M E S E Č N I K Z A S L O V E N C E P O S V E T UM E S E Č N I K Z A S L O V E N C E P O S V E T U

september 2012, letnik 61, številka 9

Frankfurtski in mannheimski Slovenci skupaj pri maši za domovino

Dr. Jože Plut pridiga pri Maria Einsiedel.

Frankfurtski in mannheimski Slovenci pri Maria Einsiedel

Slovenci iz Mainza in Darmstadta so poskrbeli za pogostitev.

Po maši in počastitvi slovenske samostojnosti je bil piknik.

Slovenska zastavica je naznanjala, da tu proslavljajo Slovenci.

Učiteljica Natalija Robnik z otroki iz Frankfurta

Zborček družine Zavolovšek

Tenorist Jernej Žagar poje slovensko himno.

Bremena pastirjev

Slomškovo leto, Slomškov mesec in Slomškov god – vse to se strne v sep-tembru v duhovno praznični vrh slo-venskega katoliškega občestva. Škof, iz-jemnega pomena za Cerkev, za narod in slovensko državnost, v svojem času ni bil tako enoglasno cenjen v javnosti. Danes v širokem družbenem konsen-zu gledamo v njem izjemno osebnost našega naroda in Cerkve. Razburjal je duhove svojega časa tako, da so se ob njem razhajali duhovi. Ne le v družbi in politiki, ampak tudi znotraj Cerkve je veljal, kot vsi preroki, za sporno oseb-nost. Deležen je bil odobravanja in hvale, obenem pa je moral prenašati napa-de in zmerjanje do te mere, da so mu ob smrti eni izražali veliko slavo, drugi so pljuvali v njegov grob. O škofih se to poletje veliko piše v naši domovini. In slovenskim pastirjem bož-jega ljudstva res ni lahko. Na dva upokojena ordinarija ter na celotno škofo-vsko konferenco pada težko breme gospodarskega poloma mariborske nad-škofije in odgovornosti zanjo. Časnikarska scena se neutrudno ukvarja s tem in novinarji zapisujejo hude besede, ki cefrajo tudi osebno življenje vodite-ljev Cerkve. Mnogi verniki so vznemirjeni in pričakujejo jasnih besed, ki pa jih najbrž res ni mogoče dati na hitro, dokler niso zaključene preiskave, kje so vzroki in pri kom odgovornost za te hude zablode, ki so mnogim ljudem od-nesle vse prihranke. Nekateri ljudje postajajo negotovi in tudi jezni. Marsikomu zmanjkuje zaupa-nja v cerkveno strukturo. Komentatorji velikokrat poenostavljeno obremenju-jejo celotno Cerkev, češ da je vse, kar uči, neverodostojno. Jemljejo ugled evan-geliju, ki vendar ni človeški, ampak božji. Tako nastaja razdor tudi znotraj katoliške skupnosti. Na to je že večkrat opozoril predsednik Slovenske škofo-vske konference nadškof Anton Stres. Prosi in poziva kristjane, naj zaradi hu-dih napak in grešnega početja nekaj ljudi v Cerkvi ne zavržejo upanja, ki mu je osnova zaklad odrešenja v Jezusu Kristusu. Škof Slomšek bi danes govoril soglasno z našimi škofi, da pripadamo Cerkvi, v kateri imamo istega Kristusovega Duha edinosti vsi, laiki in škofje. Tega poslu-šajmo! In molimo drug za drugega in za svoj narod, da pride do veljave božja pravica in njegovo usmiljenje. Kristjan se bo temu lahko pridružil le iz oseb-nega zaupanja do Boga, gotovo pa ne zaradi zmot ljudi ali težkih razmer in bremen našega časa. Janez PuceljPrva stran ovitka: www.Sportida.com:

Zlata olimpijka Urška ŽolnirDruga stran ovitka: Arhiv SKM Frankfurt in Mannheim: Frankfurtski in mannheimski Slovenci skupaj pri maši za domovino Tretja stran ovitka: Arhiv SKM Mannheim: Slovenska šola v Mannheimu Četrta stran ovitka: Arhiv SKM Stuttgart: Na družinskem seminarju v Meersburgu ob Bodenskem jezeru

Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vprašanja

Naš častni gost je slovenska beseda 2

Etične vrednote – up za prihodnost 6

Molitev 8

Služiti kot duhovnik? 9

Rafaelova družba 10

Mlada srečevanja 11

Komentar meseca 12

Prisluhnimo domovini 13

Iz življenja naših župnij 16

Zgodba 39

Križanka 41

2

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

Naš častni gost je slovenska besedaPogovor z Danico Malovrh

Danica Malovrh se je rodila slovenskim staršem v Argenti-ni. Od malih nog je živela Slovenijo, ki so jo veliki domoljubi po drugi svetovni vojni ustvarili daleč od matične domovi-ne. Kot učiteljica je zaposlena v argentinskem šolstvu, pou-čuje pa tudi v slovenski šoli Franceta Balantiča. Vendar je to zastonjsko posredovanje znanja le del časa in darov, ki jih poklanja slovenski skupnosti. Nedavno je denimo na oder postavila veličastno uprizoritev Pepelke z devetdesetimi na-stopajočimi. Njeno življenje se zdi kot eno samo razdajanje za druge, za boljšega človeka, za ohranitev skupnosti. Dosle-dnost in zahtevnost se zlivata s toplino, profesorska drža z otroško zvedavostjo. Po daljšem strokovnem usposabljanju pred desetletjem in pol je letos znova obiskala Slovenijo in škoda bi bilo izpustiti priložnost za pogovor.

Nedavno je v Sloveniji gostoval pevski zbor iz San Justa, jeseni pa prihaja oktet iz Mendoze. Skoraj ne mine leto, da bi kaka skupina iz Argentine ne gostovala v Sloveniji. Dve vprašanji: kakšen pomen imajo za vas take povezave? Kaj vam v slovenski skupnosti pomeni slovenska pesem?Pomen teh povezav je vsestranski in izredno pomemben: najprej se s takimi srečanji v živo povezujemo s slovenskim narodom, s slovensko stvarnostjo, s konkretnimi ljudmi, ki živijo na slovenski zemlji in srkajo njeno vsakdanjost. Pred nami zaživi slovenska zgodovina, slovenski prostor, sloven-ska zemlja. Ko je še nismo od bliže poznali in smo samo sanjali o njej, smo imeli pred seboj neko idilično predstavo o domovini naših staršev ali starih staršev. Po drugi strani pa, ko enkrat stopiš na to zemljo in se potopiš, dobesedno, v njeno lepoto, se zaveš, v čem si bil prikrajšan in se zdr-zneš ob grozotah, ki se še skrivajo pod rušami teh čudovi-tih gozdov in pokrajin ...Kaj nam slovenski skupnosti pomeni slovenska pesem? Je tista nevidna nit, ki v naših srcih tke ljubezen do sloven-ske besede in slovenskega izročila. Preko pesmi razkriva-mo naša čustva. Slovenski človek je po značaju bolj zaprte

narave, je pa toliko toplejši, globlji, pristen in čuteč v svo-ji notranjosti. In ko svoja čustva domotožja, veselja, igrivo-sti, bolečine izraža s pesmijo, te besede sežejo globoko v sr-ce in se nehote v določenih tenutkih življenja pojavljajo in bodrijo človeka.

Rojeni ste v Buenos Airesu in do začetka osnovne šole niste prav obvladali jezika okolice, španščine. Kakšni so bili prvi koraki in kako je bilo potem, ko ste že vsi v družini znali špansko? Je bila skušnjava, da bi govorili prevladujoči jezik, velika?Kot mala deklica sem bolj malo znala španščine. Naučila sem se jo predvsem zato, ker je starejša sestra že hodila v šolo. Ne pomnim, da bi imela kdaj težave glede jezika. Je pa tudi res, da v tistih časih učitelji niso zahtevali od otrok, da bi aktivno sodelovali v razredu. Pričakovali so od nas, da bi bili čim bolj poslušni. Danes je to vsekakor drugače. Otro-ke prav posebej spodbujajo pri govorjenju, da bi ga razvi-li. Ko smo pa že obvladali jezik, nas je velikokrat premagala skušnjava in smo prav lepo “navijali” po špansko. A so nas starši kar lepo spravili s spodbujanjem in tudi karanjem na pravo pot. Slovenski jezik je vrednota. Ne zapravi je!

Po poklicu ste učiteljica. Učite peto- in šestošolce na ar-gentinski osnovni šoli, pa tudi v slovenski šoli. Opažate pri svojem pedagoškem delu spremembe med genera-cijami? Ali so kakšne razlike med otroki slovenskega porekla in drugimi?

Danica Malovrh

3

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

Gotovo so generacijske spremembe vidne. Če lahko omenim

vzgojo, se opazi razlika med otroki slovenskega in argentin-

skega porekla. Tudi Argentino je zajel zloglasni “globalizacij-

ski val potrošniške miselnosti in egoizma” in vrednote, kot

sta družina in krščanske zapovedi, potisnil v ozadje. Žal tek-

mujemo, kdo ali katera politična stranka bo bolj napredna v

razbrzdanosti. Ta miselnost je preplavila občila in način ži-

vljenja. In to v zelo kratkem obdobju … V Argentini je če-

dalje več razbitih družin, kjer so otroci opeharjeni za enega

izmed staršev ali pa imajo na razpolago kar “dve družini”. Is-

tospolni zakoni so enakopravni družini z mamico in očkom.

V slovenski skupnosti se skušamo tej miselnosti upirati,

saj vemo, da moramo plavati proti toku, ker smo bili dele-

žni milosti vere. Kljubovati temu je kar težko … Gotovo pa

moramo biti Bogu hvaležni, kajti velika večina slovenskih

otrok živi v urejenih družinah, ki se trudijo, da bi mladino

čim lepše vzgajali. In sadovi so tudi vidni. Imamo lepe kul-

turne domove, ki delujejo kot varne oaze sredi mest, kjer

se mnogo argentinske mladine izgublja. Otroci slovenske-

ga porekla se v njih družijo in razvijajo talente. Pri tem de-

lu pa jih spodbujajo starši in jim stojijo ob strani. Res pa je,

da se moramo zavedati, da se tudi ti problemi lahko kaj hi-

tro ugnezdijo med nami, če se bomo podrejali splošni mi-

selnosti in postali povprečni, površinski ljudje.

Eno leto ste preživeli med rojaki na avstrijskem

Koroškem. Kje vidite razlike med izseljensko in zamej-

sko stvarnostjo?

Čeprav je moje bivanje na avstrijskem Koroškem potekalo

pred dvajsetimi leti, je še vedno vidna razlika v problema-

tiki med izseljensko in zamejsko stvarnostjo. Lahko rečem,

da glede jezika danes še bolj spoštujem Korošce. Kajti za

obstoj slovenskega jezika in življa se morajo boriti dan za

dnem. Mnogi živijo kot drugorazredni državljani, še poseb-

no, če javno izražajo svojo zavednost. Ni jim lahko postlano.

V Argentini pa, čeprav smo potomci politične emigracije,

nimamo nikakršnih zaprek glede ohranjevanja le-tega. Ra-

di pozabljamo, da je od nas odvisno, če bo jezik med nami

živel še v prihodnjih rodovih. Kot učiteljica venomer spod-

bujam učence, naj se pogovarjajo slovensko. Obenem jim

tudi rečem: “Slovenski jezik je stvar srca. Le kolikor ga boš

ljubil, toliko ga boš govoril in razvijal.” Marsikdo si te bese-

de zapiše v srce, marsikdo jih tudi pozabi. A mi sejemo na-

prej. Zagotovo pa vem, da vse, kar se seje, posebno če je na-

rejeno z ljubeznijo in dobroto, nekoč obrodi sad …

Slovenci v Argentini ste prispevali k osamosvojitvi

Slovenije, k priznanju nove slovenske države, ki ste jo

skoraj soglasno navdušeno pozdravljali. Kakšen je bil

pogled na Slovenijo takrat, kakšen je danes?

Spominjam se dne, ko se je Slovenija osamosvojila. Za nas,

argentinske Slovence, je bil en sam praznik. Povsod smo

lahko s ponosom povedali, da smo potomci Slovencev. Vsi

so tedaj lahko na zemljevidu označili malo državico z ime-

nom Slovenija. V vseh nas se je podvojila slovenska zavest.

Tedaj je Argentina lahko razumela, da nismo Jugoslova-

Naša sogovornica v slovenskem razredu

4

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

ni. Ta zavest, ta ponos je pri nas v Argentini izredno živ. V okolišu, na delu, v šoli nas poznajo in poimenujejo Sloven-ci, pa čeprav smo mi le potomci slovenskega naroda in že tu rojeni tretji ali četrti rod … Imamo tisto razpoznavno, kar še gojimo: slovenski jezik, pesem, navade, kulturo. S pono-som obhajamo vsako novo obletnico osamosvojitve Slove-nije z izredno prireditvijo. Prav posebno slovesnost imamo za to priložnost v sobotnih slovenskih šolah, da osveščamo šolsko mladež o neizmernem pomenu tega praznika za na-šo slovensko državo. Z osamosvojitvijo smo si Slovenci pri-borili pravico, da nas priznajo kot enakopravni del evrop-skih narodov in držav. Danes, ko sem na obisku v Sloveniji, pa opažam, da bi “ne-kateri” Slovenci radi nekako skrili, da so svobodni na svo-jih tleh. Toži se jim po prejšnjem sistemu oblasti. Stati na lastnih nogah pa pomeni, da si lahko krojiš bodočnost, da lahko prečistiš preteklost, da popraviš napake, da se opra-vičiš, da širokosrčno podaš roko v imenu sprave … Ali nas je res strah teh novih izzivov, odgovorov? Ali si res želi-mo ostati vedno le hlapci? Jaz mislim, da ne! Slovenci ima-mo v svoji BITI nekaj zelo močnega, tako neizpodbitnega, ki nam je skozi tisočletja vlivalo poguma, da smo se upira-li izginotju … Zato vem, da sta ponos in slovenska zavest vklesana v tega človeka, ki kljubuje vsem zaprekam zgodo-vine. Le vstati mora, spopasti se s preteklostjo in zreti z za-upanjem v prihodnost. 

Danes velikokrat govorimo o tem, kako se  stvari v Sloveniji slabšajo, vendar tudi takrat ni bilo lahko. Mnogi rojaki, Slovenci, da bi bolj ne mogli biti po vseh mogočih kriterijih, so imeli velike težave pri prido-

bivanju državljanstva. Kako je bilo to pri vas, pri vaši družini?Glede pridobivanja lastnega državljanstva sama nisem imela kakih velikih težav. Mislim, da tiste normalne, ki se porajajo, ko država stopa na pot demokracije in se vse ne-kako še utirja ... Imela pa sem resne zapreke leto kasneje, ko sem le-tega skušala pridobiti za lastnega nečaka, ki je bil takrat star eno leto. Zavlačevali so postopek v nedogled in se sprenevedali ob tem, kaj si jaz želim. Če se moji starši ni-so brigali že petdeset let za Slovenijo, kaj naj sedaj pričaku-jem. Pa sem jim lepo povedala, da znam slovensko govoriti po lastni in starševski zaslugi, pa ne po tem, ker bi domovi-na Slovenija kaj za to naredila zame. In da se v demokratič-ni državi ne ravna tako z državljani. Druga državna usluž-benka je bila tako vljudna, da mi je takoj uredila papirje in o tem ni bilo več govora.

Vrnimo se še malo k letošnjim gostovanjem, ko tudi Slovenija lahko občuti pristno domoljubje, narodno kulturo in zavest, ki je bila doma zatirana. Kakšne občutke imate, ko kot »someščanka« opazujete izjemne uspehe takega gostovanja? Uspeh vsakega gostovanja, in teh je bilo že mnogo med va-mi, me napolnjuje z veseljem in tudi, zakaj ne, z zdravim ponosom. Z veseljem, ker v resnici čutim, da oboji izpol-njujemo tisto poslanstvo, za katerega smo bili ustvarjeni in za katerega Bog ve, da ga v teh časih najbolj potrebujemo: drug drugega dopolnjujemo in si vlivamo poguma v ohra-njanju vrednot, v katerih je danes resnično težko vztraja-ti … Ko se snidemo, pride na dan tisto najlepše, najčistej-še, kar premore človeška duša. Srca se spojijo v eno in krog

Mešani pevski zbor iz San Justa prepeva v Šentjoštu nad Polhovim Gradcem.

5

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

se sklene. Ni potrebno besed … Ostaja samo pretakanje ti-stega pristnega življenja slovenskega človeka z ene poloble na drugo in obratno.

Kako gledate na to, da se po slovenskih domovih v Argentini neprestano vrstijo dogodki, od katerih so mnogi na izjemnem nivoju in bi prav tako zaslužili pozornost vseslovenske javnosti? Vendar vsi in vedno nimajo možnosti, da bi potovali v Slovenijo … Lepo in prijetno je, ko kak zbor ali gledališka skupina obi-šče Slovenijo in predstavi svoje delo. Sami pa vemo, da le ni ta končni namen teh kulturnih dogodkov. Le-ta naj bi bil v prvi vrsti povezovanje med rojaki v izseljenstvu pri utrje-vanju narodne zavesti. Zelo razveseljuječe pa bi bilo dejstvo, da bi se o predstavah ali koncertih, ki dosegajo izjemni nivo, bolj pogosto obja-vljalo v časopisju in podrobneje predstavljalo slovenski javnosti. Pohvala, spodbudna beseda in priznanje vlivajo novega zagona delu, ki je za ohranjanje slovenskih korenin mnogokrat naporno…  

Sami ste kot režiserka nedavno na oder postavili Pepelko, impozantno predstavo z devetdesetimi nasto-pajočimi. Kako leto prej podobno Kekca. V Ramos Mejii so lani vrhunsko uprizorili muzikal Fantom iz opere, kako leto prej Hvalnico družine Trapp. Vmes pa je še nešteto drugih dogodkov po vseh domovih. In to že 60 let. Uprizoritve doživijo kvečjemu dve ponovitvi. Zdi se kot posebne vrste razsipnost … Nikakor ne govorimo o razsipnosti … Morda se za Sloven-ca, ki živi v domovini, to zdi nekako pretirano. Zakaj ne-ki toliko dela, truda, neprespanih večerov, če delaš samo za

enkratno uprizoritev? Sama kot režiserka menim, da ima-jo te gledališke predstave toliko uprizoritev, kolikor je bilo vaj, da smo lahko dramsko delo postavili na oder. Te so ti-ste ponovitve, ki obrodijo največji sad. Zbiramo se dan za dnem in naš častni gost je slovenska beseda. Pilimo jo, z njo se spopadamo, ker nam ne teče gladko, poizvedujemo, kako se pravilno naglaša, spoznavamo njen globlji pomen. Skratka, postajamo bogatejši ob njej; in tisto najvažnejše, spletejo se med vsemi tiste nevidne vezi prijateljstva, ki se ne pretrgajo nikoli. Zato pripravljamo igre, ki so množič-ne v igralcih. Čim več nas je, tem lepši bodo zasidrani v nas čudoviti spomini na preživete dni. Predstava pred gosti, pa čeprav enkratna, in tudi kaka solza v očeh, pa je le potrdi-lo, da smo na pravi poti.

Ni mogoče zanikati, da je argentinska skupnost opravila izjemno poslanstvo, saj se je tam kot v skrinji zaveze čuvala resnica in normalnost slovenskega naroda. Kje vidite vlogo argentinske skupnosti v prihodnje?Argentinska skupnost je v slovenskem prostoru odigrala res vredno poslanstvo. Vsak, ki nas obišče, se čudi “slovenskemu čudežu”, katerega pa jaz ne bi imenovala tako. To je tista sila, ki jo v sebi nosi slovenska duša. Iz težkih in brezupnih zgodo-vinskih razmer je lahko ustvarila cvetoče, bogato družinsko in kulturno življenje. Oklepala pa se je vedno dveh vrednot: Boga in domovine. Mislim, da se tu nadaljuje naše poslan-stvo: svetu še vedno pričati o krivicah, ki jih je rdeči režim storil nad slovenskim narodom; zahtevati, naj se žrtve evi-dentirajo in pietetno pokopljejo – narod, ki tega ne stori, je obsojen na izginotje –, obenem pa biti luč in upanje za bolj-šo prihodnost, saj pravi biser se rodi, ko se v trpljenju prekali.

Jasmina Arambasić in Lenart Rihar

Nastopajoči na predstavi Pepelke v režiji Danice Malovrh

6

R O M A N J E T R E H S L O V E N I JR O M A N J E T R E H S L O V E N I J

Etične vrednote – up za prihodnostPoudarki v predavanju dr. Jožeta Trontlja na romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah

Vse to se marsikomu zdi kot hude sanje. Posebno tistim, ki so jih posledice kriz zadele že neposredno, osebno. ... Čisto normalni ljudje, tudi izobraženi, si privoščijo poljubno, ne-odgovorno zanikanje splošno priznanih dejstev in priča-kujejo, da bo to sprejeto kot njihova osebna, legitimna re-snica. Beg od znanosti in razuma bo prej ali slej pospremil tudi beg od vrednot.Z gotovostjo pričakujemo, da se bo treba sprijazniti s pre-cej bolj skromnim življenjskim slogom, kot smo ga bili va-jeni doslej. To velja za ves razviti svet. Zdaj se že večina ljudi zaveda, da velik del človeštva že desetletja živi, kot rečemo, nad svojimi razmerami. Prekoračili smo tako imenovano nosilnost planeta. Zemlja je prenaseljena z ljudmi, ki zahte-vajo zase več dobrin, kot jih lahko odvzamejo živi in neživi naravi brez trajne škode. Če želimo spodobno preživeti, ne da bi trpeli lakoto, raznovrstna pomanjkanja in razrast na-silja, potrebujemo novo svetovno ureditev. V času, ko se že dogajajo in se bodo še naprej dogajale dra-stične spremembe, je nedvomno še bolj kot prej potreb-na solidarnost in dobrodelnost. Ne bo se nam smelo zgo-diti, da bi zaradi sebičnega pehanja za čim boljšim lastnim preživetjem žrtvovali ti dve vrednoti. Še manj bomo sme-li zaradi kratkovidne pohlepnosti popustiti pri pravičnosti in poštenju. Oboje se v slabih časih dogaja v obilni meri. In naposled, vse bolj škodljivo, neumno in neetično bo, če bo-mo še naprej hoteli pridobivati stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujemo. Prav želja po materialnih rečeh je zasužnjila človeka, ga spremenila v ubogljivega porabnika in ga vpre-gla v sistem, ki je moral voditi v krizo. Čeprav tega pogo-sto ne ve, mu je prav ta želja vzela dobršen del sreče. Še več – tej želji na ljubo se je marsikdo odrekel svoji moralni in etični doslednosti. To pa ni majhna stvar.Zakaj govorim slovenskim romarjem o svetovnih zadevah, na katere nimamo vpliva? Ker mnogi želimo ravnati prav, pa smo se znašli znotraj velikih združb, ki jih ni sram ne-etičnega vedenja. Že samo s pasivno navzočnostjo smo del sistema, ki dela grde stvari. V današnjem globalnem sve-tu to velja še bolj.Morda bi morali začeti graditi na skupnih zdravih temeljih. To so moralne vrline, to je spoštovanje, ki ga ljudje vseh ras, religij in kultur že skozi mnoge rodove, skozi tisočletja go-jimo do teh vrlin.Le na videz je vseeno, kaj je motiv za pravo ravnanje. Ali je to notranja etična nuja, ali je religijska zapoved, ali je za-konska regulativa, ali je strah pred kaznijo. Eno pa je goto-vo res. Brez poprave vedenja na ravni posameznika, naro-

Sedma božja zapoved ukazuje, da govorimo resnico. A po-membno je tudi, kako jo povemo. Novinarju ali politiku ni treba lagati. Dovolj je, da spretno izbere in razvrsti dejstva.Živimo v času velikih sprememb. Spremembe pogosto po-menijo nekaj dobrega za ene in nekaj slabega za druge. Za vse pa pomenijo negotovost. Naenkrat opazimo, da se ne moremo več zanesti na stvari, ki so se zdele stabilne, ki so pomenile neko stalnost, neko varnost. ... Sedanjo krizo do-življamo kot posledico izdajalskega ravnanja nekaterih po-sameznikov in delov človeške družbe, tako v svetu kot pri nas doma. Korenine krize so globlje, kot lahko seže odgo-vornost posameznika ali posameznih skupin. Kljub temu so ljudje globoko prizadeti in jezni. So razoča-rani nad tem, kako človeštvo ravna s svetom in s samim se-boj. Težko sprejemajo, da se je naenkrat, v manj kot letu dni, sesula splošna vizija neke razmeroma varne ali vsaj napo-vedljive prihodnosti.

