gainstitucije skupnosti in drave lanicepriznale kot zavezujoe pri njihovih aktivnostih.

4


5/52

PROCESNI POGOJI ZA ZAKONITOST AKTOV EU oblika: izrecno le za akte Sveta objava v O.J. (an.) / J.O. (fr.) obrazloitev: 253 PES(V uredbah, direktivah in odlobah, ki jih skupno sprejmeta EP in Svet, ter v aktih, ki jih sprejme bodisi Svetali Komisija, se navedejo razlogiza njihovo sprejetje, pa tudi vsipredlogi ali mnenja, ki jih je bilo trebapridobiti po tej pogodbi.)

- formalni del pravna podlaga (glede na,having regard to, vu) (case Generalized tariff

preferences) = preambula = zelo pomembna! Obrazloitev je potrebna za VSAK akt (ne glede na to, ali jekonkreten, individualne. Pravna podlaga MORA biti pri vsakem aktu izrecno doloena!To je bistvena sestavina omogoa nadzor nad zakonitostjo aktov.

- vsebinski del (whereas, considerant que); facts = obrazloitev, zakaj razlogi!Izrek = pri abstraktnih aktih normativni del!

VIRI NA INTERNETUhttp://europa.eu.int/index_en.htmhttp://europa.eu.int/documents/index_en.htm

http://europa.eu.int/eur-lex/en/index.htmlhttp://europa.eu.int/celex/htm/celex_en.htmhttp://europa.eu.int/prelex/apcnet.cfm?CL=enhttp://europa.eu.int/eur-lex/en/search/search_case.htmlhttp://curia.eu.int/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=en

http://www.gov.si/svez/

04.11.2004 Ana Vlahek

3 SIMBOLI EU:1. 12 zvezd = apostoli, ure2. 9.5.1950 = Schumannov govor francoski zunanji minister = skupni trg = ESPJ; avtor govora = Jean

Monnet (oe Evrope); od leta 1980 je 9.maj dan Evrope!3. himna = Oda radosti 1978 sklep, da postane himna; 1986 uradno himna

RAZMERJE MED PRAVOM EU IN PRAVOM D:Literatura:

Ilei, Grilc: Pravo Evropske unije, I. knjiga, str. 101-131 Craig, deBurca: EU Law, str. 178-229 in 275-316

Znailnosti prava ES = skupnost nacionalnih tvorb, ki ima svoje organe, katerim lanice podelijo del svojesuverenosti.Preliminary rulings (predhodna vpraanja) pred nacionalknim sodiem = spor. e pride do teave priinterpretaciji dolobe iz PES, sodie prekine postopek in naslovi vpraanje na ECJ.

3 NAELA:1. NAELOAVTONOMNOSTIPRAVA ES pravo ES = avtonomno, samostojno, neodvisno od nacionalnih pravnih redov D (tudi od ustave!) od kje rpajo veljavnost pravila, ki jih sprejemajo organi ES?

Drave lanice prenesejo del suverenosti na organe ES. Organi ES = institucije, ki imajo zakonodajne,izvrilne, sodne pristojnosti, podeljene s strani drav lanic.

Naelo avtonomnosti je podlaga za ostali dve naeli.

case 26/62 Van Gend & Loos v. Nederlandse Administratie der Belastigen:THE OBJECTIVE OF THE EEC TREATY, WHICH IS TO ESTABLISH A COMMON MARKET, THE FUNCTIONINGOF WHICH IS OF DIRECT CONCERN TO INTERESTED PARTIES IN THE COMMUNITY, IMPLIES THAT THIS

5
http://europa.eu.int/index_en.htmhttp://europa.eu.int/documents/index_en.htmhttp://europa.eu.int/eur-lex/en/index.htmlhttp://europa.eu.int/celex/htm/celex_en.htmhttp://europa.eu.int/prelex/apcnet.cfm?CL=enhttp://europa.eu.int/eur-lex/en/search/search_case.htmlhttp://curia.eu.int/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=enhttp://www.gov.si/svez/http://europa.eu.int/index_en.htmhttp://europa.eu.int/documents/index_en.htmhttp://europa.eu.int/eur-lex/en/index.htmlhttp://europa.eu.int/celex/htm/celex_en.htmhttp://europa.eu.int/prelex/apcnet.cfm?CL=enhttp://europa.eu.int/eur-lex/en/search/search_case.htmlhttp://curia.eu.int/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=enhttp://www.gov.si/svez/


6/52

TREATY IS MORE THAN AN AGREEMENT WHICH MERELY CREATES MUTUAL OBLIGATIONS BETWEEN THECONTRACTING STATES. THIS VIEW IS CONFIRMED BY THE PREAMBLE TO THE TREATY WHICH REFERS NOTONLY TO GOVERNMENTS BUT TO PEOPLES. IT IS ALSO CONFIRMED MORE SPECIFICALLY BY THE

ESTABLISHMENT OF INSTITUTIONS ENDOWED WITH SOVEREIGN RIGHTS, THE EXERCISE OF WHICHAFFECTS MEMBER STATES AND ALSO THEIR CITIZENS. FURTHERMORE, IT MUST BE NOTED THAT THENATIONALS OF THE STATES BROUGHT TOGETHER IN THE COMMUNITY ARE CALLED UPON TO COOPERATEIN THE FUNCTIONING OF THIS COMMUNITY

THE CONCLUSION TO BE DRAWN FROM THIS IS THAT THE COMMUNITY CONSTITUTES A NEW LEGALORDER OF INTERNATIONAL LAW FOR THE BENEFIT OF WHICH THE STATES HAVE LIMITED THEIRSOVEREIGN RIGHTS, ALBEIT WITHIN LIMITED FIELDS, AND THE SUBJECTS OF WHICH COMPRISE NOT ONLY

MEMBER STATES BUT ALSO THEIR NATIONALS

Stranki sta pred nacionalnim sodiem (nizozemski upravni tribunal) = NL podjetje Van Gend & Loos, ki iz Nemije izvaaformaldehid. 1947-1959 velja 3% carinska tarifa za te substance; 1959 se stopnja povea na 8% po mednarodni pogodbimed Belgijo, Nizozemsko in Luxemburgom. Firma predlaga nacionalnemu sodiu, naj na ECJ naslovi vpraanje, ali se to

sme.ECJ: Ta pogodba (PES) je ve kot samo sporazum, ki daje le dolnosti sopogodbenicam. Gre za posebno pravo(pogodbo), ki se ga ne da enaiti z navadnim mednarodnim pravom (pogodbami).To mnenje je potrjeno v preambuli pogodbe, ki ne zadeva le vlad drav lanic, ampak tudi ljudstvo! To se eposebej vidi v ustanovitvi institucij s suverenimi pravicami.Skupnost predstavlja nov pravni red mednarodnega prava. Drave lanice so omejile svoje suverene pravice vdobrobit tega pravnega reda.

Odloba pove za kaken pravni red gre!

case 11/70Internationale Handelsgesellschaft mbH v. Einfuhr- und Vorratstelle fuer Getreide- und FuttermittelTHE VALIDITY OF MEASURES ADOPTED BY THE INSTITUTIONS OF THE COMMUNITY CAN ONLY BE JUDGED

IN THE LIGHT OF COMMUNITY LAW. THE LAW STEMMING FROM THE TREATY, AN INDEPENDENT SOURCEOF LAW,

Independent source of law = neodvisni vir prava; lahko se ga presoja le v lui komunitarnegaprava in ne v luiprava drav lanic!!!

case 6/64 Flaminio Costa v. E.N.E.L BY CONTRAST WITH ORDINARY INTERNATIONAL TREATIES, THE EEC TREATY HAS CREATED ITS OWN

LEGAL SYSTEM WHICH, ON THE ENTRY INTO FORCE OF THE TREATY, BECAME AN INTEGRAL PART OF THELEGAL SYSTEMS OF THE MEMBER STATES AND WHICH THEIR COURTS ARE BOUND TO APPLY .

BY CREATING A COMMUNITY OF UNLIMITED DURATION, HAVING ITS OWN INSTITUTIONS, ITS OWNPERSONALITY, ITS OWN LEGAL CAPACITY AND CAPACITY OF REPRESENTATION ON THE INTERNATIONALPLANE AND, MORE PARTICULARLY, REAL POWERS STEMMING FROM A LIMITATION OF SOVEREIGNTY OR ATRANSFER OF POWERS FROM THE STATES TO THE COMMUNITY, THE MEMBER STATES HAVE LIMITED THEIRSOVEREIGN RIGHTS AND HAVE THUS CREATED A BODY OF LAW WHICH BINDS BOTH THEIR NATIONALS ANDTHEMSELVES.

E.N.E.L. = kot ELES v Sloveniji. Italija nacionalizira energetska podjetja v E.N.E.L. Costa je eden izmed delavcev. Kodobi od E.N.E.L.-a raun za elektriko ga ne plaa, ker je proti nacionalizaciji energetskih podjetij ( 53, 93, 102 PES). Priizvrbi se pritoi in zahtev od tribunala, da naslovi vpraanje na ECJ.ECJ: PES je ustvarila svoj pravni sistem, ki je z njeno veljavo postal kljuni del prava D in so ga sodia

dolna uporabljati!Vee tako D kot posameznika!

2. NAELOPRIMARNOSTI (NADREJENOSTI) PRAVA ESang. precedence, supremacyfr. primautenem. Vorrang pravo ES prevlada nad vsem pravom D . V primeru konflikta je nacionalni organ DOLAN uporabiti pravo

ES. ali velja pravilo lex posterior (D) derogat legi priori (ES)? NE!

doloene izjeme (307; 297) razvoj:

Hierarhija pravnih aktov ni nikjer izrecno doloena. Doloi jo ele sodie s primeri - case-law !!!249 PES samo uredbe! Za samo pogodbo NIKJER ne pie!

6


7/52

10 PES duty to cooperate = dolnost sodelovanja iz tega nekateri razvidijo hierarhijo.Nekatere drave so v svojih nacionalnih redih navedle ta len. Tudi e ima drava to urejeno v svojempravnem redu, se mora sklicevat na PES in NE na nacionalni pravni red!!!!

case 6/64 Flaminio Costa v. E.N.E.L THE INTEGRATION INTO THE LAWS OF EACH MEMBER STATE OF PROVISIONS WHICH DERIVEFROM THE COMMUNITY AND MORE GENERALLY THE TERMS AND THE SPIRIT OF THE TREATY, MAKE

IT IMPOSSIBLE FOR THE STATES, AS A COROLLARY, TO ACCORD PRECEDENCE TO A UNILATERAL ANDSUBSEQUENT MEASURE OVER A LEGAL SYSTEM ACCEPTED BY THEM ON A BASIS OF RECIPROCITY .

SUCH A MEASURE CANNOT THEREFORE BE INCONSISTENT WITH THAT LEGAL SYSTEM. THE LAWSTEMMING FROM THE TREATY, AN INDEPENDENT SOURCE OF LAW, COULD NOT BECAUSE OF ITSSPECIAL AND ORIGINAL NATURE, BE OVERRIDDEN BY DOMESTIC LEGAL PROVISIONS, HOWEVERFRAMED, WITHOUT BEING DEPRIVED OF ITS CHARACTER AS COMMUNITY LAW AND WITHOUT THE

LEGAL BASIS OF THE COMMUNITY ITSELF BEING CALLED INTO QUESTION.THE TRANSFER BY THE STATES FROM THEIR DOMESTIC LEGAL SYSTEM TO THE COMMUNITY

LEGAL SYSTEM OF THE RIGHTS AND OBLIGATIONS ARISING UNDER THE TREATY CARRIES WITH IT APERMANENT LIMITATION OF THEIR SOVEREIGN RIGHTSKasneji pravni akti D ne morejo prevladati nad prejnjimi akti PES!!!Ne glede na to v kakni obliki je nacionalno pravo, se mora vedno podrediti pravu ES.Sodia morajo odloati po pravu ES, e gre za podroje, ki je tam urejeno.

case 11/70Internationale Handelsgesellschaft mbH v. Einfuhr- und Vorratstelle fuer Getreide- und Futtermittel THE LAW STEMMING FROM THE TREATY, AN INDEPENDENT SOURCE OF LAW, CANNOT BECAUSE OF ITSVERY NATURE BE OVERRIDDEN BY RULES OF NATIONAL LAW, HOWEVER FRAMED, WITHOUT BEING

DEPRIVED OF ITS CHARACTER AS COMMUNITY LAW AND WITHOUT THE LEGAL BASIS OF THE COMMUNITYITSELF BEING CALLED IN QUESTION. THEREFORE THE VALIDITY OF A COMMUNITY MEASURE OR ITS EFFCTWITHIN A MEMBER STATE CANNOT BE AFFECTED BY ALLEGATIONS THAT IT RUNS COUNTER TO EITHER

FUNDAMENTAL RIGHTS AS FORMULATED BY THE CONSTITUTION OF THAT STATE OR THE PRINCIPLES OFITS CONSTITUTIONAL STRUCTURE .( JUDGMENT OF 15 JULY 1964, CASE 6/64 ( 1964 ) E . C . R ., P . 594 )

RESPECT FOR FUNDAMENTAL RIGHTS FORMS AN INTEGRAL PART OF THE GENERAL PRINCIPLES OFLAW PROTECTED BY THE COURT OF JUSTICE. THE PROTECTION OF SUCH RIGHTS, WHILST INSPIRED BYTHE CONSTITUTIONAL TRADITIONS COMMON TO THE MEMBER STATES, MUST BE ENSURED WITHIN THE

FRAMEWORK OF THE STRUCTURE AND OBJECTIVES OF THE COMMUNITY. (JUDGMENT OF 12 NOVEMBER

1969, CASE 29/69, REC . 1969, P . 425)

Organi D lahko na podlagi teh uredb (na ravni ES 1967 2 uredbi v zvezi z itom) izdajajo izvozna in uvozna dovoljenja lena podlagi kavcij. e ne pride do izvoza in uvota, kavcija zapade.

