sestanek ook - koordinatorji ljubljana, 12. 3. 2013

Navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno

pomembnega domoznanskega knjižničnega gradiva v splošnih

knjižnicahSestanek OOK - koordinatorji

Ljubljana, 12. 3. 2013 Milena Bon, koordinatorica

Navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah

Podlage• 24. člen Zakona o knjižničarstvu (Ur. list

RS, št. 87/01 in 96/02), • 6. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje

knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. list RS, št. 73/03, 70/08 in 80/12).

• Soglasje Strokovnega sveta NUK.• Sprejela ravnateljica NUK.• Veljajo od 29. 12. 2013.

VsebinaI. Splošna določbaII. Bibliografska obdelava domoznanskega knjižničnega

gradivaIII. Oprema domoznanskega knjižničnega gradivaIV. Hranjenje domoznanskega knjižničnega gradivaV. Dostopnost knjižničnega gradivaVI. Domoznansko knjižnično gradivo kot kulturni spomenikVII. Izločanje in odpis domoznanskega knjižničnega gradivaVIII.Izobraževanje za strokovno obdelavo in hranjenje

domoznanskega knjižničnega



Splošna določba 1. člen

Za nacionalno pomembno domoznansko gradivo v teh navodilih velja:• knjižnično gradivo, ki se po vsebini

nanaša na območje, ki ga pokriva knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo,


• knjižnično gradivo, katerega avtor je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja,

• knjižnično gradivo, ki je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno.


Nacionalno pomembno domoznansko knjižnično gradivo je vključeno v domoznansko zbirko splošne knjižnice (v nadaljevanju: knjižnica).


Bibliografska obdelava domoznanskega knjižničnega gradiva2. člen

Knjižnica pri bibliografski obdelavi domoznanskega gradiva upošteva pravilnike, mednarodne standarde, priročnike in navodila, ki veljajo v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu oziroma jih sprejme Komisija za katalogizacijo pri Narodni in univerzitetni knjižnici.


Praviloma se uporabljajo se naslednji pravilniki, standardi in priročniki: • 1. Verona, E. (1983–1986). Pravilnik i

priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.


• 2. Standardi ISBD:• a. ISBD(M): mednarodni standardni

bibliografski opis monografskih publikacij. (1997). Ljubljana: NUK.

• b. ISBD(CR) : mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij in drugih kontinuiranih virov : revidirani


• c. ISBD(ER) : mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov. (2000). Ljubljana: NUK.

• d. ISBD(CM) : mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva. (1999). Ljubljana: NUK.


• e. ISBD(NBM) : mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva. (1997). Ljubljana: NUK.

• f. ISBD(A) : mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) monografskih publikacij. (1997). Ljubljana: NUK.


• g. ISBD(PM) : mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov. (1998). Ljubljana: NUK.

• 3. Smernice za uporabo ISBD-jev pri opisu sestavnih delov. (1998). Ljubljana: NUK.

• 4. PREKAT : priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. (2001). Ljubljana: NUK.


• 5. ZNAČKA : priročnik za določanje značnic pri katalogizaciji. (2001). Ljubljana: NUK.

• 6. Splošni slovenski geslovnik : navodila za predmetno označevanje knjižničnega gradiva in geslovnik. Ljubljana: NUK. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.nuk.uni-lj.si/sssg/ .


• 7. Univerzalna decimalna klasifikacija : priročnik. (2006). Ljubljana: NUK.

• 8. UDCMRF 2006 : [Univerzalna decimalna klasifikacija]. Ljubljana: NUK. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.nuk.uni-lj.si/udcmrf2006/.

• 9. Priročniki COMARC in COBISS. Maribor: IZUM.


Za katalogizacijo rokopisnega gradiva knjižnice praviloma uporabljajo:• 1. RICHTLINIEN

Handschriftenkatalogisierung. 5., popr. izd. (1992). Bonn-Bad Godesberg: Deutsche Forschungsgemeinschaft.


• 2. Regeln zur Erschließung von Nachlässen und Autographen (RNA): Deutsche Forschungsgemeinschaft, Unterausschuß für Nachlaßerschließung. Dostopno na spletnem naslovu: http://kalliope.staatsbibliothek-berlin.de/verbund/rna.


• 3. Anglo-ameriška katalogizacijska pravila. Revizija iz leta 2002. 2. izdaja. (2004). Maribor: IZUM. Poglavje 4. Rokopisi (vključno z rokopisnimi zbirkami).


Kadar je rokopisna zapuščina sestavljena iz gradiv, ki so zaključene celote, se posamezne enote iz zapuščin lahko obdelajo po ustreznem ISBD standardu, za zapuščino kot celoto se izdela vsaj zbirni zapis v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu.