7

R O M A N J E T R E H S L O V E N I JR O M A N J E T R E H S L O V E N I J

da in svetovne skupnosti je sedanja civilizacija obsojena na konec. Konec, ki bo s seboj potegnil tudi dobršen del plane-tarne žive in nežive narave. Ni videti, da bi kdo že imel pri-pravljen moder, splošno sprejemljiv in uresničljiv odgovor na ta eksistenčna svetovna vprašanja.Še največ morda lahko naredimo na podlagi večanja zave-sti o nujnosti etičnega vedenja.Na SAZU že nekaj časa razmišljamo o potrebi po nacional-nem projektu za vrnitev vzgojnih in etičnih prvin v sloven-ske šole. Znano je, da so bile te prvine v šolstvu skozi dese-tletja zanemarjene, celo namerno izločene. Moja stroka, nevrofiziologija, je prispevala k spoznanju o nenadomestljivosti učenja v zgodnjih obdobjih življenja. Za nekatere prvine vzgoje je človek dojemljiv samo v majh-nem časovnem ok nu. Okno je lahko res presenetljivo ozko – od nekaj tednov do nekaj mesecev ali let. To velja za prav raznovrstne stvari: denimo za razvoj vida. Če novorojenčke pustite prve tedne življenja v temi, bodo vse življenje slepi. Prikrajšanje za dražljaje iz okolja in učeče izkušnje v kritič-nih obdobjih lahko dramatično okrni temeljne sposobno-sti gibanja, jezik in govor, pa tudi sposobnost empatije, ču-stveno inteligenco – in še malo pozneje tudi sposobnost za sprejemanje vrednot. Tu ne moremo računati na poznejše, nadomestno vseživljenjsko učenje. Pomen tega spoznanja je preprosto neprecenljiv. Od tega, kar bomo storili za vzgo-jo otrok od prvih tednov, mesecev in let naprej do odraslo-sti, bo odvisna ne samo njihova usoda, ampak tudi usoda naroda, če pogledamo globalno, tudi človeštva.Dr. Kristjan Musek Lešnik in Marjan Musek sta pred šesti-mi leti izdala knjigo z naslovom Odraslim Slovenije. To je knjiga risb, misli in sporočil, ki so jih otroci namenili od-raslim. Knjigo bi morali vzeti v roke vsi, ki imajo otroke ali so vpleteni v njihovo vzgojo. Velik del teh spontano nastalih pisemc razkriva otroške želje, da bi starši z njimi prebili več časa, da bi se z njimi igrali, da bi bili prijazni do njih in med seboj, da bi bili več doma. Pisemca in risbice nas pretrese-jo, še bolj, ker nam nastavljajo zrcalo. V njem smo mnogo manj lepi, kot sami mislimo. V njem uzremo tudi hrepene-če oči otrok, ki jih prikrajšujemo ravno za tisto, kar najbolj potrebujejo – za naš čas, za našo čustveno toplino. Kot da ne vemo, da je samo v ljubeči vzgoji mogoče srečno otro-štvo in uspešno odraščanje v zrele ljudi, ki bodo tudi sami znali dobro vzgajati svoje otroke, ko pride njihov čas. Seda-nja slovenska in svetovna ureditev tega ne podpirata. Kapi-tala ne skrbi sreča prihodnjih generacij.

Kako smo pravzaprav mogli zabresti tako globoko, se sprašuje marsikdo. A krize niso prišle kot popolno prese-nečenje. Na področju podnebnih sprememb so se napo-vedi kopičile že dolgo prej. Na neizogibnost gospodarske in vrednotne krize pa so prav tako opozarjali modri lju-dje že pred desetletji. Filozof Erich Fromm je ti dve kri-zi napovedal že pred 30 leti. Spoštljivo omembo si za-služi že zato, ker je kot eden redkih podal tudi nasvete, kako spremeniti cilje človeške družbe. Predvsem v delu Imeti ali biti, pa tudi v drugih, je vrsta dragocenih navo-dil, kako vzgojiti novega človeka za novo, srečnejšo druž-bo, ki bo znala živeti v ravnovesju sama s seboj in s sve-tom okrog sebe.Za tako ravnovesje je treba razviti drugačne ambicije, dru-gačne cilje. Odpovedati se bo treba pohlepu, razsipnosti in dirki za materialno blaginjo, ki presega potrebe. Nekate-ri ste me že slišali navajati Aristotela in Kanta: etični cilj človeka naj bi bil dobro življenje z drugimi in za druge v pravičnem redu. Krščansko resnico pa tudi poznate: te-že bo spraviti bogataša v nebesa kot kamelo skozi šivan-kino uho. No, pravilnejši prevod ne govori o kameli, am-pak o sidrni vrvi.Prvo pa je neizkrivljeno razumevanje sveta, ki ga je tre-ba vsaditi v osebni svetovni nazor. Za to potrebujemo do-bro splošno izobrazbo – dovolj temeljito znanje, a umešče-no v sistem vrednot.O nečem ni treba dvomiti. Več etike med ljudmi pomeni več sreče. Ljudje so spoznali, in takih je po nedavni oceni že blizu devet desetin, da za srečo niso bistvene materialne dobrine. Pri Slovencih je že več let zaznati pravo lakoto po etičnih razpravah, in to velja tudi za javnost, tudi za sred-stva javnega obveščanja. Ni pa dovolj o etiki samo govori-ti. Upamo, želimo in pričakujemo, da bo govorjenju sledilo drugačno razmišljanje. Temu pa drugačno vedenje. Deja-nja, ki bodo pomagala Slovencem sedanjega in prihodnjih rodov k večji sreči. Dejanja, ki bodo pomagala reševati glo-balne probleme človeške prihodnosti.Naj sklenem z ugotovitvijo, da potrebujemo nov načrt so-naravnega, odgovornega in zdržnega razvoja Slovenije, ki ne bo več temeljil na spodbujanju gospodarske rasti, niti na kraji dobrin našim otrokom in vnukom. Ni treba, da bi bili povsem črnogledi. Začeti pa bo treba z vzgojo k drugačni miselnosti. In s ponovnim negovanjem etičnih vrednot.

akad. prof. dr. Jože Trontelj,

predsednik SAZU

8

K A T E K I Z E MK A T E K I Z E M

Jakob pa je odgovoril: Ne spustim te, če me ne blagosloviš.

1 Mz 32,27

 

Plapolaj, plapolaj,

večna luč pred Marijo.

JOSIP MURN-ALEKSANDROV

(1879–1901, slovenski pesnik)

 

Človek, ti si siromak, ki mora Boga prositi za vse.

SV. JANEZ-MARIJA VIANNEY

(1786–1859, arški župnik)

 

Tudi papež je preprost berač pred Bogom - še bolj kakor vsi drugi ljudje.

BENEDIKT XVI.

Biti morajo ljudje, ki molijo tudi za tiste, ki nikoli ne molijo.

VICTOR HUGO (1802–1885, ateistični

francoski pisatelj)

 

Začetek vsake pastoralne dejavnosti naj bo češčenje Najsvetejšega.

ANDREJ GLAVAN

(novomeški škof)

Kristus Jezus, ki je umrl, še več: ki je bil obujen, sedi na desnici Boga in prosi za nas. Kaj nas more ločiti od Kristusove ljubezni?

Rim 8,34-35

Molitev

PRI IZVIRIH MOLITVE

558. Kateri so izviri krščanske molitve?Izviri molitve so: božja beseda, ki nam podarja »vzvišeno spoznanje Kristu-sa« (Flp 3,8); bogoslužje Cerkve, ki oznanja, posedanja in priobčuje odrešenj-sko skrivnost; božje kreposti; vsakdanje razmere, ker moremo v njih srečati Boga.

»Ljubim te, Gospod, in prosim te le za eno milost: da bi te večno ljubil. Moj Bog, če moj jezik ne more vsak trenutek govoriti, da te ljubim, hočem, da bi moje srce to ponavlja-lo ob vsakem mojem dihu.«

(sveti Janez Marija Vianney)

POT MOLITVE

559. Ali je v Cerkvi več poti molitve?V Cerkvi so različne poti molitve, povezane z raznimi zgodovinskimi, družbeni-mi in kulturnimi miselnimi zvezami. Cerkvenemu občestvu pripada naloga, da presoja, koliko so te poti zveste izročilu apostolske vere. Stvar pastirjev in kate-hetov pa je, da razlagajo njihov smisel, ki je zmeraj usmerjen na Jezusa Kristusa.  560. Katera je pot naše molitve?Pot naše molitve je Kristus. Naša molitev se usmerja na Boga, našega Očeta. Do njega pa imamo dostop samo tedaj, če - vsaj vključno - molimo v Jezusovem imenu. Njegova človeška narava je namreč edina pot, po kateri nas Sveti Duh uči moliti k našemu Očetu. Zato se bogoslužne molitve končajo z obrazcem: »Po na-šem Gospodu, Jezusu Kristusu.« 561. Kakšna je vloga Svetega Duha v molitvi?Ker je Sveti Duh notranji učitelj krščanske molitve in mi »niti ne vemo, kaj je tre-ba prositi« (Rim 8,26), nas Cerkev spodbuja, da ga v vsaki priložnosti kličemo in prosimo: »Pridi, Sveti Duh!« 562. V kakšnem pogledu je krščanska molitev marijanska?Zaradi njenega edinstvenega sodelovanja z delovanjem Svetega Duha Cerkev ra-da moli k Mariji in z Marijo, popolno molivko, da z njo poveličuje in kliče Gospo-da. Marija nam namreč »kaže pot«: svojega Sina, edinega Srednika.

9

M L A D I N S K A S T R A NM L A D I N S K A S T R A N

Všeč mi je tvoja želja, da bi bil Bogu in ljudem na voljo. Kjer koli jo boš uresničeval, boš z njo približal Kristuso-vo ljubezen ljudem. To pa je naj lepše poslanstvo. Šele člo-vek, ki zaživi v razmerju do Boga, do Ljubezni, lahko izra-zi svoje bistvo, ti sto, kar je v njem prvobitno in najlepše. Bog nas kliče k tej rasti v njem po različnih poteh. Vedno, ko o tem premišljujem, mi je najlepše spoznanje, da noben življenjski stan v božjih očeh ni več vre den kot drugi; na-sprotno: neporočenost, živeta za Boga, kaže na svetost za-kona in zakon kaže pomen posvečenja v celi batu zaradi božjega kraljestva.

Biti na voljo pomeni služiti. To pa ima tudi božji pečat, ki je nepreklicen. Družina je kraj slu ženja za tiste, ki živijo v njej: služenje med zakonce ma, otrokom z vzgojo in darova-njem zanje. Obe nem je to skupnost, ki postane močna pri-čevalka za okolico, ko se njeni člani trudijo živeti v krščan-ski ljubezni. Z dobroto, ki jo mož in žena živita med se boj, postajata priči Kristusove ljubezni do Cerkve. Tako kažeta na zavezo, ki jo je Bog sklenil s člove kom; zavezo, v kateri je Bog z gotovostjo zvest člo veku. Čeprav je tudi za druži-no potrebna odprost do drugih, ima določene meje. Za za-konca je potreb no, da znata dati najboljše v sebi drug dru-gemu in otroku.

Tudi duhovništvo nosi v sebi Kristusov pečat, za katere-ga Cerkev verjame in ve, da je neizbrisen. Zato je služab-nik cerkvene skupnosti in oznanjevalec božjega kraljestva in delivec njegovih znamenj - zakramentov. Cerkev je kot živ organizem, v katerem so nujno potrebni organi z različ-nimi vlo gami ... in v tem organizmu duhovnik po evhari-stiji in zakramentih prinaša Kristusa v življenje vernikov.

Za zvestobo svojemu poklicu potrebuje duhov nik dobre družine, ki ga z molitvijo in zgledom pod pirajo. Druži-na pa za rast v dobroti potrebuje zakra mente in oznanje-valce, ki jo krepijo in prenavljajo. Zato smo drug druge-mu služabniki.

Če si spoznal, kaj je duhovniški poklic, je ideal na možnost ta, da se srečaš ali celo nekaj časa preživiš z verno družino,

v kateri zakonca svoje živ ljenje živita kot darovanje. Obe-nem je potrebno, da se srečaš z duhovniki, ki svojo pokli-canost živijo v osebni predanosti. Toda za dokončno od-ločitev potrebuješ čas molitve in samote, ki ti bo omogočil spoznati, kam te vleče srce, ki skuša biti poslušno božje-mu glasu.

Petra

Služiti kot duhovnik?Ker so mi všeč tvoji odgovori, te bom vprašal nekaj, kar sicer bolj zadeva kakšna druga »ušesa«. Premišljujem o tem, ali sem morda poklican v duhovništvo. Vendar imam več vprašanj, največje pa je, kako naj vem, da me Bog res kli-če. Moja želja, po kateri prepoznavam klic, da bi bil Bogu in ljudem na voljo, je namreč uresničljiva tudi kako dru-gače, ne le v duhovniškem poklicu. Hvala za odgovor. Simon

Med telovsko procesijo v Frankfurtu

10

R A F A E L O V A D R U Ž B AR A F A E L O V A D R U Ž B A

24. romanje treh

Slovenij na Svete Višarje

Nedelja, 5. avgust – dan vseh tistih, ki so se želeli srečati z rojaki iz domovine, zamejstva in izseljenstva na čudovitem kraju in doživeti nekaj več! Veliko smo prejeli od osrednje-ga predavatelja, akademika prof. dr. Jožeta Trontlja, ki je bil v svojem predavanju z naslovom »Etične vrednote – up za prihodnost« še kako aktualen. Svoje predavanje je takole sklenil: »Potrebujemo nov načrt sonaravnega, odgovornega in zdržnega razvoja Slovenije, ki ne bo več temeljil na spod-bujanju gospodarske rasti niti na kraji dobrin našim otro-kom in vnukom. ... Med prednostnimi cilji morajo biti traj-nostna samozadostnost, na nov način pojmovana blaginja in ustvarjalen odnos med ljudmi in do sveta. Ni treba, da bi bili povsem črnogledi. Lahko se zanesemo na dvoje. Pr-vič, kljub opozorilom, ki sem jih izrekel v tem nagovoru, je tudi res, da se je med ljudmi nabralo že kar veliko modro-sti. Narašča število takih, ki se ne pustijo indoktrinirati, ma-nipulirati in zlorabiti. In drugič, lahko računamo na biolo-ški samoohranitveni nagon, ki bo pogubno vedenje znal ob pravem času ustaviti. Začeti pa bo treba z vzgojo k drugač-ni miselnosti. In s ponovnim negovanjem etičnih vrednot.« Slovesno sveto mašo je po predavanju skupaj z večinoma izseljenskimi duhovniki vodil msgr. Metod Pirih. Tudi upo-kojeni koprski škof se je ustavil ob gospodarski in moralni krizi sveta in zbrane spodbudil k doslednemu krščanskemu življenju in delu, saj kot katoličani lahko največ naredimo za duhovni in kulturni napredek našega naroda s svojo zve-stobo evangeliju in z življenjem iz evangelija.Na ploščadi za cerkvijo je bil po sv. maši kratek kultur-ni program, na katerem so zbrane nagovorili številni ugle-dni gostje: Matjaž Longar, državni sekretar z Urada vla-de RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mojca Kucler Dolinar, mestna svetnica, Lojze Peterle, evropski poslanec, prof. Tomaž Pavšič, član častnega razsodišča pri Svetov-nem slovenskem kongresu in drugi. Pri sv. maši in kultur-nem programu je sodeloval Cerkveni mešani pevski zbor iz Podbrezij, kulturni program so popestrile tudi mlade pe-snice z avstrijske Koroške –  Verena Gotthard, Kvina Huter-rer in Amina Majetič.Z romanjem treh Slovenij so se zaključili tudi višarski dne-vi, ki so potekali od 2. do 5. avgusta. Sedemnajst mladih udeležencev iz Slovenije in sveta je druženje začelo v Celov-

cu, program pa nadaljevalo na Gosposvetskem polju, Vetri-nju in Bilčovsu ter ga zaključilo na Svetih Višarjah.Sončna nedelja je na Višarje privabila več kot 2000 ljudi, po ocenah pa je bilo romarjev, ki so se udeležili predavanja in svete maše, več kot 600. Velike udeležbe in dobrega vzduš-ja smo se posebej razveselili organizatorji romanja - Rafa-elova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov.

Prišel sem iz Argentine, kjer so mi že večkrat svetovali, naj se udeležim višarskih dnevov. Letos mi je uspelo in se ne kesam. Zelo sem se veselil ogleda Koroške; zanimivo se mi je zdelo predvsem spoznanje usode koroških Slovencev in delo, ki ga vlagajo za nadaljnji obstoj slovenske kulture na tem delu Av-strije. Poleg tega sem spoznal skupino dobrih ljudi, ki cenijo slovenski narod, se zanimajo za slovensko zgodovino in ka-terim ni vseeno, kaj se dogaja v Sloveniji.Glede romanja treh Slovenij me pa zelo veseli, da so še lju-dje, ki se zavedajo, da je veliko Slovencev, ki zaradi zgodo-vinskih razmer ne živimo na slovenskem ozemlju, a smo ponosni na svoje korenine in smo aktivni del slovenskega na-roda. Srečanje je bilo nepozabno. Upam, da se ga bom lahko še kdaj udeležil. Sandi

Na Svetih Višarjah sem bil prvič. Prišel sem z Janezom Pu-cljem iz Münchna, kjer sem bil en mesec na študijskem do-pustu. Na Višarjah me je posebej nagovorilo predavanje akad. prof. dr. Jožeta Trontlja, ki je poudaril pomen vrednot za vsestranski razvoj mladih ljudi in za razumevajoče sobi-vanje v današnji družbi. Po predavanju sem z njim sprego-voril tudi nekaj besed - navdušila me je njegova odprtost in dovzetnost za probleme ljudi. Robert

Mihela Zaveljcina

Romarji treh Slovenij na Sv. Višarjah

11

M L A D A S R E Č E V A N J AM L A D A S R E Č E V A N J A

– Jože, obiskali smo Koroško – kako si doživel zamejstvo in kaj te je od tega, kar so povedali naši gostje, posebej nagovorilo?Vesel sem, da smo obiskali Koroško, ki je pomemben del slo-venskega naroda in slovenske zgodovine. Najbolj so me razve-selile anekdote, ki pričajo o iznajdljivosti Slovencev v borbi za svoje pravice in prizadevanja za ohranjanje narečij. Ob tem pa je tudi boleče slišati pripovedi o Slovencih, ki slovenstvo tajijo.

– Pot smo iz Celovca, Gosposvetskega polja, Vetrinja in Bilčovsa nadaljevali v Kanalsko dolino. Iz Žabnic smo se povzpeli na Svete Višarje. Si že prej poznal ta romarski kraj?Nisem poznal Svetih Višarij, sem pa o njih bral, in sem si jih že-lel obiskati. Slišal sem tudi za višarske dneve mladih, in sem se odločil, da uskladim obisk Slovenije z datumom, ob katerem bi potekali ti dnevi.

– Petkov večer si bil naš gost. Precej si govoril tudi o tem, kako dejavni so mladi v slovenski skupnosti. Kaj žene, spodbuja mlade, da so pripravljeni žrtvovati za skupnost svoj prosti čas?Veže nas slovenstvo, skupna zgodovina, korenine. Žrtve so izraz zvestobe slovenstvu in našim prednikom. Skupnost je pomem-ben del našega življenja. Vse delo v njej je zastonjsko. Že od

majhnih nog nas učijo v sobotnih slovenskih šolah učiteljice in učitelji, ki darujejo svoj čas. Za nas je skoraj samoumevno, da se kasneje vključimo v slovenske mladinske organizacije, kjer pri-rejamo razne športne, kulturne in duhovne dejavnosti. Ob delo-vanju se ne oziramo preveč na napore, ki jih bo priprava dejav-nosti zahtevala, ampak se z veseljem lotevamo teh. Skupno delo nas druži in služi povezovanju, utrjevanju medsebojnih vezi ter postane tudi prostor, kjer se mnogo naučimo.

– Kako bi z nekaj besedami nekomu predstavil, kaj so to višarski dnevi in kaj romanje treh Slovenij?

Višarski dnevi so dejavnost, ki jo organizira Rafaelova družba, ki poteka med prvim četrtkom in prvo nedeljo v mesecu avgu-stu. V teku teh dni se udeleženci povzpnejo na Svete Višarje, kjer poslušajo predavanja, od koder se odpravijo na kakšen izlet, po-leg tega pa se vsako leto tudi obišče in spoznava zamejske Slo-vence. Višarski dnevi mladih širijo zavest, da smo Slovenci na-rod, ki presega meje naše države Republike Slovenije. Zadnji dan se ti mladi udeležijo r0omanja treh Slovenij, ki začne s pre-davanjem, nadaljuje s sv. mašo in zaključi s kulturnim progra-mom. Romanje treh Slovenij poveže v molitvi Slovence iz Slove-nije in zamejstva na kraju, kamor že stoletja romajo trije narodi in je stičišče treh meja: slovenske, italijanske in avstrijske.

»Višarski dnevi mladih širijo zavest, da smo Slovenci narod, ki presega meje naše države Republike Slovenije«Jože Rožanec se je letos prvič udeležil višarskih dnevov. Prišel je iz Argentine in veseli smo bili, da ni bil le udeleženec višarski dni, temveč tudi naš gost, ki nam je nazorno predstavil življenje slovenske skupnosti v Argentini. Mihela

Jože (na sredini v črni majici) z višarci med vzponom na Svete Višarje

12

K O M E N T A R M E S E C AK O M E N T A R M E S E C A

Iz vročega poletja v vročo jesenPo lanskih volitvah ni v Sloveniji nič več tako, kot je bilo nekdaj. Pred Janševo vlado, ki je morala prevzeti krmilo, ker se tranzicijska levica ni mogla poenotiti, se je odprlo brezno, ki ogroža vse. Tudi slovensko državo. Glavni vzrok je nedvomno svetovna gospodarska kriza. Na to so se naslonile še nekatere slovenske posebnosti. V mislih imam predvsem prehod iz komunizma v kapitalizem, ki ni bil nikoli dosledno izpeljan. Res je, da so razglasili tržno gospodarstvo. Še bolj pa je res, da so nekdanji oblastniki v akciji, ki so jo začeli pripravljati že v desetletju pred osamosvojitvijo, vse organizirali tako, da ne bi nastala nova demokratična elita. Vse želijo ohraniti v svojih rokah, pri čemer pa ne izbirajo sredstev. Poleg denarja, ko so ga »pretočili« v tujino, zanj se ne ve natančno, niti koliko ga je, obstajajo različne ocene, niti kdo z njim dejansko upravlja, je bil tu še slovenski bančni sistem. Z bankami so ravnali tako kot nekdaj v Jugoslaviji. Tam so denar trošili, novega pa natiskali, po osamosvojitvi pa so denar enako trošili, luknje prazne blagajne pa mora polniti država z denarjem davkoplačevalcev.