Podjetje IHG do zapada kavcije to le delno izkoristi. Podjetje ugovarja pri upravnem sodiu v Frankfurtu, ki naslovi 2predhodni vpraanji na ECJ:ali je izdaja dovoljenj zakonita?ali je zakonito, da kavcija zapade?Temeljne pravice in svoboine izhajajo iz nemkega temeljnega zakona uredbi vs nemki temeljni zakonECJ: na veljavnost komunitarnega pravnega reda oz. njegov uinek ne more vplivati dejstvo, da nasprotuje etako temeljnim predpisom D (ustave). Uinek nacionalnega pravnega reda ne more prevladati nad pravom ES(oz. nad uredbama).

case 106/77Amministrazione delle Finanze dello Stato v. Simmenthal SpA IN ACCORDANCE WITH THE PRINCIPLE OF THE PRECEDENCE OF COMMUNITY LAW, THE

RELATIONSHIP BETWEEN PROVISIONS OF THE TREATY AND DIRECTLY APPLICABLE MEASURES OFTHE INSTITUTIONS ON THE ONE HAND AND THE NATIONAL LAW OF THE MEMBER STATES ON THEOTHER IS SUCH THAT THOSE PROVISIONS AND MEASURES NOT ONLY BY THEIR ENTRY INTO FORCE

RENDER AUTOMATICALLY INAPPLICABLE ANY CONFLICTING PROVISION OF CURRENT NATIONALLAW BUT - IN SO FAR AS THEY ARE AN INTEGRAL PART OF, AND TAKE PRECEDENCE IN, THE LEGALORDER APPLICABLE IN THE TERRITORY OF EACH OF THE MEMBER STATES - ALSO PRECLUDE THEVALID ADOPTION OF NEW NATIONAL LEGISLATIVE MEASURES TO THE EXTENT TO WHICH THEYWOULD BE INCOMPATIBLE WITH COMMUNITY PROVISIONS.

ANY RECOGNITION THAT NATIONAL LEGISLATIVE MEASURES WHICH ENCROACH UPON THEFIELD WITHIN WHICH THE COMMUNITY EXERCISES ITS LEGISLATIVE POWER OR WHICH ARE

OTHERWISE INCOMPATIBLE WITH THE PROVISIONS OF COMMUNITY LAW HAD ANY LEGAL EFFECTWOULD AMOUNT TO A CORRESPONDING DENIAL OF THE EFFECTIVENESS OF OBLIGATIONSUNDERTAKEN UNCONDITIONALLY AND IRREVOCABLY BY MEMBER STATES PURSUANT TO THETREATY AND WOULD THUS IMPERIL THE VERY FOUNDATIONS OF THE COMMUNITY.

7


8/52

A NATIONAL COURT WHICH IS CALLED UPON, WITHIN THE LIMITS OF ITS JURISDICTION, TO APPLYPROVISIONS OF COMMUNITY LAW IS UNDER A DUTY TO GIVE FULL EFFECT TO THOSE PROVISIONS,IF NECESSARY REFUSING OF ITS OWN MOTION TO APPLY ANY CONFLICTING PROVISION OFNATIONAL LEGISLATION, EVEN IF ADOPTED SUBSEQUENTLY, AND IT IS NOT NECESSARY FOR THECOURT TO REQUEST OR AWAIT THE PRIOR SETTING ASIDE OF SUCH PROVISIONS BY LEGISLATIVE OROTHER CONSTITUTIONAL MEANS

Stranki sta italijanski finanni uradi n Simmenthal, ki uvaa meso iz Francije v Italijo. Po italijanskih nacionalnihpredpisih podjetja ob uvozu morajo plaati zdravnike/veterinarske takse. Podjetje trdi, da to ni v skladu s PES. Zahtevajovrailo naslovi vpraanje na ECJ. Te dajatve imajo po mnenju podjetja enak uinek kot carinske dajatve (25 PES).

Italijanska ustavnosodna praksa odloi, da nija sodia morajo odloati v skladu z nacionalnim pravnim redom, dokleritalijanski zakonodajalec dolob ES ne uskladi z italijanskim pravnim redom. Nacionalni sodnik po mnenju italijanskegaustavnega sodia ne more ukiniti teh dajatev, dokler pravna reda nista usklajena.ECJ: s samim zaetkom veljave dolobe PES avtomatino pomenijo, da so katerekoli nacionalne dolobe, kinasprotujejo dolobam PES, neuporabne.Dolobe PES PREPOVEDUJEJO, da bi D sprejele nove odlobe, ki bi nasprotovale dolobam ES! Zaradinaela uinkovitosti ne bi dosegli cilja (= skupni trg), e bi vsaka drava lahko sprejemala svoje predpise!Ni treba akati na nek dravni organ, da bi spremenil doloene predpise v skladu s pogodbo ES, ampak so gaD dolne uporabljati neposredno.

Glej tudi:- case C-118/00Larsy v. INASTI- CaseC-213/89 R. v. Secretary of State for Transport, ex parte Factortame Ltd. and others

NEVELJAVNOST / NEUPORABNOST! AKTA D, KINISKLADENSPRAVOM ES:Akt D, ki ni skladen s pravom ES, je lahko e vedno veljaven! Lahko je namre za zadeve, ki nimajo veze spravom ES, uporaben.Je pa v konkretnem primeru NEUPORABEN! V tistem primeru ga D ne sme uporabiti!

cases C-10-22/97Ministero delle Finanze v. IN.CO.GE90 Srl It cannot therefore, contrary to the Commission's contention, be inferred from the judgment in Simmenthal that theincompatibility with Community law of a subsequently adopted rule of national law has the effect of rendering that rule ofnational law non-existent. Faced with such a situation, the national court is, however, obliged to disapply that rule,

provided always that this obligation does not restrict the power of the competent national courts to apply, from among thevarious procedures available under national law, those which are appropriate for protecting the individual rightsconferred by Community law (see Case 34/67 Lck v Hauptzollamt Kln-Rheinau [1968] ECR 245)

11.11.2004 Ana Vlahek3. NAELONEPOSREDNEUPORABNOSTIIN NAELONEPOSREDNEUINKOVITOSTI(odnos med pravom ES in pravnimi redi D) Direct Applicability/ Direct Effect neposredna uporaba neposredni uinek!!! 249 PES ( glej nazaj!)

Uredba zavezujoa v celoti...se neposredno uporablja v vseh D Direktiva zavezujoa glede cilja...prepua D izbiro metod in obliko... Odloba zavezujoa za vse na katere je naslovljena

Neposredna uporaba= ni potrebnega akta s strani D za implementacijo; e s samo izdajo akti veljajo v nacionalnem pravnemredu!Kaj pomeni dikcija ...se neposredno uporablja...?a) organi D morajo ravnati v skladu s pravili, ki jih doloa pravo ES;

pravo ES velja v D brez posredovanja zakonodajnega/drugega organa D = e z dnem objave veljajo; aD jih mora implementirati in obrazloiti (veljajo ne glede na to);

b) Kaj pa posamezniki? Ali neposredno uporabna zakonodaja ES daje tudi pravice posameznikom, ki jih lahkouveljavljajo proti D?

Neposredna uporaba nam ne pove ni o posameznikih.Neposredna uinkovitost za posameznike: so: 12, 23, 25, 28, 29, 30, 31, 39, 43,... niso: 2, 10, 87,...

8


9/52

Neposredni uinek Termin neposredna uporabnost direct applicability ne vsebuje NUJNO tudi te razsenosti; lahko je

len neposredno uporaben, ne pa neposredno uinkovit (glej nep.uporaba toka b) ). = odnos komunitarnega prava do posameznikov in njihove pravice, ki iz komunitarnega prava izhajajo

TEAVE Neposredni uinek je otroka bolezen prava ES Pescatore zelo razlina mnenja 249. PES za direktive ne doloa kakovosti neposredne uporabnosti in tudi ne neposrednega uinka. Direktive so najpomembneji motor harmonizacije, uinkovitosti in razvoja prava ES Ve definicij o neposrednem uinku :

- iri smisel = objective direct effect = le pravica, da se posameznik lahko sklicuje na dolobe pravaSkupnosti pred nacionalnim sodiem

- oji smisel = subjective direct effect = objective direct effect + zahteva, da doloba, na katero seposameznik sklicuje, e sama daje posamezniku doloeno pravico (= dodatni kriterij).

Najbolj teoretino obdelano podroje prava EU neurejenost v PES PES ne vsebuje termina neposredni uinek niti na enem mestu! Termin izhaja le iz

sodb sodi. odvetniki pred nacionalnimi sodii sproajo postopke na temelju pravic, ki naj bi jih zagotavljalo

komunitarno pravo ECJpreko postopka predhodnih vpraanj odloa o interpretaciji in veljavnosti prava ES - ustvari novo

naelo odnosa med pravom ES in D

Neposredni uinek - PESVANGENDENLOOS(26/62)

THE FIRST QUESTION OF THE TARIEFCOMMISSIE IS WHETHER ARTICLE 12 OF THE TREATY HASDIRECTAPPLICATIONIN NATIONAL LAWIN THE SENSETHATNATIONALS OF MEMBER STATES MAY ON THEBASIS OF THIS ARTICLE LAY CLAIM TO RIGHTS WHICH THE NATIONAL COURT MUST PROTECT. TO ASCERTAIN WHETHER THE PROVISIONS OF AN INTERNATIONAL TREATY EXTEND SO FAR IN THEIR

EFFECTS IT IS NECESSARY TO CONSIDER THE SPIRIT, THE GENERAL SCHEME AND THE WORDING OFTHOSE PROVISIONS .

(1) 12 oz. 25 direct application; in the sense

THE OBJECTIVE OF THE EEC TREATY, WHICH IS TO ESTABLISH A COMMON MARKET, THE FUNCTIOING OFWHICH IS OF DIRECT CONCERN TO INTERESTED PARTIES IN THE COMMUNITY, IMPLIES THAT THISTREATY IS MORE THAN AN AGREEMENT WHICH MERELY CREATES MUTUAL OBLIGATIONS BETWEEN THECONTRACTING STATES .

THIS VIEW IS CONFIRMED BY THE PREAMBLE TO THE TREATYWHICH REFERS NOT ONLY TOGOVERNMENTS BUT TO PEOPLES. IT IS ALSO CONFIRMED MORE SPECIFICALLY BY THE

ESTABLISHMENT OF INSTITUTIONSENDOWED WITH SOVEREIGN RIGHTS, THE EXERCISE OF WHICHAFFECTS MEMBER STATES AND ALSO THEIR CITIZENS.

(1) more than an agreement tudi pravice in obveznosti posameznikov!

THE CONCLUSION TO BE DRAWN FROM THIS IS THATTHE COMMUNITY CONSTITUTES A NEW LEGALORDER OF INTERNATIONAL LAW FOR THE BENEFIT OF WHICH THE STATES HAVE LIMITED THEIR

SOVEREIGN RIGHTS, ALBEIT WITHIN LIMITED FIELDS, AND THE SUBJECTS OF WHICH COMPRISE NOTONLY MEMBER STATES BUT ALSO THEIR NATIONALS.INDEPENDENTLY OF THE LEGISLATION OF MEMBER STATES, COMMUNITY LAW THEREFORE NOT ONLY

IMPOSES OBLIGATIONS ON INDIVIDUALS BUT IS ALSO INTENDED TO CONFER UPON THEM RIGHTSWHICH BECOME PART OF THEIR LEGAL HERITAGE.