3. člen

Bibliografski zapisi o gradivu, ki je vključeno v domoznansko zbirko knjižnice, naj bodo praviloma dostopni v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu.


4. člen

Knjižnica posebej evidentira zapuščine in posebne zbirke gradiva, ki so deli domoznanske zbirke. Evidenca zapuščin oziroma zbirk vsebuje naslednje podatke: inventarno številko zapuščine oziroma zbirke, ime nosilca zapuščine oziroma zbirke, vsebinski opis zbirke, način nabave in provenienco.


5. člen

Bibliografski zapisi v katalogu morajo biti opremljeni s podatki, ki omogočajo izdelavo izpisov o domoznanskem gradivu. Za označevanje domoznanskega gradiva se v bibliografskih zapisih v vzajemnem katalogu uporablja polja za lokalne potrebe (992$b, 993$8 in 993$9).


Za označevanje domoznanske zbirke, ki stoji na posebni lokaciji, uporabimo oznako postavitve pri signaturi (996/997$d). Za zapuščine in posebne zbirke gradiva, ki so vključene v domoznansko zbirko in katerih gradivo je shranjeno v različnih prostorih knjižnice, uporabimo enotno obliko inventarne opombe (996/997$r).


Oprema domoznanskega knjižničnega gradiva 6. člen

Pri opremi domoznanskega gradiva knjižnice smiselno uporabljajo priročnik Poličnik-Čermelj, T. (2010). Oprema knjižničnega gradiva na primerih kulturne dediščine NUK. Ljubljana: NUK.


Hranjenje domoznanskega knjižničnega gradiva 7. člen

Pri hranjenju domoznanskega gradiva knjižnice smiselno uporabljajo priročnik IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. (2005). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo; Arhiv Republike Slovenije.


Priporočljiva je tudi uporaba: 1. BS 5454. Recommendations for the storage and exhibition of archival documents. (2000). London: British Standards Institution.


2. ISO 11799. Information and documentation – Document storage requirements for archive and library materials. (2003). Geneva: International organization for standardization.


oziromaSIST ISO 11799. Informatika in dokumentacija – Zahteve za shranjevanje dokumentov za arhivsko in knjižnično gradivo. (2005). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo.


Podrobnejši seznam standardov in literature o hranjenju različnih nosilcev zapisa informacij je objavljen v:Memory of the World: Safeguarding the Documentary Heritage. A guide to Standards, Recommended Practices and Reference Literature Related to the Preservation of Documents of all kinds. (1998). Paris: UNESCO. http://www.unesco.org/webworld/mdm/administ/en/guide/guidetoc.htm

http://www.unesco.org/webworld/mdm/administ/en/guide/guidetoc.htm


8. člen

Vsaj en izvod publikacije hrani knjižnica na lokaciji, ki zagotavlja optimalne pogoje hranjenja.


9. člen

Elektronske publikacije knjižnica praviloma zbira, hrani in daje v uporabo v formatih, v katerih so objavljene. Če je publikacija objavljena v različnih formatih, knjižnica izbere tistega, ki ga je mogoče shraniti v izvirni obliki in zagotoviti berljivost podatkov.


Knjižnica zagotovi ustrezne pogoje trajnega ohranjanja digitalnih virov v sodelovanju z nacionalno depozitarno organizacijo.


Dostopnost knjižničnega gradiva 10. člen

O dostopnosti knjižničnega gradiva, ki je del domoznanske zbirke, odloča knjižnica po strokovnih načelih in ob upoštevanju avtorskopravnih predpisov. Priporočljivo je izposojanje enega izvoda publikacij le v prostorih knjižnice.


Knjižnica digitalizira izbrane publikacije v skladu s priporočili dokumenta Smernice za digitalizacijo knjižničnega gradiva (2010). Ljubljana: NUK. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU0LQ5EO

Javno dostopnost gradiva omogoči v skladu z avtorskopravnimi predpisi.

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU0LQ5EO

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU0LQ5EO


Domoznansko knjižnično gradivo kot kulturni spomenik11. člen

Domoznansko gradivo, ki je razglašeno za kulturni spomenik, obravnavajo knjižnice v skladu s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine.


Izločanje in odpis domoznanskega knjižničnega gradiva 12. člen

Pri izločanju in odpisu gradiva knjižnice smiselno uporabljajo priročnik Češnovar, N. et al. (2001). Priročnik za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (2001). Ljubljana: NUK ter Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. (2003). Ljubljana: NUK.


Izobraževanje za strokovno obdelavo in hranjenje domoznanskega knjižničnega gradiva 13. člen

Izobraževanje za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva izvajajo osrednje območne knjižnice v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico.


14. člen

Narodna in univerzitetna knjižnica bo ta navodila posodabljala ob vsaki spremembi pravilnikov, standardov, smernic in priročnikov, ki se nanašajo na obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva.


Hvala za pozornost!Milena Bon