Da bo tragedija še toliko večja, so v to nepregledno »tranzi-cijo« iz komunizma v kapitalizem z vrhunsko spretnostjo, ki ji je prišla nasproti kombinacija neskončne naivnosti in do-

mišljave nadutosti, vpletli tudi katoliško Cerkev, zla-sti del vodstva mariborske škofije. V vso zadevo se je z dokaj nesrečno roko vpletel še Vatikan, ki bi rad v slo-vensko Cerkev vpeljal nuj-no potreben red in jo vrnil k njenemu poslanstvu. Kot vse kaže, je glavna žrtev de-lanja reda upokojeni lju-bljanski nadškof Uran, ki je

pri ljudeh izjemno priljubljen. Verniki imamo vtis, da bo po lastni neumnosti komunistom uspelo v njej izpeljati tisto, kar niso zmogli pol stoletja: diferenciacija in ekonomsko iz-ničenje. Vera s tem ne bo bistveno prizadeta, Cerkev pa sto-pa v eno najtežjih obdobij v slovenski zgodovini.Zaplete s Cerkvijo in v Cerkvi smo izpostavili, ker mediji, ki skoraj vsi strežejo željam nekdanjih oblastnikov, ustvar-jajo vtis, da je to osrednji slovenski problem. Ne želimo zmanjševati njegove teže, res pa vseeno ni. Osrednji slo-venski problem, zavit v celofan gospodarske, pravilneje bi bilo reči vsesplošne krize, so prizadevanja, da bi Slovenija postala nekakšna Jugo-Slovenija, država, ki bi bila pomanj-šana nekdanja Jugoslavija, kjer bi še vedno častili Tita, re-volucijo, predvsem pa bi nekdanji vodilni komunisti, pre-oblečeni v kapitaliste, s pomočjo svojih satelitov v raznih strankah, živeli in delali kot nekdaj. Zato si na vse kriplje že od osamosvojitve naprej prizadevajo, da v Slovenijo ne pri-de tuj kapital ter z njo povezana poslovnost in se pri tem skli cujejo na nacionalni interes. Stalno grmijo proti »tuj-cem«, ki naj bi nam hoteli vse pokrasti. Sami ne znajo vo-diti podjetij. Z njihovim lastninjenjem so s pomočjo bank spravili državo na kant. Ta mora sedaj strahotno varčeva-ti, saj denarja praktično ni. Edini denar za investicije je de-jansko tisti, ki namensko pride iz Evropske skupnosti. Nji-hov osnovni cilj ni reševanje države, ampak prizadevanje, da vlada ne bi z reformami uspela, da bi še vedno lahko ri-barili v kalnem.Slovenski državljani zaradi politične neizobraženosti sla-bo dojemajo situacijo in vlade zaradi vsesplošnega, včasih ne povsem domišljenega varčevanja, večinsko ne podpira-jo. Kaj bo, če bo vlada, ker je parlament v njenih reformnih prizadevanjih ne bo podprl, odstopila? Bo v Sloveniji zavla-dal Balkan slovenskega porekla? Stane Granda

13

P R I S L U H N I M O D O M O V I N IP R I S L U H N I M O D O M O V I N I

Rekli so …Ljudmila Novak ob 12. obletnici NSi-jaPadec bonitetnih ocen je posledica neenotnosti v politi-ki, zaradi katere Slovenija še ni zapisala fiskalnega pravila v ustavo. Pozvala je k bolj konstruktivni vlogi opozicije, pa tudi k poenotenju v koaliciji in med socialnimi partnerji. Od aktualnega dogajanja se je predsednica NSi posebej do-taknila padanja bonitetnih ocen, ki ga pripisuje neenotno-sti v slovenski politiki. Novakova si želi, da bi bila opozi-cija bolj konstruktivna in ne bi zavračala vseh predlogov koalicije, pač pa bi sodelovala in predlagala tudi svoje reši-tve. Spomnila je na sestanek parlamentarnih strank, na ka-terem so se dogovorili o preložitvi glasovanja o fiskalnem pravilu na jesen. »Mislim, da se nekateri pomembni poli-tični akterji niso dovolj zavedali, kaj pomenijo take otroške igrice,« je povedala. Nazadnje so vendarle sklenili dogovor in Novakova upa, da se ga bodo tudi vsi držali.O nizki javni podpori vladi je Novakova povedala, da je ta »nizka vsakič, ko vlada mora ljudem jemati«. Verjame pa tudi, da se vse več državljanov zaveda, da so ukrepi potreb-ni in da država ne more trošiti preveč. O morebitnem raz-padu koalicije ali celo predčasnih volitvah v primeru, če bi vnovič prišlo do težav pri sprejemanju fiskalnega pravila, pa je povedala, da na drugi strani ne vidi alternative in vo-diteljev, ki bi bili Slovenijo zmožni voditi bolje.Sicer pa obžaluje, da se tudi nekatera nesoglasja v koaliciji pojavljajo v medijih oz. na različnih spletnih omrežjih, saj bi se po njenem mnenju morala reševati znotraj koalicije. »Mislim, da v tem trenutku ni prav, da vsaka stranka egoi-stično gleda na svoje volivce ali na svoje cilje, ampak je tre-ba gledati na naš skupen cilj,« je poudarila. Lojze Peterle za Delo o novi vladiTudi tisti, ki Janeza Janše ne marajo, bi morali stisniti zo-be in se pogovarjati o rešitvah, je za Sobotno prilogo dejal evropski poslanec Lojze Peterle. Pri vprašanju o izbrisanih pa pravi, da se ne čuti odgovornega za izbris.Glede sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice gle-de izbrisanih, po kateri bi moral po mnenju nekaterih tudi on prevzeti odgovornost za izbris, pravi, da se sam ne ču-ti odgovornega. »Vidim, da se je ponudila lepa priložnost za kriminaliziranje osamosvojiteljev. Ne bi se čudil, če bi se kdo kar doma lotil samih temeljev osamosvojitve,« je dejal.Sam izhaja iz stališča ob prvi razsodbi ustavnega sodišča. »Leta 1991 in 1992 v vladi nismo načrtovali nobenega kra-

tenja človekovih pravic. Hoteli smo imeti navznoter in nav-zven jasno formalno sliko prebivalstva. Ukrepi na admi-nistrativni ravni so bili sprejeti na podlagi razumevanja zadevnega zakona,« je pojasnil.Vlada, kot je zatrdil, ni nikoli odločala o kakšnem izbrisu, če pa bi se takrat pojavile pritožbe, bi se temu kot premi-er posvetil. Kot je dejal, je privrženec pravne države, ven-dar tudi za individualno obravnavo, če je res šlo za kršitev človekovih pravic. Ne verjame namreč, da se ljudje, ki jim je bilo do življenja v Sloveniji, ne bi podučili o posledicah svojih odločitev.Sicer pa pravi, da »Evrope ne zanima, kdo pri nas koga ne mara, ampak kdo bo reforme izvedel«. »Obrniti bi bilo tre-ba paradigmo - želeti bi si morali, da vladi uspe, iskati sku-pne pozicije in prevzeti odgovornost za nujne in tudi boleče reforme,« je ocenil. Tudi reformna politika iz devetdesetih let je neprimerljiva z »mencanjem zadnjih let«, pravi.Če relativnemu zmagovalcu volitev Zoranu Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade in če je to uspelo Janši, »vzemimo to na znanje in iščimo rešitve, ki nam lahko pomagajo v bolj-šo prihodnost«, je pozval. Težava je po njegovem mnenju v tem, da ni prave dinamike, zato »izgubljamo zaupanje do-ma in na finančnih trgih«.

Zapisali so …Rok Čakš za Drugi svetŽeleli smo si novih parlamentarnih obrazov, sedaj jih ima-mo: ponarejevalce, goljufe, plagiatorje, prepisovalce, špi-clje … če bo šlo tako naprej, bodo kmalu tvorili največjo poslansko skupino in kdo ve, morda celo postavili svojega premiera. Zakaj pa ne, navsezadnje v Ustavi piše, da so po-slanci predstavniki vsega ljudstva, torej tudi barab vseh vrst in obrazov. Teh pa, sklepajoč po okradeni in izropani drža-vi, v Sloveniji očitno ne primanjkuje. Sicer pa so pri nas politiki, od prvega do zadnjega, stalno na tapeti ostrih jezikov ljudskih množic – oni so najslabši, najgrši, nič ne delajo, samo kradejo ter na tisoč in en na-čin molzejo davkoplačevalski denar. Posledično imajo de-mokratične institucije, kot so parlament, politične stranke, vlada, opozicija, zaskrbljujoče nizek javni ugled. Po mnenju javnosti je politikom potrebno vzeti vse – plače, privilegije, službena vozila, računalnike in telefone, potovanja, nado-mestila … nekateri bi jih kar postavili pred zid in postrelili. Tako bi bilo z njimi še najmanj škode, pravijo.

14

S L O V E N I J A M O J A D E Ž E L AS L O V E N I J A M O J A D E Ž E L A

V Murski Soboti so obhajali praznovanje 100. obletnice po-svetitve stolnice sv. Nikolaja. Slovesno sveto mašo je ob so-maševanju domačega škofa  Petra Štumpfa in duhovnikov daroval apostolski nuncij nadškof Juliusz Janusz. Zbrane je v pridigi nagovoril škof Štumpf, ki je izrazil veselje ob pri-sotnosti nuncija pri slovesnosti, saj prek njega lahko utr-jujejo svojo povezanost s svetim očetom. Dan kasneje so v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavili še monografi-jo z naslovom Utrinki iz stoletne zgodovine stolnice v Mur-ski Soboti.

*Slovenski in ruski politični vrh se je srečal pri ruski kapeli-ci pod Vršičem, kjer so se s tradicionalno slovesnostjo spo-mnili ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je med prvo svetovno vojno zasul snežni plaz. Premier Janez Janša, častni po-krovitelj slovesnosti, je v nagovoru pred zbranimi kapelico označil za simbol prijateljstva, ki povezuje slovenski in ru-ski narod. Temu je pritrdil tudi vodja ruske delegacije, na-mestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta Jurij Vorobjov, ki je med drugim dejal: »Mislim, da se bodo vsi prisotni strinjali, da ruska kapelica ni le kraj spomina na tragične dogodke prve svetovne vojne, ampak tudi potr-ditev duhovne sorodnosti in vzajemne naklonjenosti obeh narodov.«  Že večer pred slovesnostjo pod Vršičem je škof Anton Jamnik v cerkvi v Kranjski Gori daroval sveto mašo za umrle v nesreči. Njej je sledila še molitev predstavnikov Ruske pravoslavne cerkve za pokojne s koncertom  Komor-nega zbora katedrale Smolni iz Sankt Peterburga.

*Bonitetna agencija Moody‘s je znova znižala oceno kredi-tnega dolga Sloveniji, in sicer z A2 na Baa2; tudi njeni obeti za naprej so negativni. Kot glavni razlog je navedla težave naših bank, ki potrebujejo dodatno dokapitalizacijo, s či-mer povečujejo tveganja za državni dolg. Agencija Moody‘s med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo Nove ljubljanske banke doslej namenila že odstotek bruto doma-čega proizvoda, v prihodnje pa bo verjetno za dodatno ka-pitalsko ustreznost treh največjih bank, h katerim sodita še Nova kreditna banka Maribor in Abanka Vipa, morala na-meniti skupaj med dva do osem odstotkov BDP-ja.

*Od 28. julija do 4. avgusta je na Vojskem nad Idrijo pote-kal tradicionalni tabor slovenskih otrok, ki ga je organiziral Svetovni slovenski kongres oz. njegova Slovenska konferen-ca. Na taboru je bilo 44 otrok iz Hrvaške, Srbije, BiH, Avstri-je, Italije, Švedske, Nemčije in Anglije. Tabor vsako leto or-ganizirajo v drugem kraju, tako da otroci spoznajo različne

slovenske pokrajine. Dopoldne poteka pouk slovenskega je-zika, ki ga imajo učiteljice iz tamkajšnjih šol. Želijo si  na-mreč, da bi otroci izpopolnili znanje slovenščine. Popoldne pa imajo različne športne igre in družabne dejavnosti, ta-ko da se otroci med seboj spoznajo, družijo in navežejo sti-ke. Z otroki govorijo v slovenščini, če otrok ne razume, pa se sporazumevajo v njegovem jeziku.

*Maturantje iz Argentine so bili mesec dni na obisku v Slove-niji. RAST, kar je kratica za roj abiturientov slovenskega sre-dnješolskega tečaja, z letnico 2012 ima zaporedno številko 41. Pet let so obiskovali  slovenski srednješolski tečaj »rav-natelja Marka Bajuka« v Buenos Airesu oz. sorodni tečaj »dr. Vojka Arka« v Bariločah. Pred zaključkom so kot njihovi predhodniki obiskali Slovenijo. Letos obiskuje tečaj 158 di-jakov, uči jih 17 profesorjev pod vodstvom ravnateljice  prof. Nede Vesel Dolenc. Slovenijo je obiskalo pet abiturientov iz Bariloč in 36 iz Buenos Airesa. Med spremljevalci je bil tu-di predsednik Zedinjene Slovenije, Franci Žnidar. Tečaj obi-skujejo pet let vsako drugo soboto popoldne. Kot vse sloven-ske šole v Argentini je brezplačen. Učitelji in profesorji učijo iz ljubezni do otrok in do slovenstva. Na tečaju učijo sloven-ščino, ki vsebuje slovnico in slovstvo, verouk, slovensko zgo-dovino, zemljepis, etnografijo, svetovne nazore, živo bese-do, družbeno vzgojo in petje. Njihova rodna domovina je Argentina, a njihove korenine so v Sloveniji. Zato ohranja-jo in gojijo zaklad slovenstva in ga ponosno predajajo iz ro-da v rod. Tako povezujejo slovensko in argentinsko kulturo.

*Na Krištofovo nedeljo, ki jo zaznamuje misijonska akcija Miva, je po slovenskih župnijah tudi letos potekala prosto-voljna nabirka za misijonska vozila in blagoslov vozil pod geslom Z veseljem darujem - življenja rešujem. Verniki in ljudje dobre volje so z akcijo Miva povabljeni k solidarnosti s tistimi, ki jim darovi za misijonska vozila posredno lah-ko rešijo življenje ali vrnejo zdravje. Vozila, ki jih upora-bljajo misijonarji, med drugim namreč omogočajo njihov prevoz in prevoz šoloobveznih otrok k pouku, uporabljajo pa jih tudi za prevoz gradbenega materiala za vzdrževanje in gradnjo cerkva, šol ali dispanzerjev. Do sedaj so na Misi-jonsko središče prejeli 109.307 evrov, vendar pa niso preje-li še darov iz vseh župnij. Glede na izkušnjo iz preteklih let so prepričani, da bo ta znesek na koncu precej višji, saj je darežljivost slovenskih voznikov neizmerna. Prošnje za vo-zila so letos poslali s. Tadeja Mozetič iz Paragvaja, s. Bog-dana Kavčič iz Centralne Afrike in Tone Kerin z Madaga-

15

S L O V E N I J A M O J A D E Ž E L AS L O V E N I J A M O J A D E Ž E L A

skarja. V lanskem letu so v akciji Miva zbrali 268 tisoč 200 evrov, s katerimi so pomagali misijonarkam in misijonar-jem v sedemnajstih misijonskih postojankah.

*Volitve predsednika republike bodo 11. novembra letos, je odločil predsednik državnega zbora Gregor Virant. Roki za volilna opravila pa so začeli teči 20. avgusta. Od takrat na-prej je možno vlagati kandidature. Kot kaže, se bo glavni boj bil med aktualnim predsednikom Danilom Türkom, nekdanjim premierom Borutom Pahorjem in evropskim poslancem Milanom Zverom. Vsi ostali po mnenju veči-ne nimajo večjih možnosti za izvolitev. Predsednik držav-nega zbora je po podpisu akta poudaril, da gre za izjemno pomembne volitve. Predsednik republike sicer v Sloveni-ji nima močnih izvršilnih pooblastil, a se voli neposredno, kar mu daje visoko stopnjo politične in moralne avtoritete.

*Finančni minister Janez Šušteršič je zanikal informacije, da bo Slovenija jeseni potrebovala okoli 1,3 milijarde pomo-či. Minister poudarja, da izvajanje proračuna poteka po na-črtih, likvidnostnih težav pa ni. Številka, o kateri se govo-ri,  zato ne drži, poudarja minister. Ta tudi pojasnjuje, da naj bi se do konca leta država zadolžila za okoli 500 milijonov evrov, pri čemer so to minimalne potrebe financiranja. Ven-dar pa skušajo na ministrstvu vedno ustvariti rezerve, zato bi bila lahko ta zadolžitev tudi višja. Minister je povedal še, da po tem, kar na ministrstvu vedo trenutno, tudi zaradi sa-nacije bančnih bilanc ni razloga za razmišljanje o pomoči.

*Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so nekoliko zaostreni za-radi še vedno nerešenega vprašanja Ljubljanske banke. Do-datno je prah dvignil zunanji minister Karl Erjavec z iz-javo, da »je rešitev vprašanja Ljubljanske banke pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem par-lamentu«. Minister je sicer prepričan, da Slovenija in Hrva-ška lahko najdeta ustrezno rešitev, ki pa mora biti takšna, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, ki jih je dala v pristopnih pogajanjih z Evropsko zvezo, torej da bo to vprašanje reše-vala v okviru nasledstva. Slovenija po njegovih besedah po-vezuje vprašanje Ljubljanske banke z ratifikacijo zato, ker se v primeru, da to vprašanje ne bo rešeno, lahko zgodi, da slovenski parlament ne bo želel ratificirati pogodbe. Njego-va hrvaška kolegica Vesna Pusić pa je dejala, da je slovenska stran sprejela hrvaško pobudo, da se vprašanje Ljubljanske banke loči od evropskega partnerstva obeh držav. Obenem je ocenila, »da je neprimerno govoriti o blokadi Slovenije«, in poudarila, »da je ne pričakuje«.

ŠPORT ∗ Na olimpijskih igrah v Londonu je sodelovalo 65

športnikov in športnic iz Slovenije. Že na četrti dan iger smo lahko prisluhnili slovenski himni, saj je judoist-ka Urška Žolnir osvojila prvo odličje za našo državo, in to kar zlato. Tako je olimpijskemu bronu iz Aten 2004 in sedmemu mestu iz Pekinga 2008 dodala še najžlah-tnejšo olimpijsko medaljo, pri čemer ni mogla skriva-ti veselja. ∗ Na šesti dan olimpijskih iger sta veslača Iztok Čop

in Luka Špik v dvojnem dvojcu priveslala bronasto me-daljo in tako kompletirala odličja na olimpijskih igrah. Bronasta junaka sta tako kot pred njima Urška Žolnir ob tem prejela številne čestitke, tudi slovenskega držav-nega vodstva. Iztok Čop je s tem nastopom in bronasto medaljo končal svojo bogato športno kariero. V Lon-donu je tako osvojil že svojo četrto olimpijsko kolajno, skupaj s partnerjem Luko Špikom je bil pri svojih 40 le-tih v dvojnem dvojcu bronast. Skupaj sta blejska veslača posegla po zlatu leta 2000 v Sydneyju, leta 2004 sta bi-la v Atenah srebrna, tokrat pa komplet dopolnila z bro-nom. Čop je tako na šestih olimpijskih igrah štirikrat stal na stopničkah, prvič leta 1992 v Barceloni, kjer je z Denisom Žvegljem osvojil prvo odličje za samostojno Slovenijo. Poleg olimpijskih medalj ima še štiri naslove svetovnega prvaka. Prvega je osvojil leta 1995 v enojcu, preostale tri pa (1999, 2005 in 2007) v dvojnem dvojcu skupaj z Luko Špikom. ∗ Za še eno bronasto medaljo pa je poskrbel 49-letni

Rajmond Debevec, ki je v streljanju z malokalibrsko puško osvojil tretje mesto. To je njegova tretja meda-lja na olimpijskih igrah: v Sydneyju leta 2000 je bil pr-vi z malokalibrsko puško v trojnem položaju, v Pekingu leta 2008 pa je v strelskem maratonu zasedel tretje me-sto. Debevec je tudi slovenski rekorder po številu nasto-pov na olimpijskih igrah. Londonske igre so že njegove osme, pred tem je nastopil v Los Angelesu leta 1984, Se-ulu leta 1988, Barceloni leta 1992, Atlanti leta 1996, Sy-dneyju leta 2000, Atenah leta 2004 in Pekingu leta 2008. ∗ Zadnje odličje, srebrno medaljo, pa je osvojil zlati s

prejšnjih olimpijskih iger, Brežičan Primož Kozmus v metu kladiva. Vsem našim športnikom iskrene čestit-ke za tako velike dosežke, ki nas med dobitniki me-dalj po številu prebivalcev postavlja v sam svetovni vrh uspešnih nacij.

16

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

A N G L I J A

LONDON

Življenje v Našem domu je v času le-tošnjega poletja v pastoralnem ozi-ru potekalo morda manj pestro kot v tem času lani, ko smo v westminstrski katedrali slovesno obhajali 20-letnico slovenske osamosvojitve. Tudi za leto-šnji dan slovenske državnosti je naš veleposlanik Iztok Jarc s soprogo He-leno organiziral lep sprejem za mnoge v prostorih britanskega parlamenta. Sprejema se je udeležil tudi slovenski župnik v Londonu. So pa koncem ju-lija in prvo polovico avgusta življenje v Našem domu močno popestrile OI v Londonu. Tudi tokrat je k nam prišlo na obisk ali pri nas bivalo kar lepo šte-vilo raznih študentov, dijakov in lju-di, ki so prišli z namenom, da si ogle-dajo znamenitosti Londona in v času, ki sem ga omenil, predvsem za ogled olimpijskih iger. V naši hiši so bili na-stanjeni nekateri starši in sorodni-ki nastopajočih slovenskih olimpijcev (npr. Golobovi, Šimicovi, Kobetovi in nekateri drugi). Sicer pa študentje in dijaki predvsem hodijo k nam zaradi tečajev angleščine ali obiskujejo kake druge študijske dejavnosti. V prostem času si študirajoči ogledujejo zname-nitosti angleške prestolnice. Bili smo zelo veseli nekaterih sloven-skih duhovnikov, ki so bivali v Na-šem domu ali pa so bili v času polet-nih počitnic kako drugače povezani s slovensko katoliško misijo, ko so biva-li v Londonu. Župnik S. Cikanek pa je v času pole-tnih počitnic poleg skrbi za Dom in za slovensko pastoralno delo pomagal

še duhovniku za portugalsko katoli-

ško skupnost v Londonu.