(1) V tem asu = 6Belgija, Nizozemska in Nemija ostro nasprotujejo!(2) Ne le obveznosti ampak tudi pravice!

THE WORDING OF ARTICLE 12 CONTAINS A CLEAR AND UNCONDITIONAL PROHIBITIONWHICH IS NOTA POSITIVE BUTA NEGATIVE OBLIGATION. THIS OBLIGATION, MOREOVER, ISNOT QUALIFIED BY ANYRESERVATION ON THE PART OF STATES WHICH WOULD MAKE ITS IMPLEMENTATION CONDITIONALUPON A POSITIVE LEGISLATIVE MEASURE ENACTED UNDER NATIONAL LAW.

THE VERY NATURE OF THIS PROHIBITION MAKES IT IDEALLY ADAPTED TO PRODUCE DIRECT

EFFECTS IN THE LEGAL RELATIONSHIP BETWEEN MEMBER STATES AND THEIR SUBJECTS(1) Pogoji, po katerih preizkusimo, ali je odloba neposredno uinkovita: jasna nepogojna

9


10/52

prepoved (prohibition = a negative obligation) glede katere D ne more imeti rezervacij, ki bi delale implementacijo pogojno12 = neposredno uinkovit!

THE IMPLEMENTATION OF ARTICLE 12 DOES NOT REQUIRE ANY LEGISLATIVE INTERVENTION ON THEPART OF THE STATES . THE FACT THAT UNDER THIS ARTICLE IT IS THE MEMBER STATES WHO AREMADE THE SUBJECT OF THE NEGATIVE OBLIGATION DOES NOT IMPLY THAT THEIR NATIONALSCANNOT BENEFIT FROM THIS OBLIGATION.

THE FACT THAT THESE ARTICLES OF THE TREATY ENABLE THE COMMISSION AND THE MEMBER STATES

TO BRING BEFORE THE COURT A STATE WHICH HAS NOT FULFILLED ITS OBLIGATIONSDOES NOT MEANTHAT INDIVIDUALS CANNOT PLEAD THESE OBLIGATIONS, SHOULD THE OCCASION ARISE, BEFOREA NATIONAL COURT.IT FOLLOWS FROM THE FOREGOING CONSIDERATIONS THAT, ACCORDING TO THE SPIRIT, THE GENERAL

SCHEME AND THE WORDING OF THE TREATY, ARTICLE 12 MUST BE INTERPRETED ASPRODUCINGDIRECT EFFECTS AND CREATING INDIVIDUAL RIGHTS WHICH NATIONAL COURTS MUST PROTECT.

Neposredni uinek PES in DIRVANDUYNV. HOMEOFFICE(41/74)

IT IS PROVIDED, IN ARTICLE 48(1), 48(2), THAT FREEDOM OF MOVEMENT FOR WORKERS SHALL BESECURED BY THE END OF THE TRANSITIONAL PERIOD AND THAT SUCH FREEDOM SHALL ENTAIL

ABOLITION OF ANY DISCRIMINATION BASED ON NATIONALITY BETWEEN WORKERS OF MEMBER STATESAS REGARDS EMPLOYMENT, REMUNERATION AND OTHER CONDITIONS OF WORK AND EMPLOYMENT. THESE PROVISIONS IMPOSE ON MS A PRECISE OBLIGATION WHICH DOES NOT REQUIRE THE ADOPTION

OF ANY FURTHER MEASURE ON THE PART EITHER OF THE EC INSTITUTIONS OR OF THE MS AND WHICHLEAVES THEM, IN RELATION TO ITS IMPLEMENTATION, NO DISCRETIONARY POWER.

(2) Doloeni leni pogodbe imajo neposredni uinek.

IT WOULD BEINCOMPATIBLE WITH THE BINDING EFFECT ATTRIBUTED TO A DIRECTIVE BY ART. 189TO EXCLUDE, IN PRINCIPLE, THE POSSIBILITY THAT THE OBLIGATION WHICH IT IMPOSES MAY BE

INVOKED BY THOSE CONCERNED.IN PARTICULAR, WHERE THE COMMUNITY AUTHORITIES HAVE, BY DIRECTIVE, IMPOSED ON MS THE

OBLIGATION TO PURSUE A PARTICULAR COURSE OF CONDUCT, THE USEFUL EFFECT OF SUCH AN ACTWOULD BE WEAKENED IF INDIVIDUALS WERE PREVENTED FROM RELYING ON IT BEFORE THEIR

NATIONAL COURTS.IT IS NECESSARY TO EXAMINE, IN EVERY CASE, WHETHER THE NATURE, GENERAL SCHEME AND WORDING

OF THE PROVISION IN QUESTION ARE CAPABLE OF HAVING DIRECT EFFECTS ON THE RELATIONSBETWEEN MS AND INDIVIDUALS .

(2) direktive kljub temu, da 249 PES ne govori o tem, ni prav, da po defaultu izkljuimo neposredni uinekdirektive!(3) le na splono, kkdaj imajo neposredni uinek

Neposredni uinek DIRGre naprej predpisi so drugae urejeni v nacionalnem pravu kot v direktivi. D direktive e ni implementirala upotevati se mora direktiva!

PUBBLICO MINISTEROV. RATTI(148/78)

A MS WHICH HAS NOT ADOPTED THE IMPLEMENTING MEASURES REQUIRED BY THE DIRECTIVE IN THEPRESCRIBED PERIODS MAY NOT RELY , AS AGAINST INDIVIDUALS , ON ITS OWN FAILURE TO PERFORMTHE OBLIGATIONS WHICH THE DIRECTIVE ENTAILS.

IT FOLLOWS THAT A NC REQUESTED BY A PERSON WHO HAS COMPLIED WITH THE PROVISIONS OF ADIRECTIVE NOT TO APPLY A NATIONAL PROVISION INCOMPATIBLE WITH THE DIRECTIVE NOTINCORPORATED INTO THE INTERNAL LEGAL ORDER OF A DEFAULTING MS, MUST UPHOLD THATREQUEST IF THE OBLIGATION IN QUESTION IS UNCONDITIONAL AND SUFFICIENTLY PRECISE.

Vsaka direktiva doloa rok, v katerem mora D to direktivo implementirati.D je imela 24 mesecev asa! its own failure

THEREFORE THE ANSWER TO THE FIRST QUESTION MUST BE THATAFTER THE EXPIRATION OF THEPERIOD FIXED FOR THE IMPLEMENTATION OF A DIRECTIVE A MEMBER STATE MAY NOT APPLY ITSINTERNAL LAW - EVEN IF IT IS PROVIDED WITH PENAL SANCTIONS - WHICH HAS NOT YET BEEN

10


11/52

ADAPTED IN COMPLIANCE WITH THE DIRECTIVE, TO A PERSON WHO HAS COMPLIED WITH THEREQUIREMENTS OF THE DIRECTIVE.

e D po poteku doloenega obdobja ne implementira ustrezno direktive, D ne more proti nekemu posamezniku, ki delav skladu z direktivo, uvesti kakrnihkoli sankcij!

IT IS ONLY AT THE END OF THE PRESCRIBED PERIOD AND IN THE EVENT OF THE MSS DEFAULT THATTHE DIRECTIVE WILL BE ABLE TO HAVE THE EFFECTS UNTIL THAT DATE IS REACHED THE MEMBERSTATES REMAIN FREE IN THAT FIELD.

SINCE A DIRECTIVE BY ITS NATURE IMPOSES OBLIGATIONS ONLY ON MEMBER STATES, IT IS NOTPOSSIBLE FOR AN INDIVIDUAL TO PLEAD THE PRINCIPLE OF LEGITIMATE EXPECTATION BEFORE THE

EXPIRY OF THE PERIOD PRESCRIBED FOR ITS IMPLEMENTATION.Do poteka implementacijskega roka lahko D ponejo karkoli, pomembno je, da je v roku direktiva implementirana.

Neposredni uinek DIR horizontalno?Vertikalno = posameznik vs D se lahko sklicuje na dolobeHorizontalno = posameznik vs posameznik se lahko sklicuje na dolobeHorizotnalni neposredni uinek je zelo sporen!

MARSHALLV. SSWHA HEALTHAUTHORITY (152/84)

IT MUST BE EMPHASIZED THAT ACCORDING TO ARTICLE 189 OF THE TREATY THE BINDING NATURE OF ADIRECTIVE, WHICH CONSTITUTES THE BASIS FOR THE POSSIBILITY OF RELYING ON THE DIRECTIVEBEFORE A NC, EXISTSONLY IN RELATION TO EACH MEMBER STATE TO WHICH IT IS ADDRESSED.IT FOLLOWS THAT A DIRECTIVE MAY NOT OF ITSELF IMPOSE OBLIGATIONS ON AN INDIVIDUAL AND THAT

A PROVISION OF A DIRECTIVE MAY NOT BE RELIED UPON AS SUCH AGAINST SUCH A PERSON.

ECJ zanika horizontalno monost!En posameznik se dri direktive, drugi pa nacionalnega prava prvi se sklicuje na direktivo ECJ: NE!, kerni fer do drugega, da trpi posledice, zaradi drave, ki ni implementirala direktive.

Vendar:- ECJ raziri koncept drave (zajame e npr. javna podjetja) in s tem uinek direktiv! (glej tudi: 103/88 in C-

188/89)- odkodninska odgovornost D zaradi neimplementacije ker ni horizontalnega uinka, posameznik toidravo! (Frankovich doktrina)

Novost: nakljuni horizontalni uinek?ECJ: Direktive imajo lahko omejen horizontalni uinek, e ne ustvarjajo neposredno obveznosti zaposameznike!Posameznik se torej lahko sklicuje na dolobe direktive proti drugemu posamezniku, e to nima negativnihposledic za drugega posameznika; lahko pa ima posledice za D!

CIA Security (C-194/94)

Unilever Italia (C-443/98)

Posredni uinek naelo harmonine razlage ko direktiva zane veljati, pa ima 24 mesecev implementacijskega asa za D sprva doloba, da lahko D pone karkoli vpraanje ali lahko D v tem asu sprejema akte, ki bi nasprotovali direktivi? ECJ = NE! Tudi v

implementacijskemu asu je treba vse zadeve (nacionalno pravo) razlagati v duhu direktiv!- tudi pred potekom roka implementacije- tudi v primeru neustrezne implementacije mora biti PRAVILNO razloeno!

Von Colson and Kamann v. Land N-W(14/83) = ind v. MS vpraanje ali lahkoposameznik/ D zahteva posredni uinek proti drugemu posamezniku (MS/ind v.

Ind)? Najprej zanikano, nato se iri, oi, iri! Zmeda!

11


12/52

Sklepno Neposredna uporaba ni potrebe po inkorporaciji v domai pravni red (t.im. self-executingpravila) Neposredni uinekdodaja kakovost neposredni uporabi: ustvarja pravice za zasebne stranke in ne le za D

18.11.2004 Ana VlahekINSTITUCIJE

Literatura: PG,TI: Pravo Evropske unije, str. 153-210PC,GB: EU Law, str. 54-110

7., 189-280. len PES idr. (za novosti glej Pogodbo iz Nice s protokoli in Ustavo!)Ni klasine delitve na 3 veje oblasti. Sodna in zakonodajna oblast sta zelo pomeani.Institucionalna sestava temelji na zastopanju razlinih interesov vsak organ zastopa doloen interes (nepa, da ima vsak organ doloeno funkcijo). Evropski parlament zastopa interese dravljanov Svet EU zastopa interese drav lanic Svet Evrope Evropski svet Komisija Evropskih skupnosti = varuh pogodbe; zastopa interese skupnosti SodieEvropskih skupnosti (= ECJ Ilei) in Sodie I. stopnje ( odziv na prevelik priprad zadev

ECJ) Raunsko sodie drugi organi: Court of Auditors = finanna vest EU pregled nad finannimi poslovanji EU; sestavljen je iz

dravljanov drav lanic; ECOSOC = svetovalno telo; Odbor regij = svetovalno telo; 16 agencij, Data-protection supervisor ECB (centralna banka), EIB,

Evropski svet (Ustava za Evropo!) postane institucija! novi Minister EU za zunanje zadeve (Ustava za Evropo!) = vice-predsednik EK, predsednik Sveta za zunanje zadeve,:

- predstavlja EU na mednarodni ravni- stalen; na novo uveden- minister zdruuje funkcije: generalnega sekretarja EU, lana komisije za ZZ, visokega predstavnika zunanje in varnostne politike.

