seznam predmetov prvega letnika študijskega programa ... · tehniČna fizika z matematiko 70 30 10...

Seznam predmetov prvega letnika študijskega programa sanitarno inženirstvo

ZAP. ŠT.

P R E D M E T PREDAVANJA VAJE SEMINAR SKUPAJ

I. LETNIK

1. ANATOMIJA S FIZIOLOGIJO

60 30 0 90

2. KEMIJA IN TEHNOLOGIJA

105 90 0 195

3. TEHNIČNA FIZIKA Z MATEMATIKO

70 30 10 110

4. MIKROBIOLOGIJA S PARAZITOLOGIJO

60 30 0 90

5. USTAVNA UREDITEV Z ZDRAVSTVENO IN EKOLOŠKO ZAKONODAJO

60

15

0

75

6. SOCIOLOGIJA 30 30 0 60

7. SOCIALNA MEDICINA IN STATISTIKA V ZDRAVSTVU

45

15

15

75

8. IZOBRAŽEVANJE ZA ZDRAVJE

30 30* 0 60

ANATOMIJA S FIZIOLOGIJO

ANATOMIJA

Predmet obsega 30 ur predavanj in 15 ur vaj.

1. Cilji predmeta

študij anatomije v našem konceptu je iz didaktičnih razlogov razdeljen po sistemih, zato jo imenujemo sistemsko anatomijo;

študent dobi osnovno znanje o zgradbi normalnega človekovega telesa;

navaja se na dosledno uporabo strokovne latinske terminologije;

pridobi znanje iz anatomije in osnovne pojme iz histologije;

temeljna za študente je anatomija odraslega človeka manj pa posebnosti različnih starostnih obdobij;

variacije in anomalije so opisane izjemoma.

2. Vsebina

Predavanja

Splošna anatomija

Definicija anatomije (sistemska in topografska). Definicija histologije. Povezanost strukture s funkcijo. Organi in organski sistemi. Nomina anatomica. Anatomski položaj in orientacijske ravnine v telesu.

Celica

Zgradba in organeli. Celična membrana: model tekočega mozaika in prenos snovi (aktivni, pasivni). Citoplazma. Jedro: dedni material, DNA, RNA, kromosomi, kromatin. Endoplazmatski retikulum (gladki, hrapavi), ribosomi, sinteza beljakovin. Golgijev aparat: zgradba, presnova ogljikovih hidratov. Mitohondrij: zgradba, sinteza energije, oksidativna fosforilacija. Lizosomi: prebavni encimi. Celični skelet.

TKIVA

Definicija. Vrste tkiv: epitelijsko (žlezno) tkivo, vezivno tkivo, oporno tkivo, mišično tkivo, živčno tkivo. Izvor iz zarodnih plasti.

Specialna anatomija

Okostje

Zgradba kosti, mikroskopski opis zgradbe, kemična sestava. Nastanek in rast kosti. Kostna substanca, pokostnica, kostni mozeg. Deli okostja: kosti glave (možganski in obrazni), kosti trupa: hrbtenica v celoti, vretenca (deli in vrste ), prsni koš (rebra, prsnica, prsna vretenca), medenica (velika, mala, moška, ženska), ramenski obroč in zgornja okončina, medenični obroč in spodnja okončina.

ZVEZE MED KOSTMI

Pravi sklepi: zgradba, elementi sklepa, gibljivost, delitev po mehaniki. Nepravi sklepi: hrustančne zveze, vezivne zveze, gibljivost. Vrste gibov v sklepih. Zveze med kostmi glave:šivi, mečave. Zveze med vretenci: pravi sklepi in disksi. Gibljivost hrbtenice v celoti. Zveze reber z vretenci in prsnico. Zveze zgornje okončine: ramenski sklep, komolčni sklep, zapestni sklep. Zveze spodnje okončine: kolčni sklep, kolenski sklep, zgornji in spodnji

skočni sklep.