V večnost je odšla Marta Sekolec

V nedeljo, 22. julija, je prezgodaj v ko-

maj 60. letu življenja odšla v večnost

naša dobra Marta, ljubeča žena na-

šega londonskega Slovenca Luke Se-

kolca in prav tako ljubeča in nadvse

dobra mati njunih dveh otrok: sina

in hčerke.

Družina Marte in Luka Sekolca je si-

cer ves čas živela v Švici, kjer je Luka

vrhunski strokovnjak na področju nu-

klearne fizike, a zadnja leta so tudi po-

gosto in napol stalno živeli v Sloveni-

ji, kjer so si zgradili in ustanovili svoj

drugi dom. Marta je verjetno podle-

gla zahrbtni bolezni raka in odšla v

večnost v bolnišnici v Sloveniji. O nje-

nem odhodu v večnost nas je tukaj v

Dom z žalostjo obvestila njena dobra

prijateljica Slavica Jančar iz Bristola

in naročila sveto mašo, ki naj se daru-

je za blagor Martine duše v kapeli Na-

šega doma na dan njenega pogreba v

petek, 27. julija. Martin pogreb je ob

približno isti uri potekal v Sloveniji.

Svete maše za pokojno Marto so se udeležili zlasti Kogojevi iz Londona, Martina in Slavkina prijateljica Met-ka z vnukinjo Ester in pravnukinjama Leo in Tinkaro. Pri sveti maši za po-kojno Marto so vse zelo lepo in pobo-žno sodelovale. Pri sveti maši smo se spominjali tudi pokojnega očeta prof. Franja in matere zdravnice Bernarde Rihar Sekolec ter Metkine sestrične Ni-ves, ki je pred kratkim odšla v večnost v Oxfordu.Našemu londonskemu rojaku Luku ter hčerki in sinu pa ob boleči izgubi žene in matere Marte globoko sožalje slovenske katoliške skupnosti v Lon-donu in župnika za Slovence S. Cika-neka. Zagotavljamo jim našo poveza-nost z njimi v molitvi in spomin na Marto pri svetih mašah, ki se darujejo v Našem domu v Londonu.

V Sloveniji je v večnost odšel tudi oče naše dobre in zavedne slovenske rojakinje, Damjane Derham, doma iz Celja in živeče v Stockportu (Che-shire). Naše molitve ob tej težki uri spremljajo Damjano in njeno druži-no ter dušo njenega pokojnega očeta.

Metka Kogoj z vnukinjo Ester in pravnukinjama Leo in Tinkaro po maši v kapeli Našega doma na dan pogreba pok. Marte Sekolec

17

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

Prav tako se te dni v molitvi in zlasti s svetimi mašami spominjamo pokoj-nega Toma (Tomaža) Drnovška, bra-ta naše dobre Fanike Šarić - Drnovšek ter strica zdravnice dr. Vide Shaunak – Šarić iz Kenta. Tomo je odšel v več-nost 30. julija 2012 v starosti 77 let v Trbovljah v Rudarski privatni bolni-šnici. Živel pa je v Zagorju ob Savi. Rojen je bil 21. januarja 1935 Fran-cu in Antoniji Drnovšek pri Sv. Urhu 15 – Na Kraju – župnija Zagorje ob Savi. Bil je najmlajši brat Fanike (Sa-jovic) Drnovšek. Smrt njenega 15 let mlajšega brata je Faniko zelo prizade-la – zato naše molitve spremljajo tudi Faniko ob tej težki uri odhoda njene-ga brata v večnost.Nazadnje pa ne moremo mimo spo-drsljaja ob opustitvi objave v prejšnji št. NL slike o »Pepini zgodbi« s Kra-sa, za katero je Borut Benedejčič iz Škrbine pri Komnu prejel na presti-žni razstavi cvetja in vrtov (Chelsea Flowers and Gardens Show) v Londo-nu zlato-srebrno medaljo – prestižno 2. mesto. Borutu in njegovi sodelavki Tanji iz srca čestitamo.

S. C.

A V S T R I J A

GRADEC

Počitnikovanje: Učenci slovenščine v Gradcu so zaključili šolsko leto z gledališko predstavo. Obiskala jih je otroška gledališka skupina iz Vogrč in jim zaigrala Malo čarovnico. Po kon-čani predstavi je učiteljica zagnanim bralcem podelila bralno značko ter prvenstven in edinstven časopis Ma-li novostnik, ki so ga med šolskim le-tom ustvarjali učenci. Namenjen je

tako učencem kakor tudi staršem, ki svojim otrokom pomagajo pri reševa-nju nalog. Tako otroci tudi med poči-tnicami aktivno mislijo na prihodnje šolsko leto, ki se bo začelo v sredini septembra. Prijetno druženje ob jeda-či in pijači se je zaključilo z mislijo na dolgo in toplo poletje.

Učiteljica: Tatjana Vučajnk

Hotela bi dodati še to, da mi v na-ši slovenski cerkveni skupnosti Ma-rija Pomagaj v Gradcu tudi občutimo čas dopustov. Pri nedeljski maši nas je včasih manj, ampak smo vseeno zado-voljni. Kajti pri nas se vedno nekaj do-gaja. Tako so se nam v nedeljo, 1. juli-ja, pri sv. maši v naši zakladni kapelici pridružili bogoslovci Ivan, Rafael in Anton iz Romunije, ki so v soboto z letalom prispeli iz Bukarešte. Pater mag. Jože Lampret jih je pričakal na letališču Schwechat na Dunaju in jih pripeljal v Gradec. Po maši jih je pa-ter peljal v Ljubljano in nato v Vrab-če, kjer so prisostvovali pri obhajanju nove maše. Vsi trije so končali Teolo-ško fakulteto v Romuniji, potem so bi-li osem mesecev v Ljubljani, kjer so se učili slovenščino, da bi kasneje lahko tukaj službovali. Sedaj bodo tri tedne v samostanih: Olimje, Ptujska Gora in

Zaključek šolskega leta 2012

Borut in Tanja ter slovenski župnik v Londonu ob kraškem vrtu na Chelsea Garden Show v Londonu

18

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

SPITTAL

Od zadnjega oglašanja so bili v naši oltarni skupnosti krščeni David Jost, Viktorija Grintal in Jakob Plank.

Umrla sta Ignac Andžinski, po rodu Poljak, poročen s Slovenko in Anita Vinko, doma z Bizeljskega.

Prvo nedeljo julija so na mestnem po-kopališču sorodniki iz ZDA obiska-li grob 1948. leta umrlega Petra Baj-da. Grob je še vzdrževan, kot še nekaj iz tistih let in ima tudi slovenski na-pis. Pri skupni sv. maši je bila Marijina kapela polna kot malokdaj. Pri obisku pokopališča in kosilu v bližnji gostil-ni smo izmenjali nekaj spominov na skupna leta in seveda, kako je nam kot onim uspelo v tujini preživeti. Sta-rejši iz skupine so po vojni nekaj let preživeli v tukajšnjem taborišču. Tri-je rodovi Bajdovih iz ZDA, vseh je bi-lo čez 60, so to leto obiskali Slovenijo, da mlajši spoznajo deželo in se srečajo s sorodniki, ki so prišli od vsepovsod.

Nekaj dni za tem je v mesto Spittal prišlo skoraj 400 pevcev iz vseh delov sveta, letos prvič tudi Japonci, ki so bi-li deležni posebne pozornosti, poseb-no medijev. Prvi počitniški konec te-dna je vsakoletno tekmovanje zborov,

Piran. Koncem septembra se bodo vr-nili v Romunijo na duhovne vaje ter se pripravili na prejem diakonskega posvečenja.Mimogrede še to - veseli smo, da gre naši gospe Kumpusch, ki je v domu za ostarele Senecura v Gradcu, kar dobro. Tako so namreč dejale gospe Mathilda Furman in Marija Missija, ko so jo pred kratkim obiskale. V sre-do, 3. julija, smo z Mathildo in Ludwi-gom obiskali gospo Sofijo Fruman v zdravilišču v Lasnitzhöhe, kjer mora biti na dnevni terapiji in raznih tera-pevtskih vajah po operaciji. Počuti se

že zelo dobro. V nedeljo, 29. julija, pa nas je Gustl Glavač po maši povabil v Kolbejevo klet, kjer smo v veseli druž-bi praznovali njegov rojstni dan. V nedeljo, 5. avgusta, pa nam je ma-šo s petjem popestrila družina Bri-tovšek iz Završ (prej St. Vid nad Val-dekom). David in Denis (dvojčka družine Britovšek) pa sta ministrira-la. Potem smo si po prijetnem pogo-voru v Kolbejevi kleti in ob kavici ter kolačih, ki jih je pripravila naša Mari-ja Friedl, ogledali še znamenitosti me-sta Gradec.

mag. Ivanka Gruber

Bogoslovci Ivan, Rafael in Anton iz Romunije pri sv. maši

Gustl Glavač praznuje rojstni dan.

Družina Britovšek iz Završ je prišla k sv. maši v našo zakladno kapelico.

19

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

letos je bilo to 49. po vrsti. Vstopnice, posebno za večer narodnih pesmi, so že dva meseca razprodane. Ljubitelji petja pa pevce lahko zastonj posluša-jo v Millstattu pod stoletno lipo v ne-deljo v opoldanskih urah. Čisto dru-gi krog poslušalcev pa presenetijo pri dopoldanskih mašah v bližnjih cer-kvah. Nerazumljivo pa je, da slovenski zbori te ponudbe, letos že petič po vr-sti, niso sprejeli. Pa jih je gostitelj pr-vi večer tako lepo pozdravil s pesmi-jo »Je angel Gospodov«. So pa odnesli v umetni pesmi 1. mesto, v narodni pa drugo. Slovenci so kot najbližja dr-žava pogosteje izbrani za nastop, ni-majo časovnega zamika, kar je goto-vo prednost.V tem delu Koroške, kjer je vse nem-ško, je veliko zanimanje za sloven-sko, najsi bo za posvetno ali cerkveno ljudsko pesem. Tako je bilo, ko je lan-sko leto nastopil Oktet Suha v Gornji Dravski dolini in v Beljaku; Sloven-ski oktet v Spittalu in Millstattu, ve-dno v cerkvah. Tudi naš maloštevilni, a dobro ugla-šeni zborček prepeva, ne samo v špi-talski okolici, temveč tudi v celovški stolnici ob vsakoletnem srečanju, ne-delji narodov.Ob skupnem obisku Slovenije obliku-jejo bogoslužje.V preteklem letu so nas obiskali oz. vrnili obisk pevci iz Boštanja in Ra-deč, ožje domovine našega požr-tvovalnega dušnega pastirja Jožeta Andolška, ki se vsa leta razdaja za ko-roško dijaško mladino. Ima vedno tu-di manjšo faro. Ob nedeljah pa več-krat pove, da je ta naša, že tretja maša; pri nas sedaj šele ob 11.30. Čeprav tež-ko, smo pristali na to pozno uro, ki jo občutimo posebno poleti.Tako se še vedno nekaj dogaja, čeprav se naša oltarna skupnost manjša. Sta-

rejši umirajo, mlajši pa dobijo zapo-

slitev v drugih krajih in se le obča-

sno vračajo.

 

Spittal – Stična

Julija 1947 je imel v takratnem tabo-

rišču ponovitev nove maše 13. juli-

ja 1947 v Solnogradu posvečeni Aloj-

zij Ilc. Nobeden iz njegove družine,

kjer je bilo deset otrok, ni bil navzoč,

le stric z družino. Odšel je v Brazili-

jo, kjer je izpostavil vse svoje moči in

znanje; govori več jezikov. Po 50 letih

se je vrnil v Slovenijo, kjer so ga patri

cistercijani sprejeli v svojo skupnost.

Tam je 15. julija praznoval 65-letni-

co mašništva. Dva, ki sta bila pri novi

maši, sta se udeležila tudi diamantne.

Majda Starman

F R A N C I J A

PARIZ

Pariški Slovenci med prvimi pra-

znovali dan slovenske državnosti

V soboto, 9. junija, je Društvo Slo-

vencev v Parizu v sodelovanju z Ve-

leposlaništvom Republike Slovenije

v Franciji,   Hišo slovenske poezije v Franciji  in Slovensko katoliško misijo organiziralo praznovanje ob sloven-skem dnevu državnosti. Kulturnega praznika se je udeleži-lo skoraj sto pariških Slovencev, med njimi veleposlanica RS Veronika Sta-bej, veleposlanik RS pri OECD Andrej Rant, pater prof. dr. Edvard Kovač, di-akon Ciril Valant s soprogo, večina članov društva Slovencev v Parizu ter precejšen del sodelavcev tukajšnjih slovenskih diplomatov.Shod se je kot običajno začel s sve-to mašo za domovino, ki jo je v kape-li sv. Križa daroval Alek Zwitter, kot predstavnik pariške Slovenske kato-liške misije, ki je tudi posodila svo-je prostore za proslavo. Somaševal je p. dr. Edvard Kovač in asistiral dia-kon prof. Ciril Valant. Pater Edvard je v mašnem govoru izpostavil pove-zavo med domovinskim občutjem in veliko željo izseljencev, da si zgradi-jo svoj dom. Slovenci namreč cenimo domače hišno ognjišče, ki nam je še posebej blizu. Prav občutek domačega ognjišča pa prebuja in ohranja sloven-sko tradicijo gostoljubja, ki je lepa pri-prava na evharistično slavje. Mašna daritev ni več krvava daritev predbi-blijskega sveta in tudi ne več staroza-vezna žrtev, pač pa je postala daritev ljubezni, ki je slovenskemu občutju še posebej blizu.Kulturni program je z Zdravljico za-čela mezzosopranistka Rebeka Hren Dragolič, sledili so slavnostni nago-vori: predsednice Društva Ane Stegu Vičič, ki je izpostavila delež pariških Slovencev pri mednarodnem prizna-nju slovenske države, Aleka Zwitter-ja, ki je poudaril, da smo Slovenci do-bili državo tudi po božji previdnosti, in veleposlanice Republike Slovenije v Franciji Veronike Stabej, ki je izpo-

Diamantna maša Alojzija Ilca v Stični

20

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

stavila pomen slovenske države za vse Slovence po svetu. Koncert kulturnega programa Poti Ljubezni je bil sestavljen iz pesmi slo-venskih skladateljev in opernih arij, ki sta jih odlično interpretirali Rebe-ka Hren Dragolič in Barbara Camil-le Tanze ob spremljavi pianista Vladi-mirja Mlinarića. Mateja Bizjak Petit, direktorica Hiše slovenske poezije v Franciji, je za to priložnost pripravila izbor poezije na temo prijateljstva in ljubezni, lektori-ca slovenskega jezika, mag. Meta Kli-nar, pa je predstavila izredno številko društvenega glasila Korenine, ki je po 16 letih premora ponovno izšlo. To-kratna številka Korenin je bogata kro-nika, ki je poleg aktualnih razmišljanj zabeležila vse društvene dogodke za-

dnjih let. Za naslovnico je svojo foto-grafijo prispeval 13-letni fotograf Lo-ic Thiriet-Vičič. V nadaljevanju je predsednica Dru-štva obudila spomin na dejavnosti pariških Slovencev v obdobju osamo-svajanja Slovenije, delo dveh predse-dnikov društva: najprej Cirila Valan-ta in prelata Naceta Čretnika, nato dr. Janeza Zorca, ter predstavila po-tujočo razstavo izseljenskega društva Slovenija v svetu z naslovom Sloven-ci po svetu v času osamosvajanja, ki je te dni na ogled v društveni dvora-ni. Prisluhnili smo tudi desetletne-mu Alexandru Radigueu, ki nam je na klavirju zaigral Kramerjevo Romanco. Ob zaključku kulturnega programa se je predsednica Društva zahvalila vsem sodelojočim ter se poslovila od

Barbare Hunt Vodopivec in Mete Kli-nar, ki ji je posvetila svojo zadnjo pe-sem tudi pesnica Mateja Bizjak Petit.Sledil je družabni del večera. Ob pri-jetnih zvokih harmonikarja Milana Matejčiča smo spletali nove prijatelj-ske vezi s pariškimi Slovenci, ki so prišli prvič v châtillonsko slovensko skupnost.

p. dr. Edvard Kovač

FREYMING-MERLEBACH

Čas leta se nam odmika z izredno hi-trostjo. Obdobje, ki je za nami, nam je nudilo v krogu Slovenske katoli-ške misije že bogate trenutke. Veseli dogodki, pa tudi žalostni so se vrini-li. Nekateri so se že uvrstili med vrsti-ce revije Naše luči, nekateri so pa v za-ostanku. Saj se moram vrniti prav na začetek leta 2012. Pri decembrskem celodnevnem sre-čanju sta gospod in gospa Bregar iz-razila željo, da za 80. rojstni dan go-spe Valerije, ki ga je praznovala 2. januarja, nazdravimo s sorodniki in prijatelji pri celodnevnem sreča-nju v januarju. Toda Bog je prekrižal njune načrte. Gospod Jakob je mo-ral iskati zdravniško pomoč ter odi-ti v bolnico, od koder se ni več vrnil

24. junija smo v Chatillonu imeli zaključno mašo za na-šo veroučno skupino.

Vsi partnerji in sodelujoči

Po celodnevnem kosilu še igre z našimi veroukarji v župnijski dvorani v Chatillonu

21

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

leta 1925. Gospod Jakob je nosil v srcu plemenit značaj, zelo je bil priljubljen med domačini in slovenskimi roja-ki. Iz njega je dihala duša slovenske-ga moža. Za življenjsko družico si je izbral Valerijo Skoracki, po rodu Po-ljakinjo. Ljubezen je zmagala in pred Bogom sta si 5. avgusta 1955 obljubila večno zvestobo. Gospa Valerija je zelo ljubila slovensko govorico in vse vrli-ne kot soprog Jakob. Bila sta zelo prijeten zakonski par, iz katerega je odsevalo spoštovanje, ra-zumevanje in ljubezen.V življenju je bil zelo aktiven in sposo-ben za vsako delo. Ko so zavihrale voj-ne razmere po Balkanu in je Slovenija sprejemala množice beguncev konec leta 1991, smo tudi v krogu slovenske katoliške misije zavihali rokave in or-ganizirali akcije od zdravil, obleke in prehrane za potrebe beguncev v Slo-veniji. In še pozneje že v samostojni Sloveniji smo več mesecev zbirali in odpeljali v Slovenijo kar 27 tovorjakov in kombijev pomoči beguncem. Bese-dam podpore samostojnosti na misi-ji in našega duhovnika Jožeta Kamina na televiziji RTL so sledile tihe akcije v konkretnih potrebah. Gospod Bre-gar je bil med prvimi in vsa družina je bila vključena v akcijo Karitas.Bil je navdušen pevec. Dolga leta je sodeloval pri moškem pevskem zboru sv. Jožefa v Merlebachu. Z veseljem sta se udeleževala celodnevnih srečanj. In vsakič ko se je oglasila pesem v dvora-ni, je z veseljem prepeval zraven. V sr-cu je nosil dragocen simbol, da pesem bogati dušo in utrjuje prijateljstvo.Po večmesečnem premoru in težki ži-vljenjski preizkušnji nas je gospa Va-lerija v nedeljo, 10. junija, razveselila pri celodnevnem srečanju. Izkoristi-li smo zamujeno priložnost in trčili z njo s prijateljskim kozarčkom, ji za-

želeli vse dobro za njen že minuli ži-vljenjski praznik, tolažbe, zdravja in srečnega življenja v bodoče.

80. rojstni dan je 22. maja prazno-vala tudi naša gospa Ani Čeplak. Kar okrog visokih obletnic se vrti-mo in vse to priča, da naši člani doži-vljajo častitljiva leta. Obiskala sva jo z možem Léom prav ob tem jubileju na domu v Jeanne d’Arcu in smisel obi-ska kar podvojila, saj sva obenem obi-skala tudi moža Franca, ki je že kar dobro okreval po operaciji srca. Kljub trdnim slovenskim koreninam telesne moči pešajo. Gospod Čeplak je prestal v kratkem obdobju kar dve težki ope-raciji. Prva je bila koleno, v maju 2012 pa srce. Hvala Bogu je hitro in dobro okreval. Njemu kar lahko prištejemo lastnosti, da sta korajža in močna vo-lja del naravnega zdravljenja in hitre-ga okrevanja.Ob slovesu sva jima zaželela vse do-bro. Obljubila sta nama, da se kma-lu vidimo na Slovenski misiji. Drža-la sta besedo in že sta bila gosta pri skupnem kosilu v soboto, 16. junija. Kosilo je bilo znak zahvale vsem do-brotnikom, ki neutrudno skozi leto pomagajo v dobro Misije. Kosilo je bi-

v objem drage žene Valerije. Zaspal je v Bogu v jutru 8. aprila, na velikonoč-no soboto. Žalost je objela vso sloven-sko skupnost, saj smo izgubili dobrega slovenskega rojaka. Tako so nam bi-li velikonočni prazniki prežeti z zma-go Kristusovo nad smrtjo in prepojeni z žalostjo izgube gospoda Bregarja. Na zadnjo pot smo ga pospremili 11. aprila. Kako je bil priljubljen, je priča-la prisotna množica vernikov.Gospod Bregar se je rodil 13. mar-ca 1930 v Merlebachu kot sin sloven-skih staršev. Oče Jakob in mati Angela sta položila v domačo zibelko sinova Draga, Jakoba in hčerko Angelo. Sta-rejši Drago je bil rojen še v Sloveniji. Družini Bregar je tujina odprla vrata

Čestitke in zahvale 80-letni Valeriji Bregar.

Pokojni Jakob Bregar 80-letna Ani Čeplak

22

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

smo kot gostitelji sodelovali tudi sa-

mi, in sicer z mešanim pevskim zbo-

rom Encijan.

Od 4. do 30. aprila je bila v Galeri-

ji društva v ulici Hermana Dalmati-

na 4 razstava dvestotih velikonočnih

razglednic iz kolekcije gospoda Dra-

ga Podobnika.

Rodil se je 1. marca 1950 v Herceg No-

vem. Je zbiratelj in restavrator. Stare

razglednice je začel zbirati leta 1970.

Do danes se jih je v zbirki nabralo

preko tisoč. Pred petimi leti je v or-

ganizaciji SKD Istra Pulj razstavil več

kot 200 razglednic na temo Žena, le-

pota in moda.

Na razstavi sta spregovorila gospod

Oto Širec in predsednica našega dru-

štva Klaudija Velimirović, ki je nazorno

opisala pomen velike noči in simboli-

ko tega največjega krščanskega prazni-

ka. Posebej za to otvoritev nas je iz Lju-

bljane obiskal kvartet Slavček, ki smo

mu razkazali Slovenski dom, 50 metrov

stran od Galerije. Ves večer je v pol-

ni galeriji odmevala slovenska pesem.

V kinu Valli v Pulju so 19. aprila pred-

vajali film Metoda Pevca Aleksan-

drinke. Film je uvrščen med 60 naj-

boljših filmov na svetu.

V soboto, 28. aprila, smo uspeli ure-

sničiti naš že dvakrat odpovedan iz-

let. V zgodnjih jutranjih urah smo se

ob čudovitem vremenu in dobrem

razpoloženju odpravili v arboretum

Volčji Potok. Ogledali smo si ga v naj-

lepšem letnem času, ob glavni letni

razstavi. Del ogleda smo se vozili z

vlakcem, saj bi bilo za nekatere preveč

hoda. V napolnjenem avtobusu je bi-

lo tudi nekaj pevcev. Spontano smo ob

vrnitvi v našo drugo domovino zapeli:

Slovenija, od kod lepote tvoje.