EVROPSKIPARLAMENT = zastopnikdravljanov D ime:

a) PEGS, PESPJ, PEA: Skupina (assembly) za vse tri skupnosti 1!b) 1962 + EEA: EP si sama spremeni ime z Resolucijo o poimenovanju evropskega parlamenta.

Parlament ni bil predmet spojitvene pogodbe, ker je e od zaetka velja skupina.Z EEA drave lanice to resolucijo sprejmejo; v vseh aktih se ime spremeni. sede: Strasbourg (e v PES + Edinburki vrh 92)

sestanki odborov=Bruselj (= blije Komisiji in Svetu) administracija=LuksemburgPredstavniki drav lanic so sprejeli sklep o sedeih. Ta je bil dodan z Amsterdamsko pogodbo.

sestava: max t. sedeev = 732 po Pogodbi iz Nice (z izjemami) (SLO-7); (do sedaj 626; Amsterdamskapogodba omeji na 700); zdajnji mandat = 731 poslancev.(Glej:http://wwwdb.europarl.eu.int/ep6/owa/p_meps2.repartition?ilg=EN&iorig=hometevilo lanov, ki jih imajo drave lanice ni enako tevilu lanov po Nici. Veina stvari iz Pogodbe iz Nicese bo zaelo izvajati ele 2005.(glej spremembe po novi Ustavi za Evropo (omejitev sedeev na 750, min 6 max 96 sedeev/D po sistemu degresivnega

sorazmerja; nova razdelitev leta 2009) neposredne splone volitve (od 1979 ni ve double-jobbing = prej evropski poslanec = nacionalni poslanec) neodvisni poslanci , doba 5 let predsednik + 14 podpredsednikov (2.5 let)

12
http://wwwdb.europarl.eu.int/ep6/owa/p_meps2.repartition?ilg=EN&iorig=homehttp://wwwdb.europarl.eu.int/ep6/owa/p_meps2.repartition?ilg=EN&iorig=homehttp://wwwdb.europarl.eu.int/ep6/owa/p_meps2.repartition?ilg=EN&iorig=home


13/52

tevilni organi, telesa deficit demokracije poslanci ne morejo vplivati na delo Komisije (vlade). Ni politine stranke, ki bi

delala; nihe ni odgovoren, ni monega nadzora.Mo parlamenta se zelo krepi; zelo podobna moi dananjih parlamentov, a e vedno manja.

pristojnosti (razvoj!): Najprej: dajanje soglasij in mnenj 1986 EEA monost sodelovanja (ccoperation prcoedure) Po Maastrichtski pogodbi = soodloanje (co-decision procedure)

Danes: sodeluje pri sprejemanju zakonodaje ES (co-decision s Svetom EU) vendar manja vloga kot pri

nacionalnih parlamentih, ker sta soudeleena Svet in Komisija: Parlament pozove Komisijo, da sprejmedoloen akt = zakonodajna pobuda. Evropska Komisija pripravi predlog, ki ga da Evropskemu parlamentu inSvetu. Parlament da mnenje. Svet mora sprejeti predlog z 2/3 veino. Nastane skupno stalie, ki se vrne

parlamentu. e ta ne predlaga amandmajev k staliu, se akt teje za sprejetega. nadzorne in posvetovalne naloge lahko odpokliejo lane Evropske komisije (leta 1999 komisarji

udeleeni v finannih spletkah)presoja letno poroilopostavlja pisna/ ustna vpraanja EK se objavijo v uradnem listu imenuje ombudsmana = reuje pritobe dravljanov drav lanic glede zlorab uradnega poloaja s strani

institucijpristojnosti pri sprejemanju prorauna tonik pred ECJ

SVET EU predstavlja interese drav lanic ime: Svet ministrov (PESPJ) Svet (PEGS, PEA) Svet Evropskih skupnosti (po Spojitveni pogodbi = Merger Treaty za vse 3) Svet EU (Maastrichtska pogodba + odloba 93/591/EC), ker ima doloene pristojnosti tudi v drugem in

tretjem stebru! (Komisija nima pristojnosti tam, zato e vedno Komisija ES!).Na podrojih II. in III. stebra se drave lanice zelo teko odreejo pristojnosti; Svet pa zastopa njihoveinterese in imajo tako posredno vpliv na teh podrojih.

sestava: iz vsake D 1 predstavnik na ministrski ravni; sestava ni stalna:

e gre za redna sestankovanja, se jih udeleujejo zunanji ministri drav lanic = sploni sestanki80x letno posamini sestanki glede na potrebe predstavniki drav lanic so ministri, ki jih zadeva

tema sestanka (npr. za kmetijstvo = minister za kmetijstvo)Naeloma so torej lani Sveta zunanji ministri in obasno ostali ministri.Ministri imajo pooblastilo drave lanice, da sprejemajo odloitve v njenem imenu.

sede:a) po PES: Luksemburgb) Edinburki vrh 92: Bruselj (danes)c) Doloeni sestanki apr,jun,okt = Luksemburg

predsedstvo 6 mesecev predseduje ena drava lanica in s tem tudi predsednik Sveta = predstavnikdrave lanice, ki predseduje Svetu.Trioka (trojka, team presidency) = sodelovanje treh drav: tiste, ki predseduje; tiste, ki je predsedovala pred njo; tiste, ki bo predsedovala za njo.

pristojnosti:

= primarni zakonodajni organ ES; = omejen z Evropsko Komisijo, ki daje predloge zakonov; sprejema proraun z EP; zagotavlja koordinacijo med D glede splone ekonomske politike;

13


14/52

sklepa mednarodne pogodbe s tretjimi dravami in mednarodnimi organizacijami ima neko pravnosubjektiviteto; sprejema odloitve na podroju 2. in 3. Stebra (Svet EU!!!)

delo3 faze:1. priprave: 2 telesi znotraj Sveta pripravljata: Coreper (I in II) = odbor predstavnikov = pripravlja gradivo in skrbi za potek dela Sveta: Coreper I = namestniki veleposlanikov drav lanic Coreper II = bolj pomemben; sprejema pomembneje odloitve; sestavljen iz veleposlanikov drav

lanic. Poseben odbor za kmetijstvo zelo pomembno! General SecretariatPriprave ali pride do soglasja: e DA dokumenti A, ki gredo na drugo fazo e NE nadaljnja diskusija = dokumenti B

2. sestanek Sveta = sestanek sklie predsednik Sveta; ni odprt za javnost (kritike nova Ustava: zak. post.odprt za javnost cilj = demokratizacija);

3. odloanje Sveta veinsko pravilo = e ni ni doloeno = navadna; sicer kvalificiranaveina: Protokol Pogodbe iz Nice = Kvalificirana veina!- Luksemburki sporazum!- Janinski sporazum! prej: skupaj = 87 glasov, kvalificirana veina = 62 glasov trenutno: poseben dogovor v bodoe: Protokol o iritvi EU (27 drav):D-29 F-29 I-29 GB-29 E-2 POL-27 ROM-14 NL-13 B-12 G-12 P-12

CZ-12 H-12 A-10 SVK-10 LIT-10 BOL-10 DN-7 IRL-7 FIN-7 L-4 SLO-3 LAT-3 CIP-3 MAL-3

Pogoji za sprejem: 50% drav lanic + 62% prebivalstvaS temi glasovi se sprejema akt. e so doloeni predstavniki proti sprejemu akta, bo ta vseeno sprejet in boveljal v dravi lanici, eprav je bila ta proti!+ Glej spremembe v novi Ustavi za Evropo!!! nova pragova double majority (55% D + 65% prebivalstva EU) z izjemami(revidiran Joninski sporazum, passerelle,)

*EVROPSKISVET*JE SESTANEK IN NE INSTITUCIJA! pozor!!! Po novi Ustavi za Evropo dobi status institucije!!! sestanek predsednikov drav ali predsednikov vlad in predsednika EK (+ pomo zunanjih ministrov D in

1 lana EK) viji nivo kot Svet EU najpomembneji politini organ (glej 4 PEU!) = neformalni! glavni interes = zunanja politika EU, doloanje glavnih smernic zunanje in notranje politike EU zastopane so VSE drave lanice pogosto Svet EU ne more odloiti in potem odloi o tem kar Evropski svet (npr. ministri nimajo pooblastil,

predsedniki pa jih imajo). min 2x letno (obiajno v Bruslju na koncu obdobja predsedovanja Sveta EU = ko se menjajo lanice) -

summits (1970 neformalno, EEA in Maastrichstka pogodba formalno) pod vodstvom predsedujoe D (zadravo lanico je zato pomembno, kdaj je predsedujoa, ker lahko predstavi svoje teave).glej spremembe po novi Ustavi (stalno vodstvo (2.5 l) in ne spremenljivo! = predsednik+ ponovna izvolitev izmed lanicEvropskega Sveta)Neformalni Evropski svet = izredni sestanki.

Ni funkcij; sedea; odloa s konsenzom

KOMISIJA ES razlogi oblikovanja = eleli so imeti organ, ki bi predstavljal interese skupnosti (ne le drav lanic!)

moral bi biti nepristranski, neodvisen,... ideja, ki ne zaivi (VSI komisarji so lani politinih strank razen Potonika)

predlagajo drave lanice , odpoklie le Evropski parlament prepoved sprejemanja navodil s strani kogarkoli (drav lanic, vlad,..) zastopani so interesi VSEH drav lanic na nivoju skupnosti kot celote ni ena bolj pomembna od

druge ime:14


15/52

Komisija EA (PEA), Komisija EGS (PEGS) za vsako od Visoka oblast (PESPJ) skupnosti ena komisija Komisija Evropskih skupnosti (MergerT) ena komisija za vse 3 skupnosti

sede:a) PES: Strasbourgb) Edinburki vrh 92: Bruseljc) sede nekaterih oddelkov=LuksemburgCommunity method = komunitarna metoda nain funkcioniranja; nepristranost mediatov

pristojnosti (211. len PES): zakonodajna pobuda = predlagalec aktov (nova Ustava: 1 mio ljudi iz pom.t. D lahko povabi EK k pobudi akta) + glej

e ostale novosti (npr. vloga nacionalnih parlamentov!!! morajo biti obveeni o vseh pobudah Komisije; e se ne strinjajo(1/3), mora Komisija vse e 1x preuiti.)

varovanje prava ES (watch-dog of the treaties) upravljanje ES (manager ES) proraun, strukturni skladi nadzornik prava ES mednarodno pogajanje 2. in 3. steberEver-closer union tei se k homogeni ES.

sestava: do zadnje iritve: 20 komisarjev (2:D,E,F,I,GB 1:ostale) vmes: 30 komisarjev (20 + 10 iz novink brez resorja) danes (18.11.2004!) do leta 2014: 25 komisarjev (1/D); namesto 1.11. z delom zane 22.11.2004 (do

oktobra 2009) po letu 2014: t. komisarjev bo manje od t. D? glej Protokol o iritvi EU in novo Ustavo za Evropo!!! t.

komisarjev bo=2/3 t. D po sistemu rotacije (glej PN)! doba 5 let, kabinet 36 oddelkov (DG = generalni direktorati) vsak komisar ima 6 predstavnikov; komisija ima cca 16.000

uradnikov, vsak ima doloeno podroje. predsednik EK : D na Evropskem svetu, potrdi EP ostali lani: D v soglasju s predsednikom EK, potrdi EP Komisar je lahko le dravljan drave lanice (pri Evropskem parlamentu ni treba, da je poslanec dravljan

drave lanice, ker se poslanci izbirajo po nacionalnih pravilih in je tako lahko sravljan tretje drave) + kriterij

strokovnosti.Sestanki so 1x tedensko. veinsko glasovanje nadzor EK: Evropski parlament: letno poroilo, vpraanja poslancev (glej novosti z dne 18.11.2004!) nezaupnica komisiji kolektivni odstop Raunsko sodie posredno preko EP e ni zadovoljno, parlament zahteva pojasnila od Komisije.

24.11.2004 Ana VlahekRAUNSKOSODIE:

Postane institucija ele z PEU.Ustanovljeno leta 1977 najprej revizorski odbor ES in ESPJ.

To, kar delamo danes, e ne velja, zane veljati z ustavo!!!

PRAVNA SUBJEKTIVITETA EUSporno vpraanje!