MIŠIČJE

Zgradba mišičnega tkiva. Srčno, gladko in skeletno mišičje. Zgradba mišične celice: prečna progavost, sarkomera (aktin, miozin, Z-črta, H-pas). Oblika mišice: origo, insertio, vretenčaste, enopernate, dvopernate, zapiralke, krožne, kožne mišice. Zgradba mišice: snopiči, snopi, kite, fascija, kitna ovojnica, sluzniki. Funkcija mišice: fleksorji, ekstensorji, adduktorji, abduktorji, rotatorji, pronatorji, supinatorji. Mišice glave (žvekalne in mimične mišice), mišice vratu, mišice hrbta, mišice prsnega koša in trebušna prepona, mišice trebušne stene, mišice zgornje in spodnje okončine.

ŽIVČEVJE

Nevron in nevroglija. Vrste nevronov (senzibilni, motorični, vmesni). Sinapse. Refleksni lok (monosinaptični, polisinaptični). Prenos dražljaja (centripetalno, centrifugalno). Delitev v centralno in periferno živčevje. Centralno živčevje: veliki možgani (skorja, možganska jedra, belina), mali možgani (zgradba in pomen), možgansko deblo (lega, zgradba), hrbtenjača (lega, zgradba). Periferno živčevje: hrbtenjačni živci (sestava, izstop iz hrbtenjače, izstop iz hrbtenice, pregled in področje oživčenja, pleteži), možganski živci (pregled, sestava, potek, področje oživčenja). Delitev v somatsko in vegetativno živčevje. Delitev vegetativnega živčevja v simpatično in parasimpatično ter izvor in potek. Vegetativni živci (preganglionarni nevron, vegetativni ganglij, postganglionarni nevron). Možganski prekati (število, lega, povezave). Možganska tekočina (nastajanje, sestava, cirkulacija, resorbcija, pomen). Možganske ovojnice (zgradba, pomen).

Čutila

Definicija receptorjev. Delitev v eksteroceptorji, interoceptorji in proprioceptorji. Čutilni organi: koža, mišičje, oko, uho, sluznica nosne votline in jezika.

Oko: deli očesa (zrklo, pomožne očesne naprave). Plasti zrkla (zgradba in pomen, slepa pega, rumena pega).

Uho: delitev slušnega organa. Zunanje uho (deli opis), srednje uho (ušesna troblja, bradavičar, slušne koščice), notranje uho (koščeni in kožnati labirint, slušni in ravnotežni organ).

PREBAVILA

Zgradba prebavne cevi (opis sluznice, mišične plasti, serozne mrene). Opis odsekov prebavne cevi in prebavnih žlez. Ustna votlina (omejitev, goltna ožina, zgradba jezika, neba, zgradba zoba. Žleze slinavke. Zgradba žrela in požiralnika (lega, potek). Želodec (zgradba, deli, oblika). Tanko črevo (deli, posebnosti sluznice). Debelo črevo (deli, posebnosti sluznice in mišične plasti). Jetra (oblika, lega, zgradba, jetrno ožilje, jetrna izvodila). Trebušna slinavka (oblika, lega, zgradba). Peritonej: parietalni, visceralni, mezenterij, velika peča, mala peča.

OBTOČILA

Krvni obtok: srce, lega, oblika, preddvor, prekat, srčni pretin. Zgradba srčne stene. Zaklopke v srcu (zgradba in pomen). Srčno prevajalo. Žile: zgradba žilne stene (intima, media, adventitia). Delitev žil in opis stene arterij, kapilar in ven. Arterije elastičnega tipa in mišičnega tipa. Potek aorte, njene veje in področja prehranjevanja. Sistemski obtok. Pljučni obtok. Portalni obtok. Vena cava superior in inferior.

Mezgovni obtok: nastajanje mezge, mezgovnice desni in prsni mezgovod. Zgradba in pomen bezgavk. Opis glavnih skupin bezgavk v telesu. Limfatično tkivo. Vranica (lega in

opis). Priželjc (lega in opis). Tonzile.