24. maja je bilo v galeriji društva za-

nimivo predavanje gospe Anite Ko-

drič, članice slovenskega kulturnega

društva Oljka iz Poreča. Seznanila nas

je s pojmom bioresonance in pokaza-

la možnosti te metode v izboljšanju

zdravstvenega stanja.

Med 23. in 26. majem so v marini Ve-

ruda bivali otroci s posebnimi po-

trebami iz Slovenije. To je bil sklop

projekta Jadranje za jutri 2012 v or-

ganizaciji športnega društva Sappa

iz Kamnika. Tudi naše društvo jim je

priskočilo na pomoč, za kar so nam

bili zelo hvaležni. Iskrice veselja v

očeh otrok so bile največje plačilo.

Vedno hitreje se je bližal 17. junij – 43.

tabor slovenskih pevskih zborov Šent-

vid pri Stični, z naslovom Vse najlepše

rožice s tem pa tudi dodatne vaje pev-

skega zbora Encijan, saj smo na pred-

lo pripravljeno z veliko ljubeznijo in

hvaležnostjo.

Hvala Fani in Jožici za tovrstno idejo,

saj sta pripravili izvrstno kosilo, prav

pocrkljani smo se počutili ob gostiji.

Ob zaključku dneva smo izkoristili še

priložnost in poklonili gospe Ani Če-

plak v imenu vseh navzočih Prijate-

ljev Slovenske katoliške misije lončni-

co, v katero smo vložili naše tople želje

za vse dobro za njen jubilejni praznik.

Zaželeli smo ji predvsem potrebnega

zdravja, razumevanja in topline dru-

žinske sreče.

Jožica Curk

H R V A Š K A

SKD Istra v Pulju

V mesečniku za Slovence po svetu Na-

ša luč smo v majski številki poroča-

li o delu prvega četrtletja Slovenskega

kulturnega društva Istra v Pulju.

Pošteno smo že zakorakali v mesec ju-

nij. Obveznosti so še pred nami, a naše

misli so že malo pri dopustu.

Nekatere dejavnosti lahko s ponosom

omenimo.

31. marca smo pod motom Primor-

ska poje gostili šest zborov. Seveda

Domača večerja prija učencem dopolnilnega pouka slo-venščine potem, ko so vse leto bili učljivi in marljivi.

Dve tretjini učencev in učenk dopolnilne šole slovenskega jezika na zaključnem večeru v mlinu

23

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

večer, 16. junija, tudi samostojno na-stopili s skladbami Domača kapljica, ki smo jo prvič javno izvedli, Ružo cr-vena in Na Golici. Naša zborovodki-nja prof. Paola Stremotić je znana po tem, da se zadovolji samo z najbolj-šim. Skupen trud in njen strog krite-rij je bil v Stični poplačan z gromkim aplavzom in pohvalami. 17. junija dopoldan je bila generalka z zborovskim dirigentom Igorjem Šva-ro. Opoldan je sledil mimohod zbo-rov in ob našem prihodu na glav-no prizorišče je napovedovalka rekla: »Pozdravljeni Encijan, ne moremo pozabiti vašega včerajšnjega čudovi-tega nastopa.« Bili smo zelo ponosni. Vzdušje je bilo čudovito, dobre volje ni manjkalo in tudi vreme nam je bi-lo naklonjeno. 20. junija je sledila promocija knji-ge Kronika SKD Istra v Pulju, ki jo je predstavila avtorica sama, Maja Tat-ković. V knjigi je opisana pot od usta-novitve našega društva pa vse do da-nes. Pred samo predstavitvijo Kronike je Tina Širec Đodan odprla razstavo Dražena Turkovića z naslovom Reka, ki združuje.

Za SKD – Istra

Ivanka Koletnik

N E M Č I J A

BERLIN

Dve poroki in krstMladi pari, ki se v današnjem ča-su odločijo, da svojo ljubezen krona-jo s poroko, so zagotovo odgovorni do sebe, do partnerja, do širše druži-ne in jim ni vseeno, kako bodo odra-ščali njihovi otroci. Veselimo se njiho-vih odločitev.

Osmega junija sta se poročila Marcus in Diana Hozjan, starša hčerke Ni-ke, ki je njuno veliko veselje. To je bila spet ena čudovitih slovenskih porok, ki je imela trojni, slovensko-poljsko--nemški, priokus veselja, saj je Mar-cus sin Vlada Hozjana iz Prekmurja in Stefke Hozjan iz Poljske (oba zelo ak-tivna in v veliko pomoč v župniji), ne-vesta Diana pa je Nemka. Pri obredu in slavju je bilo vsakega po malo. Star-ši mladoporočencev so se maksimal-no angažirali, da je bilo kot v pravljici. Mladi družini želimo božjega blago-slova in veliko sreče.V naši župniji sta se šestega julija po-ročila tudi Timo in Monika Ipavec. Tudi to je bila prekrasna poroka s ču-dovitim petjem prijateljice, ki je vse očarala. Tudi cerkev je bila podobna prelepi nevesti Moniki, ob kateri je si-jal ponosen ženin Timo. Kot vedno je bilo tudi tokrat navzočih veliko mla-dih iz Berlina in od drugod.Timo je zelo aktiven mladinec v žu-pniji, v zadnjem času mu je veliko po-magala tudi Monika, zato smo jima iz srca hvaležni za vse njuno delo in po-

moč in upamo, da ostaneta še naprej tako zvesta sodelavca.Dva dni kasneje, osmega julija, je bil Timo boter nečaku Arthurju, sinu sestre Simone in njenega pridnega in dobrega moža Armina Hartmanna (imata že hčerko Melijo). Praznova-li so v naših skupnih prostorih, spet v družbi z mnogimi mladimi prijatelji. Simona je vedno zelo lepo prebira-la berila pri maši, sedaj pa ima veliko

Marcus in Diana Hozjan s hčerko Niko

Krst Arthurja, sina Simone in Armina Hartmanna

Timo in Monika Ipavec sta stopila na skupno pot.

24

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

dela z otrokoma. Njen mož Armin pa je odličen nogometaš našega nogome-tnega kluba, kakor tudi boter Timo.

Štiri desetletja skupnega življenjaV mesecu juliju sta v krogu svojih otrok in vnukov srečna praznovala 40 let skupnega življenja Marinka in Anton Bačovnik. Zanju je župnik Dori, poln hvaležnosti za njuno pre-danost župniji, daroval zahvalno sve-to mašo. Brez njiju si je težko predsta-vljati slovensko župnijo, saj sta poleg še nekaj ljudi gonilni sili vseh del in prireditev v župniji. Tega se ne da po-vrniti. Povrne jima lahko samo do-bri Bog z zdravjem in blagoslovom v družini.

Tudi rojstni dneviJulija sta z nami praznovali rojstni dan Vera Gabor in Betka Bonifar-

ti. Vera je napravila pravo pojedino in

smo ji v čestitki izrekli iskreno zahva-

lo za njeno nesebično delo v župniji,

saj se neizmerno žrtvuje za dobrobit

in urejenost naše župnije, pri priredi-

tvah in pomoči drugim pri pripravah

praznovanj.

Enako je naredila tudi Elizabeta, ki z

Vero odlično sodeluje in sta zelo pri-

den in nepogrešljiv par v skupnem

delu za dobro vseh nas. Naj jima Bog

nakloni še veliko zdravja in energi-

je za naprej.

M. Mošnik

HAMBURG

Tudi v poletnih mesecih so bile svete

maše pri sv. Bonifaciju zelo dobro obi-

skane, kar je bilo v veliko zadovoljstvo

župnika Dorija in seveda nas vseh.

Med mašami in po njih smo se kot ve-

dno z veliko hvaležnostjo spominjali vseh, ki so imeli rojstne dneve in ju-bileje, saj vsak posameznik veliko na-redi za našo skupnost. Že pri junijski sveti maši sta praznovala rojstne dne-ve dolgoletni kletar Slavko Lovrec ter prav tako zvesti obiskovalec naših sre-čanj Toni Krističevič. Mala Magdalena Žaja, ki jo starši in stari starši pripelje-jo skoraj redno k slovenski maši, pa je napolnila dve leti. Pri julijski maši, na Krištofovo nedeljo, pa smo nazdravi-li Emi Lovrec, Lilijani Edl, zakoncema Majdi in Mladenu Ugrina ter njuni hčerki Manueli. Slavljencev bi bilo še več, toda bili so še na poletnem dopu-stu. Mize v skupnih prostorih so zopet ponujale obilo najboljših dobrot. Tu-di tort ni manjkalo. Nepozabni vesel večer sta dopolnjevala pesem in ples.Skupaj z družino Edl smo se razvese-lili njihovih nečakov Tilena in Alena,

Ob 40. obletnici poroke Antona in Marinke Bačovnik Slavljenka Elizabeta Bonifarti

Tanja Potrč, študentka, se poslavlja. Na sliki skupaj s starši in bratom.

Lilijana, hči Maja in mož Willi Edl

25

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

ki sta zagledala luč sveta 23. maja v rodnem Mariboru. Tetica Lilijana pa jima obljublja, da ju bo prišla večkrat obiskat in se z njima poigrat.Medtem ko smo se na junijskem izle-tu vozili z ladjo po hamburškem pri-stanišču, smo julija naredili lep izlet na otok Sylt, ki je že kar tradicionalni v tem času. Tudi tokrat nas je ta mon-deni otok očaral z novimi naravnimi pojavi in lepoto.

D. Dyllong

AUGSBURG

Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi v ScheyernuSlovenski verniki iz Ingolstata, Augs-burga in Ulma s svojima župnikoma, Stankom Gajškom in Romanom Kuti-nom, so se že drugo leto zapored zbra-li v Scheyernu, kjer je velik benediktin-ski samostan z lastno pivovarno. Skupaj z nemško skupnostjo tega kraja so pra-znovali praznik sv. Rešnjega telesa in krvi. Navzoči so bili tudi gostje iz Slove-nije, pihalni kvintet iz Moravč ter župan tega kraja. V samostanski cerkvi je bila najprej slovesna dvojezična maša, na-to je sledila procesija po mestu. Obred pri drugi postaji telovske procesije sta v slovenskem jeziku oblikovala že ome-njena župnika s svojimi verniki in gosti iz Slovenije. Po končanih obredih se je druženje nadaljevalo v velikem šotoru na samostanskem vrtu, kjer je bilo do-bro poskrbljeno za vse lačne in žejne.

Dan državnosti

Slovensko društvo Drava iz Augsburga

je v soboto, 23. junija, pripravilo kul-

turno prireditev ob dnevu državno-

sti. V programu so sodelovali učenci

slovenskega dopolnilnega pouka pod

vodstvom učitelja Velimirja Brunske-

ga, prepeval je združeni pevski zbor iz

Augsburga in Ulma, plesala je folklor-

na skupina, sestavljena iz parov augs-

burških in ulmskih plesalcev ter bral-

ci tekstov prozne in rimane besede. Z

igranjem na harmoniko je vse nav-

dušila Annamaria Savski. Po konča-

nem kulturnem programu je za zaba-

vo in prijetno vzdušje igral ansambel

Ognjeni muzikanti iz Slovenije.

Bad Wurzach – maša v naravi

V nedeljo, 24. junija, so se slovenski

rojaki iz Münchna, Augsburga, Ulma,

Ravensburga, Kemptna in Oberstdor-

fa zbrali k maši v naravi v kraju Bad

Dobrodošla najmlajša Zemljana, Tilen in Alen.

Nastop učencev ob dnevu državnosti Pri maši v Bad Wurzachu

Telovska procesija v ScheyernuSlavljenca Mladen in Majda Ugrina

26

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

Wurzach. V cerkvi na gričku, ki se dvi-ga nad mestom, je bila slovesna maša. Pevci iz Augsburga in Ulma so z ubra-nim petjem olepšali bogoslužje in na koncu prejeli zaslužen aplavz. Sedaj že upokojeni pastoralni referent v Ulmu, dr. Marko Dvořák, je ob koncu maše navzočim natrosil obilje bogatih mi-sli z domovinsko vsebino. Kosilo po maši iz popotne torbe je bilo to, kar si je vsak prinesel s seboj. Kmalu se je oglasila harmonika in petju ter ra-janju v senci za cerkvijo ni hotelo biti konca. Do poznih popoldanskih ur so daleč naokrog donele slovenske pesmi in zvenele slovenske melodije.

Skupni farni praznik v UlmuSlovenska župnijska skupnost v Ulmu je že več let souporabnica prostorov v nemški župniji Sv. Duha. Tam je po-leg cerkve tudi pisarna in dvoranica, kjer se Slovenci po maši srečajo. Re-dno nedeljsko sveto mašo ima vsaka skupnost zase. Le za veliko noč in za farni praznik se verniki obeh župnij zberejo skupaj k evharističnemu slav-ju. Letošnji skupni farni praznik je bil v nedeljo, 1. julija. Slovesno dvojezič-no mašo je vodil slovenski župnik Ro-man Kutin. Dobro so se odrezali tudi pevci iz Augsburga in Ulma. Ko se je končala slovesnost v cerkvi, so že ča-kali čevapčiči in druge dobrote, ki si jih je vsak z veseljem privoščil.

Maša narodov v AugsburguV nedeljo, 8. julija, je bila slovesna ma-ša v cerkvi sv. Ulricha. Ob somaševanju župnikov tujih narodnosti je mašo vo-dil msgr. Wolfgang Miehle, ki je v okvi-ru augsburške škofije pristojen za pa-storalo tujcev. Lokalni radio Horeb je sv. mašo direktno prenašal v eter. Ob tej priložnosti je združen pevski zbor iz Augsburga in Ulma ubrano prepeval la-tinsko mašo Vinka Vodopivca „Missa in honorem s. Catharinae“. S petjem so pri maši sodelovali tudi pevci madžarske skupnosti. Po maši je v prostorih slo-venske župnije sledilo kosilo za pevce iz Augsburga in Ulma. Ob petju in zvokih harmonike se je prijetno druženje za-vleklo do poznih popoldanskih ur.

Okrogli rojstni dneviČas hitro beži. Tu pa tam pride do pre-cejšnjega zamika, ko gre za objavljanje

voščil slavljencem. Že v februarju je do-čakal okrogli 60. rojstni dan Jože Vizlar. Sedaj živi v Weingartnu pri Ravensbur-gu. Rodil se je 14. februarja 1952 v Vo-lovniku pri Krškem. Leta 1970 ga je pot zanesla v Nemčijo, kjer si še vedno služi kruh kot šofer z volanom v roki.

Mašo narodov je v živo prenašal radio Horeb.

Šestdesetletnik Jože Vizlar

Slavljenec Gero je zaplesal s svojo ženo Miro.

Milena Šribar ima za seboj 60 let.

Prav tako je okroglo 60-letnico pra-znovala Milena Šribar, rojena Arh. Luč sveta je zagledala v Brežicah 13. marca 1952. V Nemčijo je prišla pred 43 leti. Sedaj živi v Baindtu pri Ra-vensburgu. Med okrogle šestdesetletnike se je v Ravensburgu vpisal tudi Gero Kotorič, rojen v Bosni, 8. junija 1952. Z ženo Miro sta v soboto, 9. junija 2012, slo-vesno pogostila prijatelje in znance.Okroglih 70 je letos pustil za seboj Alojz Mlakar. Na svet je privekal v ne-mirnem času druge svetovne vojne,

27

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

12. junija 1942, v kraju Reute blizu Bad Waldsee v Nemčiji, kamor je bi-la družina iz Slovenije nasilno izselje-na. Slavljenec in njegova žena Mimica živita v Baindtu. Veselita se vsake pri-ložnosti, ko se lahko srečata z vnuki.Dolgo let je kot pastoralni sodelavec v Ulmu služboval dr. Marko Dvořák. Na njegov 70. rojstni dan, v petek, 6. julija, sta se srečala z župnikom R. Kutinom in okrogli jubilej primerno obeležila. Na tem mestu naj bo slavljencu izre-čena zahvala za vse tisto, kar je delal in še vedno prispeva v prid slovenske župnijske skupnosti. Marko, hvala ti!Kdo drug kot Minka Kestel je v Ra-vensburgu srce slovenskega življenja. Tako v društvu kot v župniji je nepo-grešljiva oseba pri vseh dejavnostih. Stvarnik življenja jo je 10. julija 1952

postavil v lepi slovenski haloški svet. Pot jo je kmalu zanesla v Nemčijo. Ob njeni okrogli 60-letnici ji kličemo vsi, ki jo poznamo: Bog te ohrani zdravo in veselo še na mnoga leta!

Orgelski koncert Snežke Podpečan v AugsburguV nedeljo, 22. julija, je bil v kapeli se-ster elizabetink v Augsburgu vrhunski glasbeni dogodek. Ob 18. uri je bila najprej maša. Sledil ji je bogat orgel-ski koncert. Umetnica na orglah, mag. Snežka Podpečan, je nase opozorila že med mašo, pri kateri je spremljala do-mači pevski zbor in ljudsko petje. Da dobro obvlada bele in črne tipke, pa je v polnosti dokazala z igranjem po maši, po kateri je odlično izvedla dela Scarlattija, Vivaldija in Bacha. Ob kon-

cu koncerta so navzoči umetnico na-gradili z zasluženim aplavzom, župnik Roman pa ji je izročil šopek rož in ji zaželel novih uspehov v bodočnosti.

Slovo Cirila JavornikaRodil se je kot dvojček na Nizozem-skem, 28. maja 1931, skupaj z bratom Markom. Poleg njega je pokojni imel v družini še dve sestri in mlajšega brata. Ko je bil Ciril star sedem let, se je dru-žina iz Nizozemske preselila v Slovenijo v bližino Krškega. Tam je odraščal, ho-dil v šolo in se izučil za zidarja. Po od-služenem vojaškem roku je kmalu spo-znal življenjsko sopotnico Slavico in se z njo leta 1954 poročil. Iz njune ljubezni se je 1955 rodila hčerka Majda. Ciril je leta 1961 odšel v Nemčijo. Nastanil se je v Ehingenu in kot zidar takoj našel za-

Alojz Mlakar z ženo Mimico

Dr. Marko Dvořak je v družbi župni-ka Romana praznoval 70 rojstni dan.

Po koncertu je župnik Roman orga-nistki Snežki izročil šopek rož.

Pokojni Ciril Javornik

Slavljenka Minka ob možu Herbertu pozdravlja goste.

28

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

poslitev. Po enem letu sta k njemu prišli tudi žena Slavica in hčerka Majda. Dru-žina je bila spet skupaj. Tu sta se rodili še Greta 1963 in Klavdija 1969. Po ne-kaj letih službe na zidarskem področju je našel novo zaposlitev v tovarni papir-ja v Ehingenu. Tu je delal do upokojitve leta 1994. Ciril je bil delaven in umirjen človek. Pomagal je, kjer je mogel. Pred osmimi meseci, 23. novembra 2011, ga je močno oplazila možganska kap. Od takrat se je njegovo življenje zelo spre-menilo. Prikovan na posteljo je bil od-visen od pomoči drugih. Žena Slavica je bila v teh težkih časih stalno ob njem in gotovo zanj tudi najbolj dragocena pomoč. V torek, 24. julija 2012, je za ve-dno obmirovalo njegovo srce. Na poko-pališču v Ehingenu je bilo v petek, 27. julija, poslednje slovo.

R. Kutin

ESSEN

Po tednih letnega dopusta se spet ve-selimo naših srečanj pri slovenskih mašah na vseh naših »podružnicah«, saj smo v avgustu imeli nedeljsko ma-šo od druge nedelje naprej le v Essnu. Verjetno bo potrebno nekatere dose-danje ustaljene termine naših srečanj spremeniti. Vse kaže namreč, da bom moral slovenski župnik v Essnu pre-vzeti skrb tudi za drage rojake v Hil-dnu in Solingenu, za katere je do zdaj skrbel požrtvovalni upokojeni duhov-nik Martin Mlakar. Njega so namreč poklicali, naj se vrne v domovino, kjer so mu dodelili službo duhovnega po-močnika v župniji Kranj. (Naj povem, da mi je ugledni gospod v prostorih nadškofije Ljubljana čisto resno rekel, naj se čim prej vrnem tudi jaz. Sem mu rekel, da so tudi v Nemčiji zelo do-bri in hvaležni slovenski verniki, ka-terih ne moremo kar tako zapustiti.)

Po svojih močeh se želim truditi, da nihče ne bo prikrajšan v možnosti udeležbe pri slovenskih svetih mašah. Seveda ne bo moglo vse ostati kakor doslej. Spremembe bodo objavljene v našem župnijskem glasilu, ki ga poši-ljamo na 400 naslovov. Prepričan sem, da boste tako uvidevni in boste spre-membe sprejeli z razumevanjem, pa tudi s hvaležnostjo, da sploh imamo možnost slovenskega bogoslužja. Obenem se iskreno priporočam, da me podpirate z molitvijo in z vam značil-no prijaznostjo ter hvaležnostjo. Seve-da to velja za vse izseljenske duhovni-ke. Veste, tudi duhovniki smo ljudje, ki si želimo podpore tistih, katerim smo poslani kot delivci božjih skrivnosti. Pokažite, da nas potrebujete. Naj vam bodo pri srcu duhovne dobrine, katere vam z božjo pomočjo z vso pastirsko gorečnostjo želimo posredovati. Radi prihajajte k slovenskim mašam.

Moj dopustTrenutno nimam drugih tekstov. Bi-lo je namreč nekaj slovesnih prazno-vanj življenjskih jubilejev. Pričakujem kakšno poročilo in kakšno fotografi-jo teh oseb, ki so bile deležne mno-žičnega praznovanja v krogu prijate-ljev in znancev.

Na letošnji dopust imam zelo lep spo-min. V soboto, 7. julija, sem v Vidmu pri Krškem poročil nečaka Borisa z ne-vesto Katjo. Zelo razveseljiv dogodek za strica duhovnika, pa tudi za osta-le sorodnike. (Borisu sem bil tudi bir-manski boter.) Bog jima daj blagoslov, srečo in zvesto ljubezen do konca ži-vljenja. Deset dni sem nato posvetil delu v na novo ustanovljenem samostanu se-ster klaris v Turnišču v škofiji Murska Sobota. V pogovoru z njihovo predstoj-nico opatinjo m. Katarino sem izvedel, da stanujejo na delno obnovljeni man-sardi 500 let stare stavbe brez strešne izolacije, brez ometa, brez vrat. Takrat je bila v Sloveniji zunanja temperatu-ra 35 °C in več, na mansardi pa gotovo več kot 50 °C. Mati Katarina je v šali re-kla: »Še dobro, da nimamo termome-tra, da ne vemo, kako vroče nam je …« Odločil sem se, da jim grem pomagat. Bil se dobrodošel in potreben. Stavba namreč nima ne oken ne vrat - razen vrat v kapelo in v govorilnico. Prepih se neovirano sprehaja skozi prostorne hodnike in sobe nekdanjega samosta-na. Namesto oken v kapeli so začasni okvirji s plastično folijo od embalaže. Po tem »patentu« sem iz odpadnih lat

Turnišče – samostan klaris. Kapela, okrašena ob slovesni blagoslovitvi.