1) ES (I. steber): DA! veinoma ni zapisano izrecno, da gre za pravno subjektiviteto (izjema 281 PES:

Skupnost je pravna oseba). Veinoma se to domneva po kriterijih (= implied legal personalitiy): Stalnost organizacije Obstoj organov/ institucij Pravna dopustnost ciljev organizacije

15


16/52

Sposobnost sklepanja pogodb MANJKAEnako velja za ESPJ (6 PESPJ) in EURATOM (184 PEA) za vse 3 skupnosti je vedno veljalapravna subjektiviteta.

2) Institucije ES: NE! niti izrecno niti po praksi ECJ! Imajo le vlogo zastopanja skupnosti.(case France : Comission case 221/97 ali ima komisija pravno subjektiviteto? NE! Glej mnenje Advocat

General).Izjema: Evropska investicijska banka ima pravno subjektiviteto priznano po 266 PES, Pogodbi iz

Nice in Ustavi.3) EU (II. in III. steber): vse do Pogodbe iz Amsterdama: ne sporno: niti izrecno v Pogodbi iz Maastrichta/Pogodbi iz Amsterdama; niti domnevano po kriterijih;po Pogodbi iz Maastrichta niti po ozadju nastankaGlavni problem: EU po Pogodbi iz Maastrichta ne more sklepati pogodb; po Pogodbi iz Amsterdama spremembe, ki omogoajo pravno subjektiviteto (za V. in VI. del-glej 24 in 38 PEU)Po novi PUE (Pogodbi o Ustavi) ne bo ve stebrov, le EU! VSE pogodbe, ki se nanaajo na EU in ESpreidejo v UE. Izrecno doloeno v I-7: Unija je pravna oseba=single legal personality ni veposebnih subjektivitet ES in EU, ampak ena sama subjektiviteta EU!Na koncu e protokol, ki spreminja PEURATOM; UE pa te pogodbe ni zajela!

RAZVOJ POGODBE O USTAVI ZA EVROPO Laekenska deklaracija o prihodnosti EU: 15.12.2001 Prvi sestanek Konvencije 28.02.2002 (Konvencija = organ) Osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo: sprejet 13.06. s konsenzom na Konvenciji (predstavniki

nacionalnih parlamentov, Evropskega parlamenta, nacionalnih vlad, Evropske komisije) Osnutekposredovan in predstavljen Evropskemu svetu 20.06.2003 v Thessalonikih finalni osnutek posredovan Evropskemu svetu v Rimu 18.07.2003; je osnova za delo IGC; forum Bruselj 17.,18.06.2004: Evropski svet z minimalnimi spremembami sprejme Pogodbo o ustanovitvi Ustave

za Evropo; predstavijo glavna vpraanja, ki jih Ustava zadeva, in s tem modifikacije Poogdbe iz Nice. Pogodba je morala biti prevedena v vse uradne jezike Rim 29.10.2004: podpis pogodbe s strani predsednikov drav ali vlad D (+ 3 kandidatk) ratifikacija v D v skladu z nacionalnimi ustavami Drave lanice morajo ratificirati nekatere preko

parlamentarna odobritev, druge preko referenduma; as imajo do 1.11. 2006, sicer velja ob zadnji ratifikaciji(e 4 drave ele podpiejo, mora Svet EU preuiti situacijo).(prva=LIT 11.11.2004 v parlamentu 84 za - 4 proti - 3 vzdrani; PA februar 2005 ref., PORT april 2005 ref., LUX julij 2005 ref,)

v veljavo bo stopila 01.11.2006, e bodo do takrat deponirane vse listine o ratifikaciji s strani D, sicer paprvi dan drugega meseca od deponiranja zadnje listine o ratifikaciji

OD KONVENCIJEDO USTAVE

16

DECEMBER DECEMBER 2002 2003 20042000 2001

DEKLARACIJAIZ NICE

dogovor o PN:11.12.00

podpis PN:

26.02.01veljava PN:01.02.03

LAEKENSKADEKLARACIJA

KONVENCIJA

Osnutek Ustave

delovna baza za IGC

FORUM

IGC


17/52

ODSPREJETJA USTAVEDONJENEVELJAVE

PUE = obseno delo iz 4 delov; pred njimi preambula = ZELO pomembna!I. del = institucije; natanneje opredeljene v III.deluII. del = listina EU o temeljnih pravicah je bila e v pogodbi iz Nice ('00), a ni imela formalne veljave)III. del = politika unijeIV. del = splone in konne dolobe postopki sprejema in spremembe ustaveCilji zdruitev stebrov in pogodb v UE.

9.12.2004 Ana Vlahek(e ustava ne bo ratificirana, ne bo predsedovanja oz. bo tako kot do sedaj)

PRISTOJNOSTI UNIJE:

a) Izkljune EU pristojna izkljuno in ne D = sharedb) Deljene v zadevah, kjer si delijo pristojnost Dc) Ostale pristojne le D!

Vpraanje pristojnosti = vpraanje, katere akte lahko EU sprejema.

V PUE vrste pristojnosti: I-13.l. I-14.l.

I-18.l. = klavzula o fleksibilnosti na EU se lahko prenese doloena pristojnost, e ni izrecno doloena.

I-33.l. Pravni viri po PUE naj bi se preimenovali:- evropski zakon (uredba) zakonodajni akti- evropski okvirni zakon (framework law) direktiva (legislative)

17

Nacionalna razprava

2004 2005

VOLITVE

EP

IGC USTAVA

MAJD

Podpis efov V/D(29.10.2004)

Nova EK1/11/04

18/11/04

RATIFIKACIJAV D

(11/11/04 - ?)

REFERENDUMD,F,GB,P,PORT,

DAN,IRL,NL,CZ,B,LUX,?

VELJAVA ?01.11.2006 ?

Nacionalniparlamenti


18/52

- evropske uredbe- evropski sklep nezakonodajni akti- evropska priporoila in mnenja (non-legislative)

Akti se delijo e na:- zavezujoe (binding)- nezavezujoe

LISTINAOTEMELJNIH P:= 2. del PUE prve pogodbe imajo le ekonomski namen postavi se vpraanje pred ECJ leta 1969 ECJ se sklicuje na P, a se omeji od sprejemanja temeljnih nael

na ravni D; ampak gre za EU temeljna naela in pravice (ki pa so skupna D). PEU 6 in 7 prvi omenjena splona naela o P (po Amsterdamski pogodbi uvede v PEU) 1977 Svet, Komisija in Parlament izdajo skupno deklaracijo, kjer potrdijo, da ECJ lahko postopa tako v

svojih odloitvah (kot leta 1969) PEU - 177 = edini, ki se sklicuje na pravice in svoboine Amsterdamska pogodba (naslov 4) doloena podroja iz III. stebra preidejo v PESListina ima 7 poglavij:

1.dostojanstvo2.svoboine3.enakost4.solidarnost5.pravice dravljanov6.pravosodje7.procesne dolobe v zvezi z izvrevanjem/ implementacijo te listine.

16.12.2004 Ana VlahekPRELIMINARY RULINGS

234 PES (ex 177)kaj je court or tribunal of a MS?kdaj ECJ PR ne izda?

234/1The Court of Justice shall have jurisdiction to give preliminary rulings concerning:(a) the interpretation of this Treaty;(b) the validity and interpretation of acts of the institutions of the Community and of the ECB;(c) the interpretation of the statutes of bodies established by an act of the Council, where those statutes so

provide. 234/2Where such a question is raised before any court or tribunal of a Member State, that court or tribunal may, if itconsiders that a decision on the question is necessary to enable it to give judgment, request the Court of Justiceto give a ruling thereon. 234/3Where any such question is raised in a case pending before a court or tribunal of a Member State againstwhose decisions there is no judicial remedy under national law, that court or tribunal shall bring the matterbefore the Court of Justice.

POMENINSTITUTA = enotna sodna praksa Enako zapisano dolobo ustanovitvene pogodbe ali sekundarnezakonodaje bi sodia drav lanic drugae razlagala na toliko razlinih nainov, kolikor je v Skupnostirazlinih pravnih redov.

Pescatore: The decisions of the Court which have made the most contribution to the development ofCommunity law have been delivered under Article 177

KAKOPOTEKAPOSTOPEK?

18


19/52

1.korak: sodnik sodia drave lanice spozna, da gre za problem prava Skupnosti in formulira vpraanje.2.korak: pred Sodiem ES3.korak: sodie drave lanice, ki je zastavilo vpraanje, odloi v kontekstu tistih odgovorov, ki jih prejme od

Sodia ES

Sodie ES odgovarja na vpraanja po 234 na zahtevo sodi in tribunalov drav lanic. V praksi dajopobudo stranke, lahko pa to stori samo sodie, celo v nasprotju z voljo strank.Vpraanja naj bi naeloma bila popolnoma abstraktna kaj pomeni doloba? Nacionalna sodia pa v praksipogosto zelo konkretno spraujejo po konkretnem stanju.

Sodie ES: Pri obravnavanju referenc ne presoja dejanskih vpraanj zgolj pravna Odloa le o pomenu prava ES ne odloa o uporabi nacionalnega prava Ne reuje domaega primera in zato ne odloa o pravilnosti domae zakonodaje Ne daje vrednostnih sodb o odloitvah nacionalnih sodi

Na ustnem delu AG poda svoje mnenje (v rednem delu postopka).

KDOLAHKOZASTAVIVPRAANJE?

Po 2. in 3. odstavku 234 PES imajo aktivno legitimacijo za postavitev vpraanja sodia in tribunali vdravah lanicah (any court or tribunalof a Member State; Toute jurisdiction d'un Etat membre), kilahko (2. odstavek) oziroma morajo (3. odstavek) postaviti referenno vpraanje.

Odloitev ali je vpraanje postavljeno s strani sodia ali tribunala v smislu 234, je pridrana Sodiu ES.Razvrstitev/poloaj sodi po nacionalnem pravu ni odloilen.

Problem identifikacije sodie ali tribunal:Case study:1.Broekmeullen: Appeals Committee for General Practice

Da, ker je kvazi-sodni organ; ECJ postavi kriterije2.Nordsee: arbiter, ki ga imenuje bremenska GZ

Ni!3.Vaasen Goebels, Nederlandse Spoorwegen: arbitrani tribunal4.Pretore di Salo:pretor (JT-PS)

Pred italijanskim sodiem (ali je implementacija uredbe o istosti vode) pretor = meanica med DT inpreiskovalnim sodnikom ali je court/ tribunal? Da!

5.Politi, Costa ENEL: giudice dingiunzione (1str. ZO), giudice conciliatore (mirovni sodnik)Da! Mirovni sodnik = court or tribunal!

V Sloveniji npr. tribunal v Zavarovalnici Triglav, na Borzi,...

Kriteriji za ugotavljanje (vzpostavljeni v case-law ECJ:El-Yassini, Pardini, Corbiau, Pretore di Salo,Broekmeullen, Vaassen-Goebbels, Dorsch, Almelo):

1.The body is established ba law telo je ustanovljeno s pravom2.The body is permanent3.The body exercises binding jurisdiction odloitve so zavezujoe4.The body is bound by rules of adversary procedure5.The body applies rules of law6.The body is independent!!! organ je neodvisene so izpolnjeni: je sodie v smislu 234.

SODIEALITRIBUNAL DRAVELANICE V zadevi Kaefer Procaccireferenno vpraanje postavil Tribunal administratif de Papeete (Tahiti).

Velika Britanija je ugovarjala, da francoska Polinezija ne spada v departments d'outre mer, ki jih pokriva299(2) PES (ex 227/2).Sodie ES ni ugodilo ugovoru z obrazloitvijo, da je pritobe omenjenega tribunala reeval Couradministratifv Parizu.

19


20/52

V zadeviDHSSpa je vpraanje postavil Deputy High Bailiff's Court Douglas Isle of Man. Sodie ES jepostopek izvedlo.

AG Jacobs: sodia obmoij, kjer se uporablja katerakoli doloba prava ES, potrebujejo 234

OBLIKAZAHTEVE kratek pregled dejstevpovzetek opravljenih procesnih dejanj tonikov zahtevek odgovor in vsa obrambna dejanja toene stranke najbolj pomembni argumenti strank glede prava ES in glede dejanskega stanja obrazloitev navedba razlogov, ki so nacionalno sodie pripeljali do zahteve

POSLEDICENAPANEOBLIKE:Predhodna vpraanja se nanaajo na razlago primarnih ali sekundarnih virov prava ES; Sodie ES je pristojnole za presojo uporabe prava ES. Prav zato mora biti zahteva abstraktna; e ni, mora ECJ to izluiti iz nje.