Plodovni krvni obtok: razlike z obtokom po rojstvu (umbilikalne žile, ovalno okence, ductus Bottali).

DIHALA

Deli dihalne poti. Značilnosti dihalne sluznice. Nosna votlina (nosni pretin, nosne školjke, nosni hodniki). Obnosne votline. Grlo (lega, hrustančno ogrodje, glasilke, mišice grla). Sapnik in sapnice (lega, potek, zgradba stene). Pljuča (lega, opis), hilus. Delitev sapnic v pljučih, bronhioli (zgradba stene), pljučni mešički (zgradba stene, kapilarno omrežje). Plevra (parietalni, visceralni list, plevralni prostor). Dihalne mišice. Medpljučje in organi v njem.

SEČILA

Ledvice (lega, oblika, zgradba, ledvične ovojnice). Nefron (definicija, deli). Krvni obtok v ledvicah. Čašice in ledvični meh. Sečevod (potek, opis stene). Sečnik (lega, oblika, opis stene). Ženska sečnica.

KOŽA

Plasti (povrhnjica, usnjica, podkožje). Kožne tvorbe: lasje (zgradba), noht (zgradba ), kožne žleze (znojnice, lojnice, dišavnice, mlečne žleze).

MOŠKA SPOLOVILA

Moda (zgradba, lega, oblika). Obmodek. Semenovod (potek, zgradba stene). Semensko povesmo (sestava, potek). Semenjak. Prostata (oblika, lega, zgradba). Spolni ud (brecila, prepucij). Moška sečnica (odseki, potek, zgradba stene). Spermatogeneza

ŽENSKA SPOLOVILA

Jajčniki: zgradba, lega, oblika, klični epitelij, folikli, nastajanje hormonov. Jajcevodi (potek in zgradba). Maternica: lega, oblika, zgradba stene, deli, upognjenost, vratni kanal, maternična votlina, maternični vezi. Nožnica: lega, zgradba stene. Zunanje spolovilo: veliki in mali sramni ustnici, clitoris. Perinej. Zorenje foliklov. Ženski ciklus (spremembe maternične sluznice, spremembe sluznice vratu, spremembe v jajčniku).

ENDOKRINI SISTEM

Hipotalamus, hipofiza, ščitnica, obščitnice, priželjc, trebušna slinavka, nadledvične žleze, gonade (lega, opis, zgradba, hormoni).

Vaje

Skelet in pregled sklepov.

Pregled mišic trupa, udov, glave.

Pregled prebavil.

Pregled centralnega in perifernega živčevja.

Pregled obtočil

Pregled dihal.

Pregled urogenitalnega sistema.

3. Povezanost z drugimi predmeti

Predmet mora biti v predmetniku pred vsemi kliničnimi predmeti, ker daje potrebno znanje za te vsebine.Prav tako predstavlja temelj za vsebine preventivnih zdravstvenih predmetov.

4. Študijski viri

Temeljni študijski viri

Dahmane R. Ilustirana Anatomija. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1998.

Dahmane R, Ribarič S. 700 testnih vprašanj iz Anatomije. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1996.

Dahmane R, Ribarič S. 500 testnih vprašanj iz Anatomije. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1996.

Kališnik M. Oris histologije z embriologijo. 2.izdaja. Uredništvo revije Acta Stereologica: Državna založba Slovenije, Ljubljana 1990.

Priporočeni študijski viri

Sobotta. Atlas of Human Anatomy. Ed. by R. Putz and R. Pabst. Munich; Vienna; Baltimore: Urban and Scharzenberg. 1993.

Vincente Muedra Baixauli in Marcello Negri. Naravoslovni Atlas: Anatomija človeka. Prevedla in dopolnila Alenka Dekleva in Anton Širca. Mladinska knjiga, Ljubljana 1990.

Williams in sod. Gray¢ s Anatomy. Churchill Livingstone. Edinbourg, London, Melbourne, New York, 1989.