29

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

naredil okvirje in na njih napel odpa-dno plastično folijo. V šali sem rekel, da ponujam patent za dvokrilna okna iz plastične folije. Pa še veliko drugih del je bilo potrebno opraviti v samo-stanu, ki se obnavlja izključno s pro-stovoljnimi darovi bližnjih in daljnih dobrotnikov, pa tudi s prostovoljnim delom domačinov in sorodnikov se-ster klaris. Sestram sem izročil tudi darove nekaterih naših faranov in da-rov, poslanih na naš karitativni račun. Bog povrni vsem! Potrebe tega samo-stana priporočam še drugim, če je ko-mu od vas možno kaj prispevati. Hva-ležne bodo za vsak evro. Sestre klarise zelo veliko molijo tudi za Slovence po svetu in za izseljenske duhovnike. Smo torej del njihove redovne družine. V družini pa je prav, da si med seboj po-magamo. (Denarno pomoč za obnovo samostana lahko izročite vašim duhov-nikom, nakažete na naš karitativni ra-čun ali naravnost na račun samostana: Samostan klaris, Štefana Kovača 72, Turnišče, IBAN SI56 1010 0005 0864 176, BIC – SWIFT BAKOSI2X.)Kaj pomeni novi samostan sester kla-ris v Turnišču, je ob blagoslovitvi sa-mostana in kapele 28. junija letos po-vedal škof dr. Peter Štumpf. V nagovoru je dejal, da se s tem dogodkom uresničuje stoletni sen njihovih nekdanjih narodnih budi-teljev. „Imamo kontemplativni sa-mostan. Bogu in Materi Mariji smo neizmerno hvaležni za ta dar! Veru-jem, da so nam ga v nebesih izprosili naši duhovniki, dobri očetje in ma-tere, skriti svetniki, ki jih nihče ne pozna, pa so se v življenju posvetili.“

Birmanka iz Essna16. junija je v cerkvi sv. Ruperta v Kr-škem prejela zakrament svete birme naša mlada faranka Tatjana Cerjak,

hčerka Ivana in Sonje, r. Novak, roj.

1996 v Essnu. Pripravljala se je s po-

močjo domače družine pod vodstvom

župnika Lojzeta.

Draga Tatjana, ostani zvesta sveti veri,

katero si globlje spoznavala in si bila

pri birmi potrjena za Kristusovo pri-

čevalko. S tabo in z vso družino se ve-

selimo in ti čestitamo.

Romanje v Kevelaer

Prosim, da si pravočasno zabeležite v

koledar naše vsakoletno romanje na

prvo nedeljo v oktobru. Letos je to 7.

oktober. Sveta maša bo v spovedni ka-

peli ob 13. uri. Od 12. ure naprej – pri-

ložnost za sveto spoved.

FRANKFURT

Telovo ...

Na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi

smo nekatere župnije drugačnega ma-

ternega jezika, med njimi tudi sloven-

ska, sodelovale pri praznični maši in

procesiji v središču Frankfurta. Prva

prošnja za vse potrebe je bila v sloven-

ščini, prebrala pa jo je Helena, oblečena

v narodno nošo. Tudi ob takih priložno-

stih in na ta način se pokaže slovenska

prisotnost v Frankfurtu in v Hessnu.

... domovina tukaj ...V soboto, 16. junija, popoldne pa smo v slovenskih župnijah v Frankfurtu in Mannheimu pripravili ob slovenskem državnem prazniku mašo za domovi-no. Temu našemu srečanju pri romar-ski cerkvi v Maria Einsiedel pri Gern-sheimu pravimo kresovanje. Kresa že vrsto let ne zakurimo več, kajti tradi-cionalno imamo vsako leto na ta dan vsaj nekaj ploh in neviht. Letos je pri-šel med nas msgr. dr. Jože Plut, vojaški vikar iz Ljubljane, iz Bočne v Savinj-ski dolini pa zopet družina Zavološek. Prvi je vodil somaševanje slovenskih duhovnikov iz Mannheima in Frank-furta ter nas v pridigi nagovoril in spodbujal, drugi pa so nam polepšali praznovanje s prepevanjem pri maši in še po njej. Ob koncu maše je nekaj recitacij z nekaterimi šolskimi otroki pripravila učiteljica Natalija, okvir te-mu nastopu pa je dala s svojim petjem družina Zavolovšek. Vse pa nas je pre-senetil s svojim glasom in petjem hi-mne ter pesmi Slovenec sem Jernej Žagar, študent petja iz Mannheima, prihaja pa iz Trebelnega. Z molitvijo za domovino ter pesmijo Marija po-magaj nam sleherni čas smo zaključi-li srečanje ob oltarju in se preselili h koči, kjer so nas že čakale jedi z žara, pijača in pecivo. Veselo razpoloženje, ki so ga razširili s petjem in igranjem Zavolovškovi, se je razširilo na vse, tu-di nevihta, ki se ni izneverila tradici-ji naših junijskih srečanj, ga ni zatrla. V koči je bilo veselo, prepleteno s pe-tjem in igranjem harmonike, tja do desete ure zvečer. Nazadnje je ostala samo še ekipa iz Wiesbadna in Darm-stadta: v popoldanskem času je pri-pravila prostor in vse drugo za to na-še srečanje, zvečer pa seveda tudi vse pospravila. Hvala jim za delo in pri-pravo tega našega praznovanja, hvala

Bimanka Tatjana Cerjak iz Altenessna z botrico Emico Strnišnik

30

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

pa tudi gostom, ki so nam polepšali ta

dan, družina Zavolovšek pa naslednji

dan še nedeljsko mašo v Frankfurtu.

Hvala pa tudi vsem, ki se jim je zdelo

vredno priti na to našo prireditev ob

dnevu slovenske državnosti.

Dan pred praznikom apostolov Petra

in Pavla je limburški pomožni škof dr.

Thomas Löhr s pogovorom s pasto-

ralnimi delavci in pastoralnim svetom

pastoralnega območja Frankfurt-ju-

govzhod ter mašno daritvijo sklenil

vizitacijo tega dela mesta Frankfurta.

Na zadnjo junijsko nedeljo pa smo

se v Frankfurtu po maši poslovili od

družine Cevec. Pred nekaj manj kot

tremi leti sta prišla Martina in Mirko

med nas, z Julijo, katere rojstni kraj

je Frankfurt, pa so se vrnili v Slove-

nijo, zaenkrat v Pivko (Šempeter na

Krasu).

... in v večnosti

Mesec junij in julij pa sta bila v na-

ši župniji kar močno zaznamovana s

smrtjo in pogrebi. V začetku junija je

umrla 64-letna Valerija Krtanjek, ro-

jena Kašič iz Frankfurta. Izhajala je

iz družine devetih otrok iz Migoli-

ce pri Mirni na Dolenjskem. Bila je

dolgoletna naročnica Naše luči. Ma-

lo pred smrtjo je prejela zakrament

bolniškega maziljenja. Pokopali smo

jo v Frankfurtu. Kmalu za njo je v is-

ti hiši v Frankfurtu umrl 66-letni Ja-

nez Grešak, doma pa je bil iz Knezdo-

la pri Trbovljah. Tudi on je umirajoč

prejel bolniško maziljenje, pokopali

pa so ga v domovini v Kočevju. Sredi

julija pa je umrla skoraj 92-letna Kar-

la Herche, rojena Zadnik iz Frankfur-

ta. Bila je med najstarejšimi našimi

župljani. Njena družina izhaja iz Trsta

in se je kot mnoge druge po prvi sve-

tovni vojni umaknila pred Mussolini-

jem v takratno kraljevino Jugoslavijo

ter se naselila v Zagrebu. V šestdese-

tih letih pa je prišla v Frankfurt in od

Julija, Martina in Mirko Cevec so se vrnili v Slovenijo. Pokojni Janez Grešak (na desni) z družino

91-letna tržaško-zagrebška Slovenka Karla Herche iz Frankfurta

Prva prošnja pri praznični maši v Frankfurtu je bila v slovenščini.

Tudi po maši v Frankfurtu so nam Zavolovškovi zapeli.

31

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

tukaj podpirala svoje brate in sestre v domovini. Zelo rada je brala in je bila naročnica Naše luči, Družine, Ognjišča in mohorjevih knjig. Tudi ona je ne-kaj dni pred smrtjo prejela zakrament bolniškega maziljenja. Že v maju pa je v 97. letu umrla Ana Colović. Živela je sicer v Norwichu v Angliji, kjer je tudi pokopana, vsako poletje pa je do pred dvema letoma za nekaj mesecev pri-šla k sorodnikom Schäffer v Weiter-stadt, vedno pa tudi k slovenski maši v Darmstadt. Naj vsi pokojni počivajo v božjem naročju, vsem domačim in so-rodnikom pa izražamo naše sožalje.

rem

INGOLSTADT

Krst. V soboto, 30. junija, smo imeli krst v Ingolstadtu, v Gnadenthalu, sa-

mostanski cerkvi sester frančiškank. Zakrament svetega krsta je prejel Jan-nis Zemljak, sin Despine Merzios in Petra Zemljaka. Poleg staršev in bo-trov Nicolasa in Martine so s svojo navzočnostjo počastili slovesni obred tudi stari starši, sorodniki in prijate-lji. Jannis se je kljub močnemu naho-du dobro držal in po svoje sodeloval pri svetem krstu. Novokrščenca smo s posebnim blagoslovom izročili nje-govim staršem v njihovo ljubeče zave-

nje skupno življenje. S svojimi doma-

čimi, sorodniki, prijatelji in znanci pa

sta Justi in Tone obhajala svojo zlato

obletnico poroke v soboto, 23. junija.

Povratnika v Slovenijo. V soboto, 30.

junija, sta se pri slovenski maši v Er-

langnu od nas poslovila naša draga

rojaka Manica in Hinko Šerbinek, ki

se vračata domov v Veržej, kjer sta si

zgradila in uredila prijazen dom. Ta-

ko se je med nami končala ena bogata

slovenska zgodba. Manica je bila uči-

teljica slovenskega dopolnilnega pou-

ka, dokler je bilo potrebno število slo-

venskih otrok, nakar je poučevala na

nemški šoli in Hinko je bil zaposlen

pri Simensu; oba sta zelo dejavno so-

delovala ne le v naši slovenski župni-

ji in s Slovenci v Erlangnu z okolico,

ampak tudi v nemški župniji sv. Ksik-

sta v Büchenbachu, kjer je bila Manica

dolga leta članica Župnijskega pasto-

ralnega sveta. Po njuni zaslugi je pri-

šlo do pobratenja župnij Büchenbach

in Veržej, kot člana nemške župnijske

Kolpingove družine sta bila pobudni-

ka pri ustanovitvi Kolpingove družine

v Veržeju, preko katere so po njunem

posredovanju tekle mnoge dobrodel-

ne pomoči v Sloveniji. Skratka, bila sta

pri vseh naših dejavnostih nepogre-

šljiva. Ko odhajata, nam je težko in ju

Jannis Zemljak pri krstu s starši, se-strično in botri

Zlatoporočenca Justi in Tone Tessmann

Pokojna Valerija Krtanjek iz Frankfurta

Pokojna Ana Colović iz Norwicha

tje in varstvo; po božji volji jim je za-upana vzvišena naloga, da za svojega otroka skrbijo ter ga vzgajajo v dobre-ga človeka in kristjana.Zlatoporočenca. Naša rojaka iz Wet-tstettna pri Ingolstadtu Justi in Tone Tessmann, oče in mati dveh sinov ter oma in opa petih vnukov, sta 15. juni-ja imela 50-letnico svojega zakonske-ga življenja. Štajerka Justi iz Velenja in Dolenjec Tone iz Žvirč v Suhi kra-jini sta se našla v Porurju in 15. junija 1962 ju je v Oberhausnu poročil slo-venski duhovnik Ivan Ifko. Svoj zla-ti jubilej sta potrdila in se Bogu za-hvalila pri slovenski maši v nedeljo, 17. junija, po maši sta nas pogostila v Slovenskem centru, kjer smo jima s stiskom roke in domačimi pesmi-mi izrazili svoje dobre želje za nadalj-

32

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

bomo pogrešali, vendar se z njima ve-selimo in jima s hvaležnim srcem že-limo srečno vrnitev ter dobro poču-tje v domovini, v ljubljenem Veržeju.Poroka. V soboto, 7. julija, sta v sa-mostanski cerkvi Gnadenthal sklenila zakrament svetega zakona Marlen in Boris Krajnčič. Po zelo dobri pripra-vi sta si pri slovesni poročni maši ob navzočnosti njunih najožjih sorodni-kov, obeh prič Karoline in Marina, ne-katerih rojakov in prijateljev obljubila pred Bogom svojo ljubezen in zve-stobo v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju ter si izmenjala prstana v zna-menje medsebojne pripadnosti. Mar-len in Borisu ter njuni družini želimo srečno in blagoslovljeno prihodnost. Maša v naravi. Julija smo imeli za-dnje maše pred dopustom, v Weißen-burgu smo imeli tokrat našo vsako-mesečno mašo v nedeljo, 8. julija, v

naravi, na vrtu pri Mahleinovih, pe-tje pri maši je lepo spremljal na flav-to gospod Thomas Mahlein. Po maši smo se zbrali k agape, prijateljskemu druženju ob z dobrotami bogato po-grnjeni mizi. Kar ostali bi še skupaj v prijetnem vzdušju, a je bilo treba iti v Ingolstadt, kjer smo imeli zve-čer mašo.

Stanko Gajšek

JubilejNa dan sv. Alojzija, 21. junija, je okroglih 70 let dopolnil župnik Slovenske katoli-ške misije iz Ingolstadta, gospod Stan-ko Gajšek. Domača kapela v hiši „KIM“ v Ingolstadtu ga je pričakala ozaljšana z ogromnim šopkom vrtnic različnih pa-stelnih odtenkov. Za vsako leto ena je bila. Oltar je bil okrašen s svečo, ki je bila dar sester samostana Gnadenthal, kjer Stanko mašuje dvakrat tedensko in pa z bršljanovo blazino, na kateri je bilo

z belimi cvetlicami izpisano število let. Župnik Stanko je vidno ganjen pristopil k oltarju in se zahvalil za pozornost, ki smo mu jo namenili. S hripavim in pre-hlajenim glasom, ki se mu je do konca maše skoraj že čudežno povsem povr-nil, nas je vodil skozi bogoslužje. Presenečenj pa s tem še ni bilo konec. V prostorih Slovenske katoliške misije smo njemu v čast pripravili praznova-nje in kratek program. V dvorano sta ga pospremila Enrico in Simon ter nje-govo pot posipavala s pisanimi cvetni-mi listi vrtnic. V spremljavo je zado-nela melodija diatonične harmonike Draga Kisilaka ter pozdravna pesem vseh prisotnih. Danila je v imenu vseh spregovorila zahvalne besede, na krat-ko orisala njegovo bogato življenjsko pot in nam priklicala v spomin števil-na čudovita skupna doživetja, skupna potovanja, izlete in druge prireditve.

Po maši v Erlangnu sta se od nas poslovila Manica in Hinko.

Pri maši na vrtu pri Mahleinovih

Novoporočenca Marlen in Boris Krajnčič

70 let je dopolnil Stanko Gajšek, župnik SKM iz Ingolstadta.

33

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

Stanka so s svojo prisotnostjo in dari-lom prijetno presenetili tudi predstav-niki slovenske skupnosti iz Weissen-burga. Večer je minil ob prijetni glasbi, petju ter dobri hrani in kapljici. Tudi torta in sladice niso manjkale. Spošto-vali smo njegovo željo, naj mu daril ne kupujemo. Zato smo zbrali denar, ki ga bo Stanko prenesel v dobre namene, in sicer bo znesek, kateremu bo še sam kaj dodal, podaril slovenskemu misi-jonarju na Madagaskarju Petru Opeki. Dragi župnik Stanko, Bog vas živi še na mnoga zdrava, srečna in zado-voljna leta! Zahvaljujemo se vam za vso vašo skrb in dobroto, še posebej pa smo hvaležni za vašo odločitev, da nam boste v moralno in duhovno oporo tukaj v ingolstadtski skupnosti ostali še nadaljnje leto.

Lidija Schneeweis Gumilar

MANNHEIM

40 let mašništva našega župnika Janeza ModicaPred štiridesetimi leti je v ljubljanski stolnici potekalo posvečenje števil-nih novomašnikov in med njimi je bil tudi naš župnik Janez Modic. Oblju-bo, ki jo je takrat dal Bogu, da mu bo služil v dušno korist vernikov, spol-njuje še danes. V slovenski župniji v Mann heimu deluje že šestnajsto le-

to. Poleg vernikov v Mannheimu du-

hovno oskrbuje še naše rojake daleč

okrog, tudi do 250 kilometrov daleč.

To je gotovo zelo naporno, a nas vse

rad obiskuje. Skrbi za naše duše, vča-

sih pa nam priskoči na pomoč tudi v

kakšni drugi zadevi. Na žalost nas je

vedno manj, saj so se nekateri vrnili v

domovino, nekateri so odšli v večnost,

naši otroci pa so šli po svoje: služ-

be in življenje v narodnostno meša-

nih zakonih jih je oddaljilo od sloven-

ske skupnosti.

Gospod župnik, lepo se vam zahvalju-

jemo za vso dušno in telesno pomoč.

Hvaležni so vam tudi naši vnuki, ki

ste jim priskrbeli prostor, da jih lah-

ko gospa učiteljica Mira tako lepo po-

učuje slovenski jezik. Prav tako smo

vam hvaležni, da pomagate organi-

zirati razna srečanja, proslave, roma-

nja in izlete.

Marija Kamenšek

Spoštovani gospod župnik Modic,

leta 1972 ste se pri mašniškem posve-

čenju odzvali naročilu: »Pojdite in sej-

te seme evangelija po zemlji.« To de-

lo uspešno opravljate že štirideset let.

Bogu hvala!

Zdaj ste pri nas, ko okolje ni naklo-

njeno božji besedi. Kljub temu mora-

mo biti optimistični, saj nam je Jezus

zagotovil, da bo z nami vsak dan do

konca sveta. Ob tej lepi obletnici vam

želimo ne najprej človeške moči, am-

pak moči Svetega Duha.

Želimo vam, da bi imeli eno uho obr-

njeno k nebeškemu Očetu, drugo pa

proti zemlji, kjer smo mi.

Ministranti Daniel, Gregor, Enrico in Simon z župnikom Stankom Gajškom

Po jubilejni maši smo šli v Herzogenried-park

Po jubilejni maši v Herbolzheimu

34

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

Da bi imeli oči za lepoto in veličino božjega stvarstva, za božja čudovita dela, ki se vršijo dan za dnem in nas nanje opozarjali, saj smo zanje postali več ali manj slepi.Da bi imeli še naprej srce, ki ima do-volj prostora za nas vse. Čeprav smo včasih težki, vas imamo radi. Želimo, da bi še dolgo in vztrajno prihajali k nam in odhajali sproščeni in v vese-lju s hvalnicami ob zavesti, da so ne-katera semena vendarle padla na ro-dovitna tla. In kaj je lepše in boljše, kot da naše želje priporočamo Jezu-su in Mariji.

Janko Humar, Herbolzheim

Slovenska šola v MannheimuIzteka se še eno šolsko leto na slo-venski šoli v Mannheimu, za katerega lahko zatrdimo, da je bilo zelo zani-mivo in uspešno. Zame je bilo to prvo leto službovanja kot učiteljica dopol-nilnega pouka slovenščine v Nemči-ji, kamor me je napotilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Poučevanje mi je v veliko vese-lje in ga opravljam z veliko ljubeznijo ter predanostjo.Slovensko šolo v Mannheimu sesta-vljata oddelek otrok in oddelek odra-slih. Slednji je nastal letos na pobudo odraslih udeležencev, med katerimi je čedalje večje zanimanje za uče-nje slovenščine in spoznavanje kul-ture domovine svojih staršev ter ded-kov in babic.Vsako soboto smo se zbrali najprej pri gospodu župniku Janezu Modi-cu, ki nam je pomagal tudi zagotovi-ti prostor za poučevanje in smo mu za to in za njegovo nesebično pomoč ze-lo hvaležni. Ob deseti uri smo začeli s poukom. Otroci so spoznavali boga-stvo slovenskega jezika, naučili so se veliko slovenskih ljudskih pesmi, od-

krivali so naravne in kulturne zname-nitosti Slovenije, se poskusili v peki in slovenskih ljudskih plesih itd. Otroci so ob veliki skrbi staršev redno priha-jali k pouku in pridno sodelovali. Za novo šolsko leto imamo v obeh od-delkih veliko idej in z veseljem priča-kujemo, da jih bomo septembra lahko začeli uresničevati.

dr. Mira Delavec

Rekord na Sv. VišarjahLetos je na srečanje treh Slovenij pri-šlo rekordno število faranov iz sloven-ske župnije v Mannheimu. Sku paj nas je bilo kar šestnajst, pa še precej soro-dnikov iz Slovenije smo pripeljali. V čudovitem vremenu sta nas navdušili starodavna božja pot in čudovita gor-ska pokrajina, ki bi jo lahko imenova-li kar gorska katedrala. Ob spoznanju, da ni dovolj, da rečemo, »sem že bil tam«, ampak da je vredno priti vsa-ko leto, smo se z božjim blagoslovom razšli zadovoljni in polni lepih vtisov.

MÜNCHEN

Dar Svetega DuhaDva nekdanja učenca v naši župnij-ski šoli Marvin Mušič in Žan Hengel-mann sta bila 22. junija v župniji sv. Floriana v Münchnu Messestadt Ri-em pri sveti birmi. Slovesnost je bila v petek ob peti uri popoldne, kar je za nas malo nenavaden termin, tukaj pa je to povsem običajno. V Sloveniji so takšne slovesnosti v nedeljo pri glav-ni župnijski maši. Kljub ‚nerodnemu‘ terminu je bil obred in vzdušje v cer-kvi ob prejemu zakramenta Svetega Duha enkratno in globoko doživetje božje bližine in veselja zbranega obče-stva. Preko 50 birmancev je bilo tako navdušenih, da je bilo tudi med verni-ki v cerkvi zaznati neko posebno raz-

položenje in odprtost za sveto dogaja-nje in sad tega je bilo živo sodelovanje birmancev in vsega občestva. Vsak posamezni birmanec je stopil v spremstvu svojega botra pred ško-fa, da je prejel zakrament potrditve, dar Svetega Duha za življenje po veri. Drug za drugim so pristopali zbrano in slovesno in so kar cveteli od pono-sa. V skrbno izbranih oblekah s o bili videti skoraj kot odrasli. Očitno so se zavedali, da stopajo v dobo samostoj-nosti v svoji veri in osebni odgovor-nosti za življenje po njej. Bil je res krasen, topel večer in udele-žencev se je dotaknila lepa slovesnost, da so odhajali skupaj z birmanci kot prerojeni, obogateni in ponosni na te mlade ljudi, ki stopajo v življenje. Naj jih spremlja božja milost in jih vodi Sveti Duh.

Marvin je bil očitno vesel škofove spodbudne besede.

Žan zbrano sprejema dar svete birme.