(obiajno ni, a jo ECJ kot tako obravnava).Sodie ES je zelo prilagodljivo in elastino in obravnava tudi nepravilno oblikovane zahteve in sicer na neknain podobno kot bi odloalo ultra petitum.Sodie ES namre v takem primeru samo presodi, katera vpraanja bi morala biti postavljena in nadaljujepostopek, kot da bi bila zahteva formulirana pravilno .Tega ne more narest VEDNO ogromno tevilo vpraanj. Zaradi velikega pripada zadev CFI. e vedno naobe sodii velik pripad e ni jasna zahteva, zavraajo.

(Pred 1989 le ECJ in nimajo rke C pred primerom; po 1989 pa e CFI; doloene zadeve pripadejo na tosodie, zato je treba sodbe loiti ECJ = C = court; CFI = T = tribunal)

KDAJSODIEPRNEDA?1. PR ni potreben : CILFIT (the questionraised is irrelevant), glej tudi Bulmer v. Bollinger,

Polydor, Foglia v. NovelloNi potrebno, da nacionalno sodie odloi o tem.

2. Precedens : Da Costa (Van Gend en Loos!), CILFIT (the Community provision has alreadybeen interpreted by the Court)Sodie je e odloilo o isti stvari tudi v zelo podobnih primerih se lahko uporabi argument

precedensa.3. Acte clairdoktrina: CILFIT (the correct application of Community law is so obvious as to

leave no scope for a reasonable doubt)

Tako jasna, da je ni potrebno razlagati.

C.I.L.F.I.T. SES nadgradi institut precedensa z doktrino acte clairNi potrebna popolna identinost dejanskega stanja in navedb; dovolj je, da gre za enako pravno vpraanje V taknem primeru odpade obveznost najvijih sodi v D! e gre za enako pravno vpraanje in ni resnega dvoma o interpretaciji

POSTOPEKODLOANJA SES (CCA.18 MESECEV):

Registrar sprejme vpraanje Zahteva se celoten spis primera Postopek poteka ustno v jeziku D sodia, ki je poslalo vpraanje Odloitev je SODBA!, ni pritrdilnih, loenih mnenj (ni odloitev v nacionalnem primeru)20


21/52

Sodba se polje sodiu D preko registrarja

UINEKSODBE Ne velja zgolj inter partes, temve erga omnes; e se je nacionalno sodie NE DRI, lahko pride do tobe proti D; nacionalno sodie torej mora

UPOTEVATI razlago (lahko pa se odloi po svoje); Enako, e sodie NI NASLOVILO vpraanja, pa bi ga moraloeprav odloitev nima obvezujoega uinka za samo sodie ES (ne gre za t.i.stare decisis ameriki sistem vsa sodia so dolna odloati, kot so odloala prejnja sodia), ima taken uinek za nacionalna sodia dolno je upotevati razlago ECJ, e gre za podoben primer. Odlobe ECJ zavezujejo kot domae pravo.Nacionalno sodie ne sme uporabiti pravila PES drugae, e se ne strinja z odloitvijo ECJ.Lahko zgolj ponovno prosi za reitev v upanju, da bo ECJ morda spremenilo svoje prejnje mnenje.

USPEHPR?Nacionalna sodia v veliki veini upotevajo odloitve ECJ.Pescatore: Only in wholly exceptional cases have national courts misunderstood the rulings or showedreluctance to implement them.Problematika: velika obremenjenost ECJ poasnost!

Reforma CFI, ustanovljeno leta 1989, ni bilo pristojno za reevanje predhodnih vpraanj. Pogodba izNice: sprememba 255(1) PES: tudi CFI pristojno za PR.ele po pogodbi iz Nice dobi pristojnost odloanja o pravnih vpraanjih o zadevah, ki naj bi bile navedene v(statutu?) sodia (e vedno niso navedene).Nov 255 PES v doloenih zadevah jih daje; e gre za PR, o katerem mora odloati ECJ, lahko CFI naslovina ECJ.

Je predhodna referenca najvijega nacionalnega sodia res nujna?Kdo presoja in po kaknih naelih?Imajo nacionalna sodia (tudi najvije) diskrecijo?234(3) PESe zoper odloitev ni pravnega sedstva, je DOLNO nasloviti pravno vpraanje.

Ideje o reformi

tudi pri teh sodiih monost diskrecije, a bi imela nadzor nad tem, ali sodie upravieno(ne) daje vpraanja, komisija, ki bi s tem zagotavljala enotno uporabo prava.

NOVELA ZAKONAOSODIIH (20.7.2004):113a:Kadar je odloba sodia odvisna od reitve predhodnega vpraanja glede razlage oziroma glede veljavnostiali razlage prava Evropskih skupnosti, lahko sodie izda sklep, s katerim predhodno vpraanje odstopi vodloanje Sodiu Evropskih skupnosti, v skladu z mednarodno pogodbo, s katero Republika Slovenija prenaaizvrevanje dela suverenih pravic na institucije Evropske unije.Kadar je odloba Vrhovnega sodia ali odloba drugega sodia, zoper katero stranke v postopku ne morejovloiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne reitve vpraanja glede razlage oziroma

glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti, je Vrhovno sodie oziroma drugo sodie dolnoizdati sklep, v skladu z mednarodno pogodbo iz prejnjega odstavka, s katerim predhodno vpraanje odstopi vodloanje Sodiu Evropskih skupnosti.Postopek v zadevi, kjer je bil vloen predlog iz prvega ali drugega odstavka tega lena, sodie s sklepom izprvega ali drugega odstavka tega lena prekine do prejema predhodne odlobe, s smiselno uporabo dolobzakona, ki ureja prekinitev postopka v zadevi, o kateri sodie odloa. Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljenovloiti rednega ali izrednega pravnega sredstva.e je sodie predhodno vpraanje odstopilo v odloanje Sodiu Evropskih skupnosti, sme s smiselno uporabodolob zakona, ki ureja postopek v zadevi, o kateri sodie odloa, do prejema odlobe o tem vpraanjuopravljati samo tista procesna dejanja in sprejemati samo tiste odloitve, ki ne dopuajo nobenega odlaanja,e niso vezane na vpraanja, zaradi katerih je sodie zaprosilo za predhodno odloanje, ali e ne urejajodokonno pravnega razmerja

e sodie ne sme ve uporabljati dolobe, ki je bila razlog za njegov odstop predhodnega vpraanja in epredhodna odloba Sodia Evropskih skupnosti e ni bila sprejeta, mora odstopljeno predhodno vpraanjebrez odlaanja umakniti, razen, e obstajajo zakonski razlogi za nadaljevanje postopka.Predhodna odloba Sodia Evropskih skupnosti je za sodie obvezujoa.

21


22/52

Sodia posredujejo izvod predhodnega vpraanja in odlobe Sodia Evropskih skupnosti o predhodnemvpraanju brez odlaanja v vednost Vrhovnemu sodiu.

Problemi: 234 PES je neposredno uporabljiv; zato se NE BI SMELpisati tak len v domao zakonodajo!+ malenkosti = napane npr. ni CFI,...prekinitev postopka, Vsak nacionalni sodnik mora vedeti, da se uporablja PES in ne ZD! e se tega dri, teav ni.

23.12.2004 Ana VlahekTOBE PROTI D

postopek po 226 (komisija proti D) in 227 (D proti D) PES

211 PES:Da bi Komisija zagotovila ustrezno delovanje in razvoj skupnega trga:- skrbi za uporabo dolob te pogodbe in ukrepov, ki jih institucije sprejemajo v skladu s to pogodbo;- oblikuje priporoila ali daje mnenja glede zadev, obravnavanih v tej pogodbi, e je to v njej izrecno

predvideno ali po mnenju Komisije potrebno;- ima v skladu s to pogodbo lastno pristojnost odloanja in sodeluje pri oblikovanju ukrepov, ki jih sprejemata

Svet in Evropski parlament;

- izvaja pooblastila, ki jo je nanjo prenesel Svet za izvajanje njegovih predpisov.211. PES: NALOGE, ZAUPANE EK= SKRBNICAPOGODB, guardian of the Treaty, Huetterin der Vertraege,gardienne des traites (ensuring application of Community law)

Naelo oportuniteteKomisija se sama diskrecijsko odloa, kdaj bo uvedla postopek proti D.Tudi v drugih pogodbah podobne dolobe, a so te lex specialis proti 226 PES, ki je lex generalis.(npr. 237d ECB)

226 PES: KOMISIJAVS D

(1) e Komisija meni, da katera od drav lanic ni izpolnila neke obveznosti iz te pogodbe, poda o zadeviobrazloeno mnenje, potem ko je tej dravi omogoila, da predloi svoje pripombe. velja za vse primarnoin sekundarno pravo!!!

(2) e zadevna drava ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga doloi Komisija, lahko slednja zadevopredloi Sodiu. pogodba = ne le pogodba, ampak VSE skupnostno pravo (naela, sekundarno pravo,...).88/2, 95/9, 298/2, 237/d, 226. PES (lex generalis), 35/7 PEU, 38 PEA: EK v. D

227 PES: D VS DDrava lanica, ki meni, da druga drava lanica ni izpolnila neke obveznosti iz te pogodbe, lahko zadevo

predloi Sodiu.Preden D vloi tobo proti drugi D zaradi domnevne kritve obveznosti iz te pogodbe, mora zadevopredloiti Komisiji.Komisija poda obrazloeno mnenje, potem ko je bila obema dravama dana monost, da se v kontradiktornempostopku ustno in pisno izreeta.e Komisija v treh mesecih po datumu vloitve zadeve ne da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bilapredloena Sodiu.227. PES: 1 D v. 2 D (1 D kontaktira EK in ne 2 D, nato lahko na ECJ);

do sedaj le 4 primeri in e to le 2 sodbi (1 izvensodna poravnava, 1 D opustila tobo) D ne elijo slabihodnosov med sabo:

1) 58/77 Irska vs Francija kritev 28 PES Francija uvede zaasne koliinske omejitve za ovje mesoiz Irske Irska opusti tobo;2) 141/78 Francija vs Velika Britanija kritev postopka v zvezi z resolucijo o ribolovu v SV Atlantiku;

22


23/52


24/52

= izmenjava mnenj med Komisijo in D; sodelovanje poteka na ravni uradnikov; Obvestilo pismo Komisije (katerega od njenih DG) stalni misiji D pri EU

Rok za odgovor s strani D = v formalnem postopku bo odvisen od obsega in vsebine neformalne faze;kratki roki (= 1 mesec; tudi kraji) dovoljeni, e gre za nujne zadeve; o rokih odloa SES (Belgija (85/85) -15 dni OK, Belgija (293/85) - 8 dni ni OK)

D MORA odgovoriti, tudi e se ne strinja!e Komisiji v tem delu ne uspe mirno reiti problema, preide v drugo fazo postopka.

2.faza: Formalni del postopka (1. odstavek)Se deli na:a) Formalno sporoilo EK D (Letter of formal notice; erstes Manschreiben)

e v 1) D ne odpravi kritve- izda ga EK (pismo s formalnim sporoilom)- doloi natanneje predpostavke dopis vsebuje:

- predstavitev relevantnih dejstev- navedba krene dolobe prava ES- izjava o zaetku postopka po 226. lenu- doloitev rokov opredelitev dejstev in pravna definicija o tem delu postopka ni ve razirjanja dejstev ali pravnih

vpraanj!! torej previdnost EK! e to eli (razirjat), mora zaeti nov postopek

(npr. Commission v. Italy (51/83) elatina: iz sladkarij eli EK raziriti zadevo e na meso insladoled: ECJ ree, da to ni dopustno!) e D ne sodeluje , kri 10 PES in je zato zopet v postopku

(npr. Commission v. Greece (240/86): itarice ni informacij, ki jih zahteva EK kritev) D ima 2 meseca asa za odgovor (lahko kraji rok v nujnih primerih)Ta faza se lahko e tu kona (D se podredi EK, EK sprejme trditve D, drugaen sporazum), lahko pagre v drugo podfazo

b) Utemeljeno mnenje Komisije (reasoned opinion; begruendete Stellungnahme)e se D ne pokori; (podobno a) natanneja opredelitev kritve enaka ali oja , ne pa ira opredelitev

pravna definicija je natanna in konna(npr. Pigmeat Case (77/61); Luetticke (48/65)) rok za delovanje D je 2 meseca, lahko pa se skraja na 2 tedna

(npr. Irska 74/82: 5 dni, a ECJ zavrne tako kratek rok, ker ni nujen in gre za zelo kompleksno zadevo)3.faza: Postopek pred ECJ (2. odstavek):

= del postopka, ki po vloitvi tobe poteka pred ECJZadnja monost pred postopkom pred sodiem ES e D ne izpolni zahtevanega v reasonedopinion, LAHKO EK zane postopek pred ECJ ni dolnosti zaetka postopka - EK ima popolno diskrecijo (enako tudi v ex fazah) ni zastaranja = doloenega roka, kdaj zaeti s postopkom pred ECJ

(npr. Commission v. Germany (C-317/92): po 2 letih-ECJ vseeno sprejme tobo)

OBIAJNAOBRAMBA D pogosto izgovarjanje na:1.Reciprociteta = tudi druge D krijo

Commission v. Luxembourg & Belgium (91/63)2.Kritev kot pronja za dovoljenje za izjemo

Commission v. Italy (7/61)3.Zakonodajne, ustavne, institucionalne, upravne teave

Commission v. Italy (28/81)Commission v. United Kingdom (128/78): razlog, da ima D teave s sindikati, ni sprejemljivCommission v. France (265/95): razlog, da bi ureditev privedla do izgredov, ni sprejemljivCode Maritime (167/73): razlog, da do uporabe nekega, prepovedanega pravila, v praksi itak ni prilo, ni

sprejemljiv4.Vija sila = potresi,...