5. Posebnosti pri izvedbi predmeta

Predavanja, ki potekajo za vse letnike hkrati, dajejo napotke za samostojni študij, dopolnjujejo gradivo ki je obseženo v učbenikih, obravnavajo pomembnejša in težavnejša poglavja ter navajajo k aplikaciji temeljnega znanja v poklicu. Razlagajo strokovno terminologijo, navajajo k povezovanju posameznih delov v celovito predstavo o zgradbi organizma. Na vajah, ki potekajo v skupinah po 15 študentov se demonstrirajo in komentirajo preparati, slike, mulaže, modeli in drugi učni pripomočki.

6. Obveznosti študenta

Prisotnost na predavanjih in vajah je obvezna. Izpit je pisni in ustni. Študent, ki je pri pisnem izpitu dosegel uspeh 80% in več, je oproščen ustnega izpita. Četrti izpit je komisijski. Opravljen izpit iz anatomije je pogoj za opravljanje izpita iz fiziologije in patologije.

7. Materialni pogoji

Predavalnica, ki je opremljena z avdiovizualnimi sredstvi in laboratorij z anatomskimi ter drugimi učnimi pripomočki.

8. Sestavljalec učnega načrta

mag. Raja Gošnak Dahmane, dr.med., višja predavateljica.

FIZIOLOGIJA


Cilji predmeta

študenti pridobijo znanje o normalnem delovanju človeškega organizma, ki je nujno za razumevanje poznejših strokovnih predmetov;

spoznajo se z nekaterimi poglavitnimi fiziološkimi meritvami, ki omogočajo vpogled v delovanje človeškega organizma v normalnih in patoloških razmerah.

1. Vsebina

Predavanja

UVOD V TEMELJE FIZIOLOGIJE

Celica - temeljni gradnik organizma. Celični organeli in njihove funkcije. Mehanizmi prenosa snovi skozi membrano.

Notranje okolje večceličnega organizma in njegovo uravnavanje - homeostaza. Negativna in pozitivna povratna zveza.

TELESNE TEKOČINE; KRI

Sestava in funkcije krvi. Hemostaza. Krvne skupine. Hematokrit. Imunski odziv.

Mezga.

SRCE IN KRVNI OBTOK

Srčna mišica. Električna in mehanična dejavnost srca.Srčni ciklus. Utripni in minutni volumen srca. Arterije. Arterijski tlak in njegovo uravnavanje. Pulz. Vene. Venski priliv v srce. Mikrocirkulacija - kapilare. Izmenjava snovi prek kapilarne membrane. Uravnavanje delovanja srca in krvnih obtočil.

DIHANJE

Pljučna ventilacija. Izmenjava plinov v pljučih in v tkivu. Prenos plinov po krvi. Uravnavanje dihanja.

LEDVICE

Zgradba ledvic. Nefron. Mehanizmi nastajanja seča. Sestava seča. Vzdrževanje koncentracije elektrolitov in volumna telesnih tekočin. Acido-bazno ravnovesje.

PREHRANA IN PREBAVA

Sestavine hrane. Uravnavanje prehranjevanja. Prebava. Mehanska in sekretorna dejavnost prebavne cevi. Absorpcija hranil iz prebavne cevi. Delovanje jeter. Žolč.

PRESNOVA

Temeljni viri energije v organizmu in glavne poti njihove presnove. Uravnavanje presnove.

TELESNA TEMPERATURA

Nastajanje in oddajanje toplote v organizmu. Uravnavanje telesne temperature.

ŽIVČEVJE

Nevron - temeljni gradnik živčevja. Funkcijska razdelitev nevronov. Sinapsa - ekscitacija in inhibicija v sinapsi. Refleksni lok. Delitev živčevja: somatsko in vegetativno, osrednje

in periferno, senzorično in motorično. Temelji zaznav. Čutila. Motorični del živčevja. Motorična enota. Temelji živčno-mišičnega prenosa.

ŽLEZE Z NOTRANJIM IZLOČANJEM

Pregled delovanja endokrinega sistema. Delovanje hormonov hipotalamusa, hipofize in poglavitnih tarčnih žlez z notranjim izločanjem.