35

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

Novi člani božjega kraljestva

Že v aprilu je bila v domovini krščena

Tamara Režonja. Deklica je prvoro-

jenka mlade družine Andreje in Jane-

za Režonja. Andreja je zaradi ljubezni

do zaročanca in sedaj moža spreje-

la z njim skupno pot zunaj domovine

in živita v Münchnu. Janez pa živi že

od svoje mladosti v našem mestu. Oba

zavzeto sodelujeta v župnijski skupno-

sti. Andreja se je kmalu po preselitvi v

glavno mesto Bavarske pridružila žu-

pnijskemu pevskemu zboru, ki se je v

zadnjih letih dobro pobral in se posta-

vil na noge in potrebuje mlade glasove.

Starša sta se silno razveselila svojega

prvega otroka in njuni prijatelji v sku-

pnosti z njima.

Krst je bil 1. aprila 2012 v cerkvi sve-

te Marije Vnebovzete (cerkev Marije

pod Logom) v Turnišču, krstitelj pa je

bil msgr. Franc Režonja, generalni vi-

kar soboške škofije in stric Tamarine-

ga očeta Janeza. Botra sta bila Stanka

in Robert Žalik. Čestitamo in želi-

mo mladi družini polno mero božje-

ga blagoslova.

V naši župniji pa je v juliju prejel sve-

ti krst Felix John Salter. Njegov oče

Timothy Peter Salter in mati Marga-

ret Salter, roj. Colnarič, sta prišla pred

kratkim v našo župnijo iz Amerike.

Za krst njunega drugega otroka sta se

priglasila v slovenski župniji. S poseb-

nim veseljem sta iz Slovenije prišla na

ta veliki družinski dogodek mamina

starša. Po očetovi strani pa to ni bilo

mogoče, saj njegovi živijo na Novi Ze-

landiji, kjer je rojen tudi Felixov oče.

Bili pa so duhovno navzoči, saj so se

tudi tako daleč veselili božjega življe-

nja, ki ga je prejel njihov vnuk. Bo-

trstvo sta sprejela Sabina Sideco, roj.

Cassetto, in Neil Sideco.

Posebej pa se je veselila Felixova se-

strica Katarina, ki je zelo pozorno sle-

dila obredu krsta. Pokazala pa je vsem

tudi to, da ima bratca zelo rada.

Staršema in botroma in vsem njiho-

vim sorodnikom čestitamo, krščencu

pa želimo polno mero blagoslova v ži-

vljenju, da bi se nekoč zavedal svojega

božjega otroštva.

Drugi župnijski dogodki

Telovska procesija se je začela po tra-

diciji na Marijinem trgu. Slovesno

praznovanje svete maše na praznik

svetega Rešnjega telesa in krvi je vodil

kardinal Reinhard Marx. Slovensko

župnijo je zastopala kar lepa skupi-

na župljanov v narodnnih nošah, tudi

iz društva Lipa so prišli, ostalega ljud-

stva pa je bilo bolj malo v slovenskem

delu procesije. Ta čas je veliko fara-

nov doma, mnogi starejši pa ne zmo-

rejo biti več ur na nogah, in to v vroči-

ni na nekaj kilometrov dolgi procesiji.

Vedno pa zbudijo pozornost narodne

noše, ki smo jih naslednji dan spet na-

šli na časopisnih straneh.

Maša v naravi je vedno v režiji žu-

pnije Augsburg, vendar se nekaj naših

faranov z veseljem in koristjo pridru-

ži. Letos je bila 2. junija v Bad Wurzac-

hu pri Memmingenu. Zelo navdušeni

so se udeleženci vrnili s tega celo-

dnevnega srečanja.

Bennofest je bil v soboto, 30. junija, na

velikem trgu Odeonsplatz. Slovenska

župnija se je predstavila na stojnici in

v programu na glavnem odru. Nasto-

pile so citrarke in nekaj mladih z me-

lodijami narodnih pesmi, folklorna

skupina društva Lipa pa se je predsta-

vila s prekmurskimi plesi. Na stojnici

smo nudili turistični material o Slove-

niji, zgibanko o župnijskem življenju

in nekaj slovenskih dobrot: potice, sa-

lame, kruh in vino.

Lojze Grojzdek in Tadej Rifel sta zju-

traj postavila stojnico. Preko dneva so

se pri stojnici menjavali sodelavci. Bil

je zelo vroč dan, vendar je vse pote-

kalo v prijetnem sodelovanju in vese-

lem vzdušju.

Župnijski izlet je bil 7. julija v Freising.

25 faranov se ga je udeležilo. Odpelja-

li smo se z vlakom in doživeli bogat in

Felix John Salter je postal božji otrok. Med mašo na praznik SRT na Marijinem trgu v Münchnu

36

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

zanimiv dan v zares lepem vremenu. V starem škofijskem dvorcu je za nas Slovence še posebej zanimiv hodnik, kjer so predstavljena nekdanja pose-stva freisinških škofov, med njimi je tudi Škofja Loka. Posebne pozornosti je vredna baročna stolnica. Tam smo imeli tudi mašo. Na freisinškem gri-ču in popoldne v mestu sta nas spre-mljala vodiča, ki sta razlagala zanimi-vosti. V skupini pa smo imeli tudi g. Pavkoviča, ki je slep, vendar se je iz-kazal z neverjetno obširnim znanjem o brižinskih spomenikih in zgodovin-skih dogodkih, ki so povezani z našim narodom. Udeleženci so ugotavljali, da so od njega zvedeli veliko več zanimi-vih podrobnosti in razlag kot od vodi-čev. Zalo zadovoljni s hvaležnostjo so se udeleženci vrnili na večer domov.

STUTTGART

Utrinki z družinskega seminarjaOd 7. do 10. junija sva oba duhovnika iz slovenske župnije Stuttgart skupaj z dvanajstimi družinami preživela lepe in nepozabne trenutke na družinskem seminarju, ki je potekal v Meersburgu ob Bodenskem jezeru. Lepo okolje z jezerom in lepim mestom je že takoj na začetku pomenilo lepo dobrodo-šlico. Ob pomoči vzgojiteljice Karoli-ne Meglič Štuhec in ostalih sodelav-cev iz društva Parnas ter Michaela Stahla smo našim družinam pripra-

vili zelo kakovosten zaključek delov-

nega tedna, od katerega smo vsi imeli

zelo veliko, tako starši kakor otroci in

vsi ostali udeleženci.

Ob zbiranju v četrtek zvečer smo si za-

stavili cilje in naloge ter smernice naše-

ga dela in druženja. V vseh je že takoj

na začetku plamenel žar tiste pristne

motivacije in hotenja, da želimo od te-

ga seminarja vsi odnesti največ za svoje

vsakodnevno življenje. V petek pa smo

delo organizirali tako, da smo se naj-

prej posvetili otrokom in se pogovarja-

li o nasilju, fizičnem, verbalnem in psi-

hičnem in ob tem imeli še delavnice na

to temo. Župnik dr. Zvone pa se je po-

svetil staršem. Odprli so temo svetov-

nega etosa, ki v svoji ideji nosi tudi ta-

kšne probleme. Tako starši kakor otroci

so na teh področjih spoznali nekatere

nove smernice in pasti sodobnega na-

čina življenja in vzgoje ter odraščanja.

Kakor se za takšne seminarje spodobi,

smo si med našim delom vzeli dovolj

časa tudi za odmor in druženje ter

pogovor o teh aktualnih vprašanjih. V

petek popoldne smo dobili gosta, Mi-

chaela Stahla, ki je za vse nas pripra-

vil zelo poučno popoldne. Preko svo-

je zgodbe odraščanja, dela, trpljenja

in spoznanj je predstavil temelje sa-

moobrambe preko nenasilnega odre-

agiranja in postavljanja samega zase.

Ob njegovih delavnicah smo spozna-

vali svoje telesne in tudi psihične za-

konitosti, ki so skrite v nas in čakajo,

da jih udejanjimo v življenju.

Popoldne smo si z otroki še pogledali

mesto in jezero in ob otroški razigrano-

sti res doživeli lepo in prisrčno popol-

dne. V soboto so naši gostje iz Sloveni-

je iz zavoda Parnas pred nas postavili

skrivnosti Trubarjevih “malerij” in fresk.

Otroci in starši so bili razdeljeni v delav-

nice, v katerih so sami izdelovali freske

in knjige in tako odkrivali lepoto pisane

besede kakor tudi cerkvene umetnosti.

Za vse nas so te delavnice bile zelo po-

učne in zanimive, kajti naši končni iz-

delki so potrdili našo prizadevnost, da

želimo spoznati čim več za življenje. V

soboto popoldne smo si pogledali še bi-

blični muzej in odkrivali skrivnosti Sve-

tega pisma. Tudi v tem muzeju so otro-

ci in starši prišli do izraza in vsak izmed

nas je odnesel veliko bogastva za življe-

nje. Presenetil pa nas je še mestni gla-

snik novic, ki nas je spomnil, da je so-

bota in da je delo dokončano ter je pred

nami nedelja, Gospodov dan.

V nedeljo smo se vsi pripravljali na

mašo s pesmimi, uvodi, branjem, sode-

lovanjem, tako da je maša res bila izraz

vseh prisotnih. Otroci s svojo radoži-

vostjo, starši s svojimi talenti, duhovni-

ka s svojo posvečenostjo in naši gostje

ob nas s svojimi talenti smo ta družin-

ski seminar zaključili na najlepši mo-

žen način. In misel staršev in otrok, da

se naslednje leto spet vidimo, pove vse.

Plesna skupina društva Lipa pozira po uspešnem nastopu. V freisinški stolnici po maši

37

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

Maša za domovino v Bönigheimu in

Esslingenu

Ko pride mesec junij, državljanke in

državljani Slovenije obujamo spomin

izpred 21 let, ko se je slovenski narod

odločal o svoji avtonomnosti in neod-

visnosti od naše bivše države, v kateri

smo bili 50 let sužnji oblasti, krivic, zlo-

veščega sistema, nedemokratičnosti in

terorja. In tako smo Slovenci in Sloven-

ke 17. in 23. junija letos slovesno obha-

jali in darovali mašo za domovino, pri

kateri smo se spomnili naše države, na-

ših ljudi doma, naših korenin in vseh

tistih pripadnikov takratne teritorialne

obrambe in slovenske policije, ki so v

tistih dnevih položili na oltar naše do-

movine svoje življenje za vse nas. Spo-

mnili smo se vseh naših ustvarjalcev

od politikov, kulturnikov, umetnikov,

duhovnikov in slovenskih ljudi za svo-

bodno državo SLOVENIJO, nekateri iz-

med njih so že pokojni, in prosili vse-

mogočnega Boga, naj ohrani Slovenijo

in njene ljudi v zavetju svojega varstva,

naj blagoslavlja vse napore naših lju-

di doma in po svetu za lepši in boljši

svet. Dobri Bog, ohrani slovensko bitje

na obličju te zemlje, kjer smo si našli

prostor za življenje, delo, trud in obstoj.

In pri obeh mašah se je zbralo lepo

število naših ljudi, ki so molili, pro-

sili in darovali to daritev za našo dr-

žavo, ki naj nadaljuje plemenito začr-

tano pot življenja. Slovenski človek je

vedno bil božji otrok, domovine sin in

hči in nikomur hlapec.

Po slovesnih mašah smo se zbrali k dru-

ženju in proslavi kulturnega društva Slo-

venija – Stuttgart, ki so skupaj z župni-

jo pripravili lep večer ob dobri slovenski

hrani in pijači ter pesmi. Naši otroci so

nam v Esslingenu skupaj s cerkvenim

zborom pripravili kulturni program in

nas vse razveselili. Vrh pa je dodala glas-

bena skupina Panonija. V Bönigheimu

pa smo si vzeli čas in prostor za lepo slo-

vensko navado druženja ob kulinariki, in

tudi tu je slovenska pesem prišla do izra-

za. Bogu hvala za slovensko državo in za

naše ljudi. Bog čuvaj Slovenijo!

Veronika Vugrinec je praznovala 60 let

V mesecu juniju je v naši slovenski

skupnosti praznovala svoj 60-letni ju-

bilej Veronika Vugrinec. O sebi je napi-

sala svoj življenjepis, ki nam pove nje-

no življenjsko zgodbo. Prisluhnimo ji.

»V najlepšem Marijinem mesecu ma-

ju, 22. 5. 1952, sem se rodila v majh-

ni prekmurski vasici, v Strehovcih. V

Plečnikovi cerkvi Gospodovega vne-

bovzetja v Bogojini sem bila krščena z

imenom Veronika. Odraščala sem v do-

kaj skromni družini z dve leti starej-

šim bratom Štefanom. Obdelovali smo

majhno kmetijo, oče pa je imel kova-

ško delavnico, ker je bil kovaški mojster.

Moja otroška leta so bila zelo lepa, pol-

na starševske ljubezni, dokler nam ma-

ma ni zbolela in se leta 1965 po kratki

in težki bolezni od nas poslovila v večni

dom. Obiskovala sem dvojezično šolo v

Dobrovniku, kjer sem se učila tudi ma-

džarski jezik. Po končani osnovni šoli

sem se vpisala v srednjo trgovsko šolo v

Murski Soboti in jo uspešno končala v

smeri trgovske živilske stroke. Zaposlila

sem se v trgovini na Kobilju, v rojstnem

kraju mojega moža Petra, kjer sva se tu-

di spoznala. Peter je že bil na začasnem

delu v Nemčiji, zaposlen v tovarni Mer-

cedes v Esslingenu. V maju 1972 sva se

poročila v farni cerkvi v Bogojini, kjer

sem prejela tudi svete zakramente. Od-

ločila sva se, da se za kratek čas oba za-

posliva v tujini, da bi si doma zgradila

najin skupni dom. Leta 1973 se nama je

rodila hčerka Sonja in nekaj let pozne-

je, leta 1979, se je rodil sin Simon. Dne-

vi najine vrnitve v domovino so se ve-

dno bolj oddaljevali. Otroka sta začela

tukaj v Nemčiji obiskovati šole, obenem

tudi slovenski dopolnilni pouk pri žu-

pniku Turku v Stuttgartu. Oba sta bi-

la pridna učenca, hčerka Sonja je diplo-

mirana državna inšpektorica, v službi je

pri nas v Ostfildernu, voditeljica oddel-

ka za zdomce. Sin Simon je diplomirani

živilski kemik, zaposlen je v laboratori-

ju Synlab v Stuttgartu. Oba sta poročena

s tukaj živečima Nemcema. V Slovenijo,

v moj rojstni kraj se vsi radi vračamo,

saj smo si tam zgradili hišo. Še posebej

pa moj zet Harald, ki je očaran nad na-

Maša za domovino v Bonnigheimu Po maši za domovino v Esslingenu

38

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

ravnimi lepotami Slovenije, snaha San-dra pa uživa v tihoti neokrnjene nara-ve. Vse nas pa z velikim veseljem doma pričakujejo moj brat in svakinja ter nji-hovi otroci z družinami, enako tudi se-stre moža Petra z družinami.«Draga Veronika, v imenu slovenske žu-pnije sv. Cirila in Metoda vam voščimo vse najboljše in naj vas dobri Bog čuva kot punčico v svojem očesu in vso vašo družino. Hvala vam za vse, kar vi in va-ša družina storite za slovensko župnijo.

Krstno slavjeV soboto, 23. junija, je bil v cerkvi sv. Ja-koba v Hildnu krščen tretji otrok staršev Valentine in Roberta Roliha, Tjani Jua-ni Rolih. H krstnemu slavju se je zbralo veliko sorodnikov in prijateljev, še pose-bej veliko je bilo mladih družin z otroki. Župnik krščevalec, dr. Zvone Štrubelj, je v krstni obred vključil tudi sodelovanje otrok, zato je bilo petje še posebej razi-grano in veselo. Valentini, Robertu, no-vokrščenemu Tjanu Juanu, bratcu Li-janu in sestrici Andželini želimo, da bi rastli v lepem družinskem vzdušju in s podporo božjega blagoslova.

Poročno slavjeV soboto, 21. julija, sta se v romarski Marijini cerkvi v Neusaßu, blizu sa-mostana Schöntaal, poročila Robert Pelc in Beate Schäfer. Skrbno pripra-vljeno poročno slavje je vodil slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj, ki je v dvo-jezičnem obredu poudaril pomen kr-

ščanskega zakona. Gostje iz Slovenije, kamor sta se pred leti preselila star-ša Roberta Pelca, sorodniki in prijate-lji neveste Beate in vsi povabljeni gostje so mogli v prijateljskem in družinskem vzdušju uživati lepoto Marijinega sve-tišča, posebnost poročnega obreda in gostoljubnost, ki so jo na tisoč in en na-čin ponudili naši slovenski verniki in rojaki. Robertu in Beate želimo srečen in uspešen zakon, veliko božjega blago-slova in družinske sreče.

Aleš Kalamar in Zvone Štrubelj

Zlata porokaV soboto, 14. julija, sta se v Tamu pri Ludwigsburgu zahvalila Bogu za 50 let skupnega življenja Jožica in Horst Kra-iss. V cerkvi Marije Tolažnice sta ob se-bi zbrala številno družino in prijatelje, ki so z besedo in pesmijo živo sodelo-vali pri evharistični daritvi. Ženski zbor iz Besiegheima, vnukinja Johana kot so-listka, pevski zbor Obzorje iz župnije sv. Cirila in Metoda iz Stuttgarta, slovenske in nemške pesmi ob spremljavi orgel so obogatile zahvalno bogoslužje. Sveto

mašo je daroval nemški župnik dr. Leo Gramer, ki je že nekaj let v misijonih v Argentini. Ob spremljavi njegove kitare smo zapeli Slavo v petih jezikih.Jožica, rojena Podjavoršek na Paškem Kozjaku, je prišla pred 52 leti v Nem-čijo, da se nauči jezika in si prisluži nekaj denarja. Pot jo je privedla iz Es-slingena v Stuttgart, kjer je spoznala Horsta. Ostala je, čez leto in pol sta se poročila. Bog je njuno ljubezen blago-slovil. Dobila sta pet otrok. Dolga le-ta sta bila aktivna sodelavca slovenske župnije, otroci pa člani mladinske-ga orkestra. Danes imata 12 vnukov, ki so jima v veliko veselje. Slovenska župnijska skupnost jima čestita in že-li obilo zdravja in božjega blagoslova.

Cilka Novak

ObvestiloZaradi pomanjkanja prostora nismo mogli v tej številki Naše luči poroča-ti o zelo zanimivem in uspešnem go-stovanju (6.–8. 7.) župnijskega zbora Obzorje pri Sv. Juriju ob Ščavnici in na Stari gori. Prav tako manjka poro-čilo o mednarodnem srečanju mladih, ki je bilo pri sv. Georgu v Stuttgartu v soboto, 7. 7., in kjer so sodelovali naši mladi. Zmanjkalo je prostora tudi za zaključni praznik ob sklepu šolskega leta (14. 7.) in o skupnem župnijskem prazniku nemške, albanske in sloven-ske župnije pri sv. Konradu v Stuttgar-tu (22. 7.). O vsem tem v naslednji šte-vilki Naše luči. Zvone Štrubelj

Tjani Juani Rolih pri krstu

Novoporočenca Robert in Beate Pelc

Zlata poroka – Jožica in Horst Kraiss

39

Z G O D B AZ G O D B A

Tanja Mlakar

KJE RASTE DEŽ?»Sem že mislila, da si pozabila name,« je prikimala in jo močno objela.»Kako bi lahko kdo pozabil nate? Nikoli ne bom pozabila na tvojo dobroto in rada te imam, saj to veš,« je tiho dodala Marina in še vedno objemala staro ženico. Kako je šele ona imela rada to deklico, je pomislila Meta, ki si je obrisala sol-zne oči. Še sama ni vedela, kdaj se je razvilo to njuno prija-teljstvo. Ona, poročena žena, in majhna Marina, ki je rada zahajala v njen dom. Meta se je pogosto vprašala, kaj jo ta-ko vleče k njej, saj pri njej ni bilo otrok, le ona in njen mož. »Prisedi. Bi šla notri ali raje sedeva na vrtu?« jo je vprašala. Marina je pokazala na vrt. Obe sta se nasmehnili.»Zakaj so mi tvoje reakcije tako znane? Vnaprej vedno vem, kako se boš odločila,« je rekla Meta.»Čemu me potem sploh sprašuješ?« je nagajivo odvrnila Marina, Meta pa je zmajevala z glavo. »Skuham nama čaj. Saj ga še vedno piješ?« Prikimala je. Ko je sama ostala zunaj za mizo, se je ozirala okoli sebe. Metina hiša in mamina hiša sta si bili podobni. Obe sta bili nizki, podolgovati. Pred vsako hišo je bila zelenica, ob eni strani so rasle cvetlice, ob drugi strani je bila postavljena brajda, na katero se je vzpenjalo grozdje, zadaj za hišo pa je svoj prostor dobila zelenjava. »Kaj gledaš? Ni več tako lepo urejeno, ne zmorem več. Prej, ko je bil Jože še živ, je skrbel za okolico. Zdaj pa ne zmorem. Saj, marsikaj še opravim, vsega pa ne zmorem več.«

»Pogrešaš Jožeta, kajne?«»Zelo ga pogrešam, navsezadnje sva štirideset let živela sa-ma. Bog nama ni naklonil otrok, pa sva se še bolj naveza-la drug na drugega. Živela sva v slogi in ljubezni, pa saj to veš,« je tiho dejala Meta.»Vem, kako ne bi vedela. Zato sem tako rada prihajala k va-ma, vedno je bilo tukaj tako lepo.«»Povej, kaj počneš? Nekam dolgo si že doma,« je obrnila pogovor Meta. »Dobila sem ponudbo za službo,« je rekla Marina. »Res? V današnjih časih je treba vsako ponudbo zgrabiti z obema rokama.« »Z občine me je klicala tajnica,« je nadaljevala.»Z naše občine?« je osuplo vprašala Meta. Marina je pri-kimala.»Bi delala na naši občini?«»Ne vem.«»Je mama prosila za to službo?« je še vprašala Meta. To je bilo vprašanje, ki je grizlo tudi Marino. Ker mami še ni po-vedala za to ponudbo, je tudi ni mogla o tem vprašati.»Ne vem. Mami še nisem nič povedala o tem. V mestu sem oddala nekaj prošenj za službo, a povsod me obveščajo, da trenutno ni prostega delovnega mesta. Tukaj pa ne prosim za službo, a pride klic in dobim ponudbo.« Meta se je po-praskala za ušesi. »Ne vem, kaj naj ti rečem. Navsezadnje ne bi bilo slabo, če bi sprejela. Tukaj imaš zastonj bivališče, mama pa je verje-tno tudi malo drugačna, kot je bila, kaj?« Marina je vzdih-nila. V mestu nima več sobice. Najeti bi si morala kakšen prostor, morda garsonjero. Res, ponudba ni od muh, pa

Na družinskem seminarju v Meersburgu

40

Z G O D B AZ G O D B A

Se nadaljuje

vendar … Kaj bi to pomenilo zanjo in za njen odnos z ma-mo? Zadnja dva meseca sta zgradili nov odnos, drugačen. Mama je postala mehkejša, zdaj se je z njo lahko pogo-varjala, bolje rečeno, lahko ji je pripovedovala, ker so nju-ni pogovori zdaj tekli vedno enako. »Pripoveduj!« je prosi-la, vedno znova. In Marina je pripovedovala. Vsak dan eno zgodbo, ali vsak drugi dan. Odvisno, koliko je mama pre-nesla. Včasih je naslednje dopoldne ostala v postelji, tako je bila utrujena. »Je to sploh možno?« je na koncu njene pri-povedi ponavadi vprašala. Marina se je spet ozrla k Meti.»Res, zgradili sva lepši odnos, toda da bi ostala doma in se tu celo zaposlila?« Meta je nekaj časa premišljevala. »Otrok moj, ne vem, kaj naj ti svetujem. Morda je vredno poizkusiti. Še vedno si lahko premisliš in se vrneš v mesto.« »Vem, odločitev je moja. Pogovoriti se bom morala tudi z mamo, morda pa niti ne bo hotela, da ostanem doma. Ko sem prišla nazaj, mi je dejala, da bi bilo bolje, ko bi se čim prej vrnila nazaj v mesto.« Meta se je nasmehnila.»Verjetno ni hotela, da bi se počutila obremenjena. Mislim, da je čas, da prerasteš stare zamere in odpustiš. Druge-ga človeku ne preostane. Odločitev pa je najtežja, vse osta-lo je lažje.« »Dobro je, da sem prišla k tebi. Ti znaš povedati tako, da človeku pokažeš pot odločitve.«»Jaz bom vesela, če boš ostala, saj veš.« Marina je prikimala. »Pogrešala sem te, ko si bila v mestu.«»Tudi jaz tebe,« je rekla Marina, potem pa vstala.»Pa pridi še kaj naokoli!« je za njo zaklicala Meta.Marina je prikimala in pomahala. Čeprav je bila odločitev še vedno na njenih plečih, ji je bilo zdaj lažje. »Povej še kaj,« je zvečer zaprosila mama. Marina jo je po-gledala. Na njenem obrazu ni mogla razbrati, ali morda že kaj ve o ponudbi za službo. »Tarik je bil star šest let, ko sem ga spoznala. Bil je priden in ubogljiv deček, nežnih potez in plahih oči. Rad se je igral z drugimi otroki, a zdelo se mi je, da se jih nekako boji. Ko sem prišla k njemu in ga vprašala, če bi se žogal z mano, je priki-mal. A pravega veselja na njegovem obrazu nisem videla. Nih-če ni mogel priti do njegovega srca, niti otroci niti animator-ji. Ko smo neko popoldne izdelovali zapestnice, je on izdelal najlepšo. Vsem se je zdela nekaj posebnega. Prikimaval je na-šim pohvalam, a zdelo se je, kot bi se ga ne dotaknile. Ko smo se naslednji dan z avtobusom peljali v živalski vrt, je sedel po-leg mene v avtobusu. ‚Kako si?‘ sem ga vprašala. ‚Dobro sem,‘ je odvrnil. Prikimala sem. Kako vzpostaviti stik s tem otro-kom, mi je neprestano rojilo po glavi. ‚Lepo zapestnico si na-

redil. Najlepšo!‘ sem spet poizkusila. Nekaj trenutkov mi je zrl nepremično v oči, potem je snel zapestnico z rok in mi jo po-nudil. ‚Zate!‘ je rekel. Takrat so mi prišle solze v oči. Nisem ve-dela, kaj naj naredim. Naj jo vzamem ali ne? Zrla sem v nje-gove mile oči in zapestnico, ki je še malo prej visela na njegovi roki. ‚Ni prav, da jo podarjaš meni, ker si jo naredil zase!‘ sem skušala darilo zavrniti. V istem hipu sem videla, da sem ga po-lomila. Povesil je oči in si zapestnico nadel nazaj na svojo ro-ko. Potem se je obrnil k oknu. Kaj storiti? ‚Tarik, oprosti, ni-sem hotela vzeti tvoje zapestnice, ker je tako lepa, da se mi zdi, da mi ne more pripadati,‘ sem poskušala navezati stik. Otrok pa je vztrajno gledal skozi okno. ‚Tarik!‘ sem spet poskusi-la. A zdelo se je, kot bi otrok vstopil v nek svoj svet, saj nisem več prišla do njega. Tako hudo mi je bilo, pa nisem mogla nič več storiti. Polomila sem ga. Potem, zvečer, sem od vzgojite-ljev izvedela, da je fant sirota. Oče je bil ubit v vojni, mama pa medtem, ko je desetmesečnega Tarika držala v svojem naro-čju.« Tu se je Marina ustavila. Ko je pomislila na ta prizor, ji je zmanjkalo besed. Čeprav se je zdelo, da je postala odporna na te zgodbe, se je vedno izkazalo, da še zdaleč ni tako. Ozrla se je k mami in videla, da ima siv obraz in povsem modre ustnice.»Mama!« je skočila pokonci. Mama pa ni mogla spregovo-riti. Marina je stekla v kuhinjo in ji prinesla kozarec vode.»Mama, pomiri se. Tarik je zdaj star osem let. Dobro mu je,« ji je nežno prigovarjala Marina. »Pa otrok, je bil tudi on ranjen?« je komaj slišno zamrmra-la. Hvala Bogu, prišla je k sebi, je pomislila Marina in od-kimala.»Ne, otrok je preživel brez sledi. No, vsaj vidnih. Nihče pa ne more vedeti, kaj se dogaja v njegovi duši.«»Spat grem,« je nenadoma zašepetala mama in počasi od-šla. Njen hrbet je bil sključen in podrsavala je s korakom. Marini se je zdela stara sto let. Naslednje jutro je mama prišla v kuhinjo, ko je Marina že pojedla zajtrk. Ko je sedla za mizo, je Marina vstala in ji pri-nesla kavo. Spogledali sta se.»Ali Tarik potrebuje kakšno pomoč?« je bila prva beseda, ki je v tem jutru prišla iz njenih ust. »Kolikor vem, je zanj dobro poskrbljeno. Stanuje pri stricu, hodi v šolo, ima bratrance in sestrične.« »Misliš, da bi prišel k nama na počitnice?« je v tistem prišlo iz maminih ust. Marini je vzelo sapo. Tudi ona si je večkrat že-lela, da bi kakšnega otroka še videla. Čeprav so jih psihologi pripravljali na te skušnjave in jih učili, kako se zaščititi pred njimi, so bile vedno prisotne, na vsakem taboru. Toda, da bo ta ponudba prišla iz maminih ust?

41

K R I Ž A N K AK R I Ž A N K A

42

M A L O Z A Š A L OM A L O Z A Š A L O

Direktor uradnega tujega zastopništva za vozila visoke ka-tegorije je poskušal ministru za storjene usluge podari-ti avtomobil.»Tega pa ne smem sprejeti, saj me bodo zaprli!« je ogor-čen minister.»Saj vam ga damo za simbolično ceno 100 evrov.«»No, potem bom vzel pa štiri - še za ostale člane moje dru-žine.«

☺»Mravlje delajo brez odmora več kot pol dneva, in to vsak dan,« razlaga profesorica biologije. »Kaj nam to pove?«»Da imajo slabo organiziran sindikat,« se oglasi Miha.

☺»Pojdite domov, umijte si noge, nato pa ponovno pridite na pregled!« reče doktor pacientu s smrdljivimi in umaza-nimi nogami.»Ja, to sem pa že slišal od mojega osebnega zdravnika, am-pak sem se prišel prepričat še k specialistu.«

☺Menedžer med odmorom dvoboja reče svojemu boksarju:»Zmagal bo on, zato gre slavje njemu, slava bo pa tvoja, saj bodo najlepši televizijski posnetki posvečeni tebi.«

☺Poletne olimpijske igre. Dva Črnogorca gledata prenos atle-tike.»Poglej to žensko, kako se vleče!« je rekel eden.»Pa saj to je naša, črnogorska tekmovalka v teku!« je re-kel drugi.»A tako? No, le poglej jo, kako podi vse pred seboj!«

☺»V zadnjem času prejemam grozilna pisma,« potoži Milan prijatelju Filipu.»Povej policiji, pa ti bodo pomagali!«»Ne verjamem. Pisma so iz davčne uprave.«

☺»Tone, ali si že slišal, da so staro Majdo odpeljali iz službe direktno na urgenco zaradi zastrupitve?«»Zaradi zastrupitve? Potem se je pa verjetno ugriznila v svoj jezik!«

☺Gospa nervozno že dalj časa poskuša pritegniti pozornost natakarja, da bi naročila kosilo. Ko natakar končno pride k njeni mizi, ga vpraša:»Nimate ušes?«»Seveda jih imamo. Svinjska. Jih boste s krompirjem ali brez?«

»Zakaj imajo policisti nad banjo zgrajen meter visok zid?«»Da pri kopanju ne odplavajo na odprto.«

☺»Očka, kaj bi mi kupil za darilo, če bi v šoli pri matemati-ki dobil petico?«»Kupil bi ti kilogram bombonov!«»No, potem mi kupi pa dvajset dekagramov, ker sem do-bil cvek.«

☺Postal sem vzoren moški! Ne pijem drugega kot vodo, ne kadim, jem skromno, nikamor ne hodim, ne v kino, ne v gledališče, ne na nogometne tekme, še v gostilno ne. De-narja ne zapravljam, kart in biljarda ne igram več. Ležem ob osmih, vstanem ob šestih, se umijem z mrzlo vodo in grem na delo. PS.: Ko bom prišel iz zapora, bo pa spet ma-lo drugače.

☺»Tri hude prekrške ste storili!« je hud policist. »Še tistega, ki vam je dal vozniško dovoljenje, bi bilo treba kaznovati!« »Saj so ga že zaradi ponarejanja dokumentov!«

REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 7–8

43

O G L A S IO G L A S I

Oglas sme obsegati največ 50 besed. Cena oglasa je 20 EUR za enkratno objavo. Vsaka beseda od 50 dalje stane 0,50 EUR. Celoletna objava z isto vsebino je 150 EUR.

Z večkratno zaporedno objavo narašča tudi popust. Oglase sprejemamo do 5. v mesecu za naslednjo izdajo. Plačilo pri poverjenikih, slovenskih župnijah ali na uredništvu.

AKTUALNO

Odlikovanje za pisatelja Alojza Rebulo

Pisatelj Alojz Rebula je v dneh okoli 21. julija 2012, ko je obhajal 88. rojstni dan, prejel brzojavno sporočilo, da ga je predsednik Giorgio Napolitano imenoval za velikega častnika Viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo.

To je drugo najvišje državno odlikovanje na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela.Visoko priznanje je še en dokaz o tem, da projekt Re-bula, ki ga je izvedla Knjižnica Dušana Černeta iz Tr-sta v sodelovanju z založbo Edizioni San Paolo iz Mi-lana in s finančno podporo deželne uprave Furlanije Julijske krajine, da bi italijanska javnost temeljiteje spo-znala delo tržaškega pisatelja in po njem tudi našo na-rodno skupnost in sploh slovensko kulturo, rojeva po-zitivne sadove.Poleg javnih predstavitev in odmevov v tisku je prof. Re-bula 31. marca letos v kraju Riva del Garda doživel po-delitev literarne nagrade Mario Rigoni Stern. V imenu italijanskih oblasti pa mu je 3. aprila 2012 med sreča-njem v tržaški vladni palači čestital tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji Julijski krajini dr. Ales-sandro Giacchetti. Takrat je med drugim izjavil, da je lahko pisatelj Rebula s svojim literarnim delom, a tu-di s svojo zavzetostjo svetel zgled za današnjo mladino.

Ivo Jevnikar

Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih

sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vprašanjaIzdajatelj in založnik: DRUŽINA, SI-1000 Ljubljana, p. p. 95 • Glavni urednik: Janez Pucelj, München, Nemčija • Odgovorni urednik: Ljubo Bekš, Ljubljana • Uredništvo: Naša luč, Poljanska c. 2, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01/438-30-50, faks: 01/438-30-55 • Uprava: Krekov trg 1, SI-1000 Ljubljana, tel. 01/360-28-28, E-naslov: beksl@siol.net, E-naslov: jpucelj@msn.comLETNA NAROČNINA (za pošiljanje iz Slovenije): Evropska zveza 36,85 EUR • Švica 56,10 CHF • Velika Britanija 33,00 GBP • Avstralija 60,00 AUD • Kanada 57,75 CAD • ZDA 55,00 USD. V ceno je vštet 8,5 % davek na dodano vrednost in ustrezna poštnina, ki velja za pošiljanje z navadno redno pošto. Cena za letalsko pošiljanje je 41,25 evra.LETNA NAROČNINA PRI POVERJENIKIH: Evropska zveza 35 EUR • Švedska 315 SEK • Švica 45 CHF • Velika Britanija 28 GBP • Avstralija 53 AUD • Kanada 44 CAD • ZDA 35 USD.Naročnino lahko plačate pri poverjenikih ali na upravi. Transakcijski račun pri NLB d. d.: 02014-0015204714, DRUŽINA, d. o. o., s pripisom za Našo luč, IBAN SI56020140015204714, SWIFT LJBASI2X • Nove naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava. Grafična priprava: Brane Beno, Družina, d. o. o. • Tisk: tiskano v Sloveniji.

0712A01 – Na Ptuju prodamo dvostanovanjsko družinsko hišo z dvojno garažo (glej sliko). Skupna izmera parcele je 737 m2, od tega je 321,65 m2 stanovanjske površine. Cenitev nepremičnine po sodnem izvedencu znaša 270.000 €. Do hiše vodi asfaltirana cesta z vsemi komunalnimi priključki. V podaljšku garaže sta še dve sobi za hobi. Hiša je v celoti opremljena in vredna ogleda. Informacije po tel. 00386 2 782 69 41.

1201A11 – Dragi rojaki! Za Vašo SELITEV v domovino se Vam toplo priporočamo. – Naš naslov: Gebr. HORŽEN, Möbel-transporte, Herderstraße 36, D-40721 Hilden pri Düsseldorfu. (Telefon 02 1 03 / 44 5 62). – Informacije dobite pisno ali po telefonu v slovenščini ali nemščini.

1104B11 – Prevajamo in tolmačimo v slovenščino, iz slovenščine ter v druge jezike: uradne dokumente in listine ter poslovna, zasebna in leposlovna besedila. Za vas opra-vimo tudi uradne zadeve v Sloveniji. Naročila lahko oddate iz vsega sveta na naslov: info@trateschki-translation.de, tel. +49-7157-479166, faks: +49-7159-17827, www.tra-teschki-translation.de, Roman Trateški, Fröbelstr. 32, D-71272 Renningen, Germany

A N G L I J A

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA LONDON62, Offley Road, LONDON SW9 OLST/F (*44) 020. 7735 6655spletna stran: http://skm-london.org.ukžupnik: Stanislav Cikaneke-naslov: cikanek@msn.com

A V S T R I J A

SLOVENSKI PASTORALNI CENTER DUNAJEinsiedlergasse 9-11, 1050 WIENT (*43) (0)1/544-25-75; F (*43) (0)1/544-25-75;M (*43) (0)699-192-200-49duhovnik: Branko Umeke-naslov: info@spc-dunaj.netspletna stran: www.spc-dunaj.net

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA GRADECMariahilferplatz 3, 8020 GRAZT (*43) 0316. 7131 6924župnik: p. mag. Jože Lampret OFMConv

SLOVENSKA ŽUPNIJA VORARLBERGv soupravi, mag. David Taljat (glej Švica)

SLOVENSKA KAT. MISIJA SPITTALDrau Marienkapelle, Villacherstr., SPITTALžupnik: mag. Jože AndolšekŠt. Primož 65, 9123 Št. PrimožT (*43) 042. 3927 19

B E L G I J A , N I Z O Z E M S K A I N L U K S E M B U R G

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA EISDENGuill. Lambertlaan 36, BE 3630 EISDENT/F (*32) 089. 7622 01kontaktna oseba: Nežka Zalar,M (*32) 472. 2682 00e-naslov: nezka@scarlet.be

SLOVENSKI PASTORALNI CENTER BRUSELJAv. de la Couronne 2061050 Bruxelles / IxellesT (+32) 02. 64 77 106e-naslov: jpucelj@msn.com

F R A N C I J A

DELEGATURA – AUMÔNERIE NATIONALE DES SLOVÈNES DE FRANCEMoulin de Thicourt 57380 THICOURTTel – Fax (*33) 03. 8701 0701 e-naslov: kaminjoseph@aol.com

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA PARIZ3, Impasse Hoche, 92320 CHATILLONT (*33) 1 42 53 64 43,župnik in delegat: Jože Kamine-naslov: kaminjoseph@aol.comDiakon Ciril Valant: 32, rue de la Guilloire, 78720 La Celle les Bordes. Tel: 01 34 85 26 66

SLOVENSKA KAT. MISIJA MERLEBACH14, r. du 5 Decembre, 57800 MERLEBACHT (*33) 03. 8781 4782,T mlin (*33) 03. 8701 0701župnik in delegat: Jože Kamin,e-naslov: kaminjoseph@aol.com

UREDNIŠTVO IN UPRAVA: NAŠA LUČ, POLJANSKA C. 2, SI - 1000 LJUBLJANA, TEL.: +386 1 438 30 50, FAKS: +386 1 438 30 55ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV, DIAKONOV IN PASTORALNIH SODELAVCEV V EVROPI

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NICA6, rue Vernier, 06000 NICET (*33) 4. 9388 5851, F (*33) 4. 9388 5851župnik: Štefan Čukmane-naslov: scukman@club-internet.fr

H R V A Š K A

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST ZAGREBoskrbovana iz Slovenije. Informacije:dekan Anton Trpin, T (*386) 07 338 00 15Trubarjeva 1, 8310 Šentjerneje-naslov: zupnija.sentjernej@rkc.si

I T A L I J A

SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST RIMVia Appia Nuova 884, 00178 ROMAT (*39) 06.7184 744, F 06. 712 99 910rektor msgr. dr. Jožko PircT (*39) 06.718 72 88e-naslov: rettore@slovenik.it

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST MILANOcerkev Corpus Domini, ul. Canova 4župnik: Karel Bolčina, T (*39) 0481. 21849M (*39) 0338. 1958 889, F 0481. 5192 17Trg sv. Andreja 1/a, 34170 Gorica/Italijae-naslov: donkarel@tiscali.itinformacije: K. Donno, T 02. 3800 8218

N E M Č I J A

KOORDINACIJA DUŠNEGA PASTIRSTVA SLOVENCEV PO SVETUpredstavnik pri NŠK: msgr. Janez PuceljLiebigstr. 10, 80538 MünchenT (*49) 089.2193 7900, M 0173.9876 372F (*49) 089. 2193 79016e-naslov: jpucelj@msn.com

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA BERLINKolonnenstr. 38, 10829 BERLINT (*49) 030. 7845 066, T 030. 7881 924F 030. 7883 339spletna stran: www.skmberlin.dežupnik: Izidor Pečovnike-naslov: dori@skmberlin.de

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA ESSENBausemshorst 2, 45329 ESSENT (*49) 0201. 3641 513T/F (*49) 0201. 3641 804spl. stran: www.slomisija-essen.dežupnik: Alojzij RajkM (*49) 0173 340 82 95e-naslov: Lrajk@hotmail.com alojzij.rajk@rkc.si

DUHOVNA OSKRBA SLOVENCEVV NADŠKOFIJI KÖLNinformacije pri J. Pucelj, München

SLOVENSKA KAT. ŽUPNIJA FRANKFURTMathildenstr. 30 a, 60599 FRANKFURTT (*49) 069. 6365 48, F 069. 6330 7632spletna stran: www.skg-frankfurt.dežupnik: Martin Retelje-naslov: martin@skg-frankfurt.de

SLOVENSKA KAT. MISIJA MANNHEIMRömerstrasse 32, 68259 MANNHEIMT (*49) 0621. 285 00, F 0621. 7152 106Spl. stran: www.skm-mannheim.dežupnik: Janez Modice-naslov: janez@skm-mannheim.de

SLOVENSKA KAT. MISIJA INGOLSTADTAventinstr. 25, 85051 INGOLSTADTT (*49) 0841. 590 76, T/F 0841. 9206 95M (*49) 0179 880 9762župnik: Stanislav Gajšeke-naslov: stanislav.gajsek@gmx.netspletna stran: http://skm-ingolstadt.2hp.eu

SLOVENSKA KAT. MISIJA STUTGARTStafflenbergstr. 64, 70184 STUTTGARTT (*49) 0711. 2328 91, M 0178. 4417 675F (*49) 0711. 2361 331spletna stran: www.skm-stuttgart.dežupnik: dr. Zvone Štrubelje-naslov: zvones@gmx.de

SLOVENSKA KAT. MISIJA AUGSBURGOttmarsgäßchen 8, 86152 AugsburgT/F (*49) 0821. 979 13, M 0173.5937 313župnik: Roman Kutine-naslov: roman.kutin@gmx.net

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA ULMNeunkirchenweg 63 A, 89077 ULMT (glej Augsburg)župnik: Roman Kutin (glej Augsburg)

SLOVENSKA KAT. MISIJA MÜNCHENLiebigstr. 10, 80538 MÜNCHENT (*49) 089. 2219 41, F 089. 2193 79016e-naslov: slowenischsprachige-mission.muenchen@erzbistum-muenchen.detajnica in pastoralna sodelavka: Barbara Aličspletna stran: www.skm-muenchen.dežupnik: Janez Pucelj; T (*49) 089. 2193 7900e-naslov: jpucelj@msn.comžupnik v pokoju: Marjan Bečane-naslov: mbecan@erzbistum-muenchen.depastoralni sodelavec Slavko Kesslere-naslov: skessler@erzbistum-muenchen.de

S R B I J A

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST BEOGRADŽupa sv. Cirila i MetodaPožeška 35, 11030 BEOGRADT (+381) 11 30 56 120MT (*381) 665 105 509župnik: Lojze Letonja CMe-naslov: lletonja@gmail.com

Š V E D S K A

SLOVENSKA KAT. MISIJA GÖTEBORGParkgatan 14, 411 38 GÖTEBORGT/F (*46) 70 827 8757spletna stran: http://www.slovenskamisija.se/župnik: Zvone Podvinskie-naslov: zvone@kristuskonungen.se;zvone.podvinski@rkc.si

Š V I C A - L I E C H T E N S T E I N

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA ZÜRICHHallwylstrasse 60, 8004 ZÜRICHT (*41) 044.3013 132, M 079. 7773 948F (*41) 044. 3030 788spletna stran: www.slomisija.chžupnik: mag. David Taljate-naslov: slomission.ch@gmail.com

RAFAELOVA DRUŽBA, Poljanska 2, SI-1000 Ljubljana, tel. (*386) 1-438 30 50, faks (*386) 1-438 30 55, e-naslov: rafaelova.druzba@rkc.si • Poslovni račun pri NLB d.d.: 02014-0253581535, voditelj: Lenart Rihar

Slovenska šola v Mannheimu

Spričeval so bili veseli tudi najmlajši.

Med pripravo palačink

Zaključni nastop na vrtu

Pred odhodom domov še skupna fotografija

Med ogledom slovenskega filma

Kratek oddih med poukomMed poukom

Na družinskem seminarju v Meersburgu ob Bodenskem jezeru

Obiskali smo biblični muzej in zvedeli veliko novega. Na seminarju smo se preizkusili tudi v ročnih spretnostih.

Naša četica koraka na ogled v lepo mesto.

Starši pozorno poslušajo predavatelja ob resnih življenj-skih vprašanjih.

Freske, ki so jih otroci in starši izdelali.

Knjige, ki so jih otroci in starši vezali.

Družinski seminar smo začeli z molitvijo in pesmijo.

Otroci med delavnico pozorno poslušajo svoje vzgojitelje. Starši in otroci med izdelovanjem fresk

Obiskal nas je mestni glasnik in nam recitiral pesmi. Naučili smo se vezati knjige.