Commission v. Italy (101/84): neizpolnitev zaradi napada na nek center, ki so ga potrebovali za izpolnitevnaloge a je bila zamuda ve kot 4-letna

24


25/52

Mc Nicholl (296/86)

25


26/52

10.03.2005 Ana Vlahek

I. PROST PRETOK BLAGA CARINSKE DAJATVE MED D - OBRAVNAVAPRIMEROV

cilj dolob, ki urejajo promet blaga znotraj ES = prepreiti, da bi se izkrivljala konkurenca- s predpisi D, ki bi omejevali koliino dovoljenega uvoenega blaga- z zvianjem cen zaradi dajatev na mejah.

ureditev podroja :

- vzpostavitev carinske unije- prepoved koliinskih omejitev- prepoved (doloenih) dravnih pomoi- itd.

CARINSKAUNIJAVe elementov vzpostavitve carinske unije:1) prepoved dajatev, naloenih na mejah med D (23-25 PES) postopna vzpostavitev carinske unije:prej

prepoved novih in prepoved irjenja obstojeih (ex 12 = neposredni uinek!!), v drugi fazi odpravaobstojeih (e do leta 1968, izvozne do leta 1962) tudi ta doloba ima direkten uinek- carine (dajatev v denarju na uvoeno/izvoeno blago)

- dajatve z enakovrednim uinkom (MHEE): izogib prazninam! (najbolj oitno itenje nacionalnegagospodarstva)

2) prepoved notranjih dajatev na uvoeno blago (90-93 PES)to se nanaa na vsak pretok blaga:- ki izvira v eni od D- ki prihaja iz tretje drave, pa je e v PP v kateri od D in so bile e izpolnjene vse formalnosti ob vstopu

v ES

CARINEIN MHEE ni pomembno:

- viina dajatve (Italian Art)- namen dajatve (doktrina uinka:Italian Art,Radio Valves, Social Funds, Commission v. Luxembourg andBelgium)

- kdo je prizadet (Italian statistical data, Capologna, Politi) pomembno je le: da je dajatev naloena, ko blago prehaja mejo med D.

Posledica = nezakonitost dajatve obvezna odprava dajatve + vrnitev zneskov

Izjem ni oz. morajo biti izrecno in jasno doloene:COMMISSION V. LUXEMBOURG AND BELGIUM (90-91/63)Gre za primer prepovedane carine izdajo uvoznega dovoljenja na meji.Potrdi se doktrino uinka = namendajatve ni pomembenECJ:APPLICATION CONCERNING THE INTRODUCTION BY THE DEFENDANTS, AFTER 1 JANUARY 1958, OF A

SPECIAL DUTY LEVIABLE UPON THE ISSUE OFIMPORT LICENCES FOR CERTAIN MILK PRODUCTSToenec najprej trdi, da EK sploh ne more toiti, ker je tudi Svet kril PES.ECJ: THE FACT THAT THE COUNCIL FAILED TO CARRY OUT ITS OBLIGATIONS CANNOT RELIEVE THEDEFENDANTS FROM CARRYING OUT THEIRSECJ potrdi tudi, da se v takih primerih uporabi 226 PESARTICLE 12 PROHIBITS THE INTRODUCTION OF NEW CUSTOMS BARRIERS, SO AS TO FACILITATETHE INTEGRATION OF NATIONAL MARKETS AND THE ESTABLISHMENT OF A COMMON MARKET .WITHOUT CONSTITUTING OF ITSELF A MEASURE REMOVING ECONOMIC PROTECTION, THIS

PROHIBITION OF ANY NEW FORM OF PROTECTION BY WAY OF CUSTOMS DUTIES CONSTITUTES ANESSENTIAL REQUIREMENT BOTH FOR THE SUBSTITUTION OF A COMMON MARKET FOR THEDIFFERENT NATIONAL MARKETS AND FOR THE SUBSTITUTION OF A COMMON AGRICULTURALORGANIZATION FOR THE NATIONAL ORGANIZATIONS . THUS ARTICLE 12 CONSTITUTES AFUNDAMENTAL RULE AND ANY POSSIBLE EXCEPTION, WHICH IN ANY EVENT MUST BE STRICTLYCONSTRUED, MUST BE CLEARLY LAID DOWN .LUX in BL: zato, ker ni nobene org. na ravni EU, ki bi urejala oz. pokrivala trg mlenih izdelkov, lahko Dskladno s 43 in 45 PEGS prosto uvajajo take dajatve.Trdita, da so doloene dolobe same omogoale takadejanja.26


27/52

ECJ: ARTICLES 39 TO 46 OF THE TREATY DO NOT CONTAIN ANY PROVISION EXPLICITLY CONTRARYTO THE PROHIBITION OF NEW CUSTOMS BARRIERS IN THE AGRICULTURAL SECTOR. (25)ECJ: izjema bi morala biti izrecno doloena

prva odloba, ki se dotakne problematike: Van Gend en Loos (26/62) direkten uinek ex 12!!!

F.ILLI VARIOLA SPA, TRIESTE v. AMMINISTRAZIONE ITALIANA DELLE FINANZE(PR by Tribunal ofTrieste) (34/73):Definicija MHEE(prej v 13 PES) = prikrite carine - teka opredelitev case-law!Italija uvede dajatev na uvoeno blago itarice.Z Italijanskim zakonom vzpostavijo unloading chargeker je bilo blago naloeno v pristanilih, je bilo za to treba plaati.ECJ: THE PRESENT CASE IS CONCERNED WITH THE CHARGE DESIGNATED "UNLOADING CHARGE" INARTICLE 27 OF THE ITALIAN LAW NO 82 OF 9 FEBRUARY 1963 ON THE SUBJECT OFMARITIME CHARGESAND DUTIES LEVIED ON GOODS COMING FROM ABROAD AND UNLOADED IN THE PORTS,ROADSTEADS AND WHARVES OF THE STATE PENDING FINAL OR TEMPORARY IMPORTATION .FOR CEREALS, THIS DISEMBARKATION DUTY AMOUNTS TO 30 LIRE PER METRIC TON .

INCOME FROM THE DUTY IS DEVOTED TO THE PROVISION AND MAINTENANCE OF PORTINSTALLATIONS .THE PROHIBITION OF ALL CUSTOMS DUTIES AND CHARGES HAVING EQUIVALENT EFFECT COVERSANY

CHARGE LEVIED AT THE TIME OR BY REASON OF IMPORTATION AND WHICH, SPECIFICALLYAFFECTING THE IMPORTED PRODUCT AND NOT THE HOME-PRODUCED PRODUCT, HAS THE SAMERESTRICTIVE EFFECT ON THE FREE MOVEMENT OF GOODS AS A CUSTOMS DUTY .- kakrnakoli dajatev- zadeva uvoen in ne domai produkt- ima zato neak uinek kot carina- ne glede na viino dajatve- ne glede na to, e gre le za administrativni stroek.THE LEVYING OF SUCH A CHARGE,HOWEVER SMALL, TOGETHER WITH THE ADMINISTRATIVEFORMALITIESWHICH IT OCCASIONS, CONSTITUTE AN OBSTRUCTION OF THE FREE MOVEMENT OFGOODS.ACCORDINGLY, A CHARGE IMPOSED EXCLUSIVELY ON IMPORTED GOODS BECAUSE THEY HAVE BEENUNLOADED IN HOME PORTS CONSTITUTES A " CHARGE HAVING EQUIVALENT EFFECT " AND IS

PROHIBITED.

ALIGREZAPREPOVEDANODAJATEVPO 25 TUDI, EGREZAODMENOZASTORITEVDRAVE, ETOPREDSTAVLJAKORISTZAUVOZNIKA?ITALIAN STATISTICAL DATA (COMMISSION V ITALY) 24/68:Italija naloi dajatev na blago, izvoeno v druge D z namenom zbiranja statistinih podatkov za namenezunanje trgovine konkurennost podjetij naj bi bila zato boljaECJ: CUSTOMS DUTIES ARE PROHIBITEDINDEPENDENTLY OF ANY CONSIDERATION OF THE PURPOSEFOR WHICH THEY WERE INTRODUCED AND THE DESTINATION OF THE REVENUE OBTAINEDTHEREFROM.

Italija: ni bil namen podraiti blago.ECJ definira MHEE in ponovi, da namen ni pomemben:ANY PECUNIARY CHARGE, HOWEVER SMALLAND WHATEVER DESIGNATION AND MODE OF APPLICATION,WHICH IS IMPOSED UNILATERALLY ONDOMESTIC OR FOREIGN GOODS WHEN THEY CROSS A FRONTIER, AND WHICH IS NOT A CUSTOMSDUTY IN THE STRICT SENSE, CONSTITUTES A CHARGE HAVING EQUIVALENT EFFECT WITHIN THEMEANING OF ARTICLES 9, 12, 13 AND 16 OF THE TREATY,EVEN IFIT IS NOT IMPOSED FOR THE BENEFIT OFTHE STATE, IS NOT DISCRIMINATORY OR PROTECTIVE IN EFFECT OR IF THE PRODUCT ON WHICH THECHARGE IS IMPOSED IS NOT IN COMPETITION WITH ANY DOMESTIC PRODUCT. , tudi e ni konkurentov iz tedrave!

ECJ ponovi, da izjem ni: THE PROHIBITION OF NEW CUSTOMS DUTIES OR CHARGES HAVING EQUIVALENTEFFECT, LINKED TO THE PRINCIPLE OF THE FREE MOVEMENT OF GOODS, CONSTITUTES A FUNDAMENTALRULE WHICH, WITHOUT PREJUDICE TO THE OTHER PROVISIONS OF THE TREATY,DOES NOT PERMIT OFANY EXCEPTIONS.

Bistveno: THE STATISTICAL INFORMATION IN QUESTION IS BENEFICIAL TO THE ECONOMY AS A WHOLEAND INTER ALIA TO THE RELEVANT ADMINISTRATIVE AUTHORITIES .EVEN IF THE COMPETITIVE POSITION OF IMPORTERS AND EXPORTERS WERE TO BE PARTICULARLY

IMPROVED AS A RESULT, THE STATISTICS STILL CONSTITUTE AN ADVANTAGE SO GENERAL, AND SO

27


28/52

DIFFICULT TO ASSESS, THAT THE DISPUTED CHARGE CANNOT BE REGARDED AS THECONSIDERATION FOR A SPECIFIC BENEFIT ACTUALLY CONFERRED.

- CADSKY (63/74): Cadsky izvaa zelenjavo iz I v D. Italija trdi, da izvoznikom obvezen plaljiv pregled blagakoristi, ker si s tem zagotovijo viji ugled v drugih dravah. ECJ: ne, izvoznikom neposredno to ne koristi!