FIZIOLOGIJA REPRODUKCIJE

Določitev spola. Uravnavanje moške in ženske spolne funkcije. Puberteta. Nosečnost. Porod. Temelji fiziologije ploda in novorojenca.

TEMELJI FIZIOLOGIJE TELESNEGA NAPORA

Prilagoditve organskih sistemov na telesni napor in učinki treninga.

Vaje

Kri

Krvne skupine. Transfuzija. Imunost. Transplantacija. Preobčutljivostne reakcije. Hemostaza.

Srce in krvna obtočila

Električna in mehanična dejavnost srca. Elektrokardiogram. Srčni ciklus. Arterijski tlak. Merjenje arterijskega tlaka. Venski priliv. Centralni venski tlak.

Dihanje

Pljučni volumni in kapacitete. Spirometrija. Alveolarna ventilacija.

Presnova

Mehanizmi uravnavanja koncentracije glukoze v krvi.

Živčevje - senzorični del - bolečina

Mehanizmi zaznave bolečine in njihova modulacija.


Predmet mora biti v predmetniku pred vsemi kliničnimi predmeti, ker posreduje potrebno znanje za razumevanje teh predmetov. Prav tako predstavlja temelj za vsebine preventivnih zdravstvenih predmetov.

3. Študijski viri

Temeljni študijski vir (ki vsebuje napotke za dodatne študijske vire):

Bresjanac M., Ribarič S. in Rupnik M. Patofiziologija s temelji fiziologije. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, Ljubljana 1998.


Predavanja, ki potekajo za vse letnike hkrati, so časovno nezadostna za podroben prgled celotne snovi. Zato predavanja predvsem dajejo napotke za samostojen študij in dopolnjujejo gradivo, ki je zajeto v učbeniku. Obravnavajo zahtevnejša poglavja, razlagajo strokovno terminologijo, navajajo k povezovanju posameznih spoznanj v celovito predstavo o delovanju človeškega organizma.


Predavanja in vaje so obvezni. Opravljene vse vaje so pogoj za frekvenčni podpis in pripustitev k izpitu. Izpit je pisni. Opravljen izpit iz anatomije je predpogoj za opravljanje izpita iz fiziologije.

6. Materialni pogoji za izvedbo pouka

Predavalnica, opremljena z avdiovizuelnimi pripomočki. Vajalnica z ustreznimi pripomočki za vaje.

7. Sestavljalka učnega načrta

doc. dr. Mara Bresjanac, dr. med.

KEMIJA IN TEHNOLOGIJA


1. Cilji predmeta

študenti obnovijo znanje o zgradbi snovi, njenih lastnostih in kemijskih spremembah;

dopolnijo znanje iz splošne in organske kemije ter biokemije za boljše razumevanje zakonitosti, ki veljajo na področju sanitarne tehnike;

spoznajo zgradbo in lastnosti osnovnih spojin, ki sodelujejo v človeškem in živalskem metabolizmu;

se naučijo poiskati osnovne zakonitosti v metabolizmu in ugotovijo kvarne vplive na človeški organizem;

spoznajo tehnologijo in razliko med fiziko in kemijo ter tehnologijo;

se nauče ločevati posamezne tehnologije;

ugotove vplive, ki jih imajo posamezne najpogostejše tehnologije na človekovo okolje;

spoznavajo in uporabljajo kemijske metode pri eksperimentalnem, laboratorijskem in analiznem delu ter tako širijo in poglabljajo svoje znanje;

razvijajo sposobnost za analizno delo;

nauče se računalniške simulacije kemijskih poskusov.

2. Vsebina

Predavanja

Kemija

Snov, elementi, zmes, spojine; atom, molekula, simbol, formula; gram-atom, gram-mol, relativna atomska in molekulska masa; snovne spremembe in energija; plinski zakoni; homogeni in heterogeni sistemi; raztopine; hitrost kemijske reakcije; kemijsko ravnotežje; redoks procesi in elektrokemija.

Razdelitev organskih spojin; izomerija; pregled reakcij; ogljikovodiki; halogenski derivati ogljikovodikov; alkoholi; aldehidi in ketoni; karboksilne kisline; estri; derivati maščobnih kislin; derivati ogljikove kisline; etri; organske spojine z žveplom; amini; nitrospojine; cianove spojine; fenoli in kinoni; hidroksikisline in ketokisline; heterociklični sistemi; pirimidinovi derivati; uvod v IUPAC nomenklaturo.

Osnove biokemije

Ogljikovi hidrati; glikozidi; amino kisline; beljakovine; nukleinske kisline in nukleotidi; encimi; maščobe; fosfatidi; voski; biološka barvila; karotinoidi; terpeni; alkaloidi; antibiotiki; steroidi; hormoni; vitamini.

Tehnologija

Splošno o tehnologiji; voda; metalurgija - železo, svinec, cink, živo srebro, aluminij; elektrokemija; gradbeni material; gradbena veziva; keramika; steklo; gnojila; pesticidi; goriva; pralna sredstva; maziva; barvila in premazna sredstva; guma; usnje; tekstil; les; papir; embalaža; tehnološke operacije in naprave.

Vaje

Kemija

utrdi osnovne kemijske pojme in zakonitosti

Osnove biokemije

obnovi zgradbo molekul

Analizna kemija

kvalitativno določanje najpogostejših kationov, anionov in organskih spojin;

kvantitativna analiza: gravimetrija, volumetrija in fizikalno - kemijske metode.


Predmet obnavlja temelje naravoslovja in hkrati opozarja na glavne tehnologije, ki pri nas vplivajo na zdravo življenjsko okolje.

4. Temeljni študijski viri

Lubej M., B. del Fabro: Kemija, Splošna in organska kemija. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1995.

Lubej M., B. del Fabro: Kemija, Osnove biokemije. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1996.

Lubej M., B. del Fabro: Kemija, Tehnologija. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1995.

Lubej M., B. del Fabro: Kemija, Analizna kemija. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1995.

Lubej M.: Interaktivne kemijske vaje, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1999

Bulc N., Kaučič V., Leban I: Kemija, Zbirka računalniških nalog. Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1994.


Predavanja potekajo v obliki seminarskega dela s študenti. Pri tem se vzpodbuja kritično mišljenje in omogoča vsakemu študentu razvijati sposobnosti razpravljanja in nastopanja. Vaje potekajo v laboratoriju ali računalniški učilnici, pri čemer je lahko v skupini največ 16 študentov.


Aktivna udeležba študentov pri predavanjih in vajah je obvezna ter je eden od pogojev za pridobitev frekvence iz predmeta. Študent mora uspešno opraviti vse določene vaje. Med potekom vaj in po zaključenih posameznih vajah so pisni in ustni kolokviji. Uspešno opravljeni kolokviji so pogoj za opravljanje izpita iz predmeta in za pridobitev frekvence.


Predavalnica, opremljena z avdiovizualnimi pripomočki: grafoskop, episkop, diaprojektor, platno.

Laboratorij opremljen z osnovno laboratorijsko steklovino in inventarjem ter fizikalno kemijskimi instrumenti ali računalniška učilnica.


mag. Miro Lubej, univ.dipl.inž.kem.inž, višji predavatelj

TEHNIČNA FIZIKA Z MATEMATIKO

Predmet obsega 70 ur predavanj in 30 ur vaj in 10 ur seminarjev.

1. Cilji predmeta

študenti obnovijo in poglobijo matematična orodja;

spoznajo osnove verjetnostnega računa, statistike in numerične analize; obnovijo in poglobijo temeljne fizikalne relacije in zakonitosti;

se uvedejo v delo z uporabniškimi programskimi paketi;

poglobijo analizo in optimiziranje fizikalnih parametrov delovnega okolja;

se uvedejo v analogno in digitalno merjenje.

2. Vsebina

Predavanja s seminarji

Diferencialni in integralni račun.

Diferencialne enačbe.