- THE BROTHERS BRESCIANI v. AMMINISTRAZIONE ITALIANA DELLE FINANZE (87/75):(Tribunale civile e penale di Genova)

Italijanske oblasti strojarni ob uvozu surovih kravjih ko naloijo dajatev za obvezne veterinarske preglede. NCpostavi PR, ali gre za MHEE.ECJ zavrne argument e da to ni odmena za storitev in jih zato drava ne sme zaraunati, gre za javne strokein ne za stroke uvoznika: THE PLAINTIFF IN THE MAIN ACTION IMPORTED VARIOUS CONSIGNMENTS OF

RAW COWHIDES FROM FRANCE AND FROM SENEGAL , A STATE ASSOCIATED WITH THE COMMUNITY UNDERTHE ABOVEMENTIONED CONVENTIONS , ANDHAD TO PAY A VETERINARY AND PUBLIC HEALTHINSPECTION DUTY UPON IMPORTATION .SINCE THE ACTIVITY OF THE ADMINISTRATION OF THE STATE INTENDED TO MAINTAIN APUBLIC HEALTH INSPECTION SYSTEM IMPOSED IN THE GENERAL INTEREST CANNOT BEREGARDED AS A SERVICE RENDERED TO THE IMPORTER SUCH AS TO JUSTIFY THE IMPOSITIONOF A PECUNIARY CHARGE.Ponovi e:

WHATEVER ITS DESIGNATION AND MODE OF APPLICATIONA PECUNIARY CHARGE WHICH IS IMPOSEDUNILATERALLY ON GOODS IMPORTED FROM ANOTHER MEMBER STATE WHEN THEY CROSS A FRONTIERCONSTITUTES A CHARGE HAVING AN EFFECT EQUIVALENT TO A CUSTOMS DUTY. naeloma torej ja, egre res za odmeno za storitev, ki neposredno koristi podjetjuA gre e dalje:THE FACT THAT THE DOMESTIC PRODUCTION IS , THROUGH OTHER CHARGES , SUBJECTED TO A

SIMILAR BURDENMATTERS LITTLEUNLESS THOSE CHARGES AND THE DUTY IN QUESTION AREAPPLIED ACCORDING TO THE SAME CRITERIA AND AT THE SAME STAGE OF PRODUCTION, THUSMAKING IT POSSIBLE FOR THEM TO BE REGARDED AS FALLING WITHIN A GENERAL SYSTEM OF INTERNALTAXATION APPLYING SYSTEMATICALLY AND IN THE SAME WAY TO DOMESTIC AND IMPORTED PRODUCTS.Ali je pomembno, kaken je reim za domae blago?Ne, razen e so dajatve naloene na podlagi istihkriterijev in na isti stopnji produkcije.

- CRIMINAL PROCEEDINGS AGAINST J.A.W.M.J. KORTMANN. (32/80):(Reference for a preliminary ruling: Arrondissementsrechtbank Roermond - Netherlands)Dravljan NL je obtoen trgovanja s farmacevtskimi izdelki brez registracije po NL predpisih. Ob registraciji seplaa taksa za registracijo in za pregled njihovih vzporednih izdelkov ali so enako dobri kot registriraniizdelki.ECJ: FEES DEMANDED OF A PARALLEL IMPORTER OF PHARMACEUTICAL PRODUCTS (EITHER IN THEFORM OF A SINGLE FEE ON THE OCCASION OF THE REGISTRATION OF THE PHARMACEUTICAL PRODUCTSWHICH HE PROPOSES TO IMPORT OR IN THE FORM OF AN ANNUAL FEE CHARGED IN ORDER TO MEET THECOSTS OF PROCEDURES) INTENDED TO CHECK WHETHER THE PRODUCTS SUBSEQUENTLY MARKETED ARE

IDENTICAL TO THE REGISTERED PRODUCTDO NOT CONSTITUTE CHARGES HAVING AN EFFECT

EQUIVALENT TO CUSTOMS DUTIES WHERE THOSE FEES FORM PART OF A GENERAL SYSTEM OFINTERNAL FEES CHARGED BOTH ONOCCASION OF THE REGISTRATION OF MEDICINAL PRODUCTSPRODUCED IN THE MEMBER STATE IN QUESTION AND ON THE OCCASION OF THE REGISTRATION OFMEDICINAL PRODUCTS IMPORTED EITHER DIRECTLY BY THE MANUFACTURER OF HIS APPOINTEDIMPORTER OR AS WHAT ARE KNOWN AS PARALLEL IMPORTS AND WHERE SUCH FEES ARE CHARGED.CONTRARY TO THE VIEWS OF THE COMMISSION, IT IS NOT THE CASE THAT ''EACH OCCASION ONWHICH A SUFFICIENT DEGREE OF SIMILARITY CANNOT BE ESTABLISHED CONSTITUTES A BREACHOF THE PRINCIPLE OF NON-DISCRIMINATIONLAID DOWN BY ARTICLE 95 AND THE CHARGE INQUESTION HAS AN EFFECT EQUIVALENT TO A CUSTOMS DUTY''.A DISCRIMINATORY INTERNAL TAX DOES NOT AUTOMATICALLY CONSTITUTE A CHARGE HAVING AN

EFFECT EQUIVALENT TO A CUSTOMS DUTY . A CHARGE IN THE FORM OF AN INTERNAL TAX MAYNOTBECONSIDERED AS A CHARGE HAVING AN EFFECT EQUIVALENT TO A CUSTOMS DUTY UNLESSTHE DETAILED

RULES GOVERNING THE LEVYING OF THE CHARGE , OR ITS USE IF THE CHARGE IN QUESTION IS

ALLOCATED TO A PARTICULAR USE , ARESUCH THAT IN FACT IT IS IMPOSED SOLELY ON IMPORTEDPRODUCTS TO THE EXCLUSION OF DOMESTIC PRODUCTS.e obstaja nek sistem, ki velja za VSA podjetja, ne gre za kritev!!!!

28


29/52

SKLEP:

Poglavitni elementi presoje:- ali je dajatev naloena v zvezi s prehodom blaga preko meje (ni treba, da neposredno na meji, lahko tudi, e

so zaraunane naknadno)- ali je dajatev naloena enostransko (s strani D in ne ES!)- ali so uinki (in ne namen!) enaki tistim, ki jih povzroajo iste carineizjeme, npr.: - nadomestila za opravljeno storitev, ki koristi podjetju

- Commission v. Germany (18/87): dajatev je predpisana na ravni ES zaradi splonega interesa ES in je enaka zavse zadevne produkte v ES ter ne presega dejanskih strokov pregleda, njen cilj pa je vzpodbujanje PPB

posledica: v primeru prepovedane dajatve jo mora D naeloma povrniti; izjema: ne, e mu je uspelo to pokritiin je prenesel izgubo na potronika (mu je uspelo prodati ne glede na podraitev); vseeno pa e dokae, da jeutrpel kodo.

17.03.2005 Ana VlahekKOLIINSKE OMEJITVE

UVODNIPREGLEDPODROJA

28 in 29 PES definicija QR (koliinske omejitve): Geddo 2/73 (measures which amount to a total or partial restraint

of, according to the circumstances, imports, exports, or goods in tranzit) niso same tako pomembne,ampak njihov uinek!

definicija MHEE (dajatve z enakovrednim uinkom): teko definirati: Komisija in ECJ sta dala irokdomet pojmu:- EK z Direktivo 70/50 (2, 3) bila uporabna samo v asu tranzicije, ampak je pomembna zaradi

natanneje opredelitve MHEE.- ECJ zaelo iroko, irilo domet skoraj brez omejitev, nato oenje. Prvi primer, ki to zadeva =

Dassonville 8/74.

Razlika 28 PES / 81,82 PES:81 = prepoveduje kartele in ostala omejevalna ravnanja uravnavaza ravnanje82 = zloraba prevladuojega poloaja zasebnih subjektov

28 = koliinske omejitve uravnava ravnanje DRAVEVpraanje kaj je drava?tudi e ima drava vpliv, interes v podjetju, to pade pod 28 in ne 81/82 primeri, v katerih se presoja, kdaj gre za dravo in kdaj za zasebnika: Buy Irish, Apple and Pear, PharmaceuticalSociety, Commission v. France,

RAZMEJITEV:a) Distinctly applicable rules direktno dikriminirajo = e navzven

1. dolobe, ki drugo blago podrejajo strojim zahtevam kot domaega oz. zahtev za domae blagosploh ni Commission v. Italy 154/85 Bouhelier 53/76 Rewe 4/75

2. promocija oz. favoriziranje domaih proizvodov D z doloenim ukrepom varuje svoje proizvode stem, da jih promovira. Commission v. Ireland (Irish products) 249/81 Commission v. UK (labelling of products) 207/83 Commission v. Ireland (Dundalk water supply) 45/87 Commission v. France (postal franking machines) 21/84

3. doloanje cen

29


30/52

Van-Tiggele 82/77D doloi najnijo ceno za doloen proizvod; doloeni proizvajalci ne morejoprodati po niji ceni, zato niso konkurenni.

Roussel 181/824.ukrepi, ki oteujejo ali draijo uvoz Schloh 50/85

30 doloa izjeme, v primeru katerih se, kljub temu da bi se neko ravnanje telo za MHEE po 28/29,izvzame od prepovedi pod doloenimi pogoji. V zadnjih sodbah je sodie razirilo domet na varstvookolja.30 velja le za distinctly applicable rules!!!

b) Indinstinctly applicable rules- navzven niso diskriminatorni, so pa takni po funkciji- padejo pod 28/29 na podlagi sodnih odlob- nakazano e v DIR 70/50 (3) Cassis de Dijon 120/78 Deserbais 286/86 Gilli and Andres 788/79 Rau 261/81

Groenveld 15/79 (izvoz!) Cineteque 60,61/84 Torfaen 145/88 Keck C-267 and 268/91 Tankstation C-401&402/92 Familiapress C-368/95 Bluhme C-67/97 de Agostini C-34-36/95 Gourmet C-405/98 Leclerc-Siplec C-412/93

Izjeme doloa case-law: the mandatory requirements deluje enako kot 30.

Danes vse bolj ideje, da gre pri distinctly in indinstinctly applicable rules za isto zadevo, oboje namre pade pod28/29, tudi 30 se iri + = podoben mandatory requirements.

PRIMERI(leni so stari!!!):

Procureur du Roi v Benot and Gustave Dassonvill e - 8/74

predhodno vpraanje v kazenskem postopkuOe in sin Dassonville sta iz Francije. V Belgijo iz Francije uvaata kotski viski, ki originalno izvira iz Velike

Britanije. VB je vsakemu, ki je iz VB izvozil ta viski, dala odpremnico. To so vzeli na meji VB/ F, zato je na potiv B nista ve imela. Belgijski zakon pa zahteva javni dokument, ki ga izda vlada drave, iz katere izvira blago.Dassonville tega nista imela.

Postopek:= REFERENCE TO THE COURT UNDER ARTICLE 177 OF THE EEC TREATY BY THE TRIBUNAL DE PREMIERE INSTANCE OFBRUSSELS FOR A PRELIMINARY RULING IN THE CRIMINAL PROCEEDINGS PENDING BEFORE THAT COURT BETWEENAND IN THE CIVIL ACTION BETWEEN

Predmet primera:= ON THE INTERPRETATION OF ARTICLES 30 TO 33, 36 AND 85 OF THE EEC TREATY(pozor: pretevilenje lenov!);

gre za vpraanji interpretacije dolob prava skupnostiin ne za reitev primera!

Dejanski stan:

30


31/52

1 THE TRIBUNAL DE PREMIERE INSTANCE OF BRUSSELS REFERRED, UNDER ARTICLE 177 OF THE EEC TREATY, TWOQUESTIONS ON THE INTERPRETATION OF ARTICLES 30, 31, 32, 33, 36 AND 85 OF THE EEC TREATY,RELATING TO THEREQUIREMENT OF AN OFFICIAL DOCUMENT ISSUED BY THE GOVERNMENT OF THE EXPORTING COUNTRY FORPRODUCTS BEARING A DESIGNATION OF ORIGIN .

2 BY THE FIRST QUESTIONIT IS ASKED WHETHER A NATIONAL PROVISION PROHIBITING THE IMPORT OF GOODSBEARING A DESIGNATION OF ORIGIN WHERE SUCH GOODS ARE NOT ACCOMPANIED BY AN OFFICIAL DOCUMENTISSUED BY THE GOVERNMENT OF THE EXPORTING COUNTRY CERTIFYING THEIR RIGHT TO SUCH DESIGNATIONCONSTITUTES A MEASURE HAVING AN EFFECT EQUIVALENT TO A QUANTITATIVE RESTRICTION WITHIN THEMEANING OF ARTICLE 30 OF THE TREATY.Ali je prepoved B, da se uvozi viski, ker nimata potrdila, MHEE to QR?

3 THIS QUESTION WAS RAISED WITHIN THE CONTEXT OFCRIMINAL PROCEEDINGS INSTITUTED IN BELGIUMAGAINST TRADERS WHO DULY ACQUIRED A CONSI

seminar peu - ana vlahek

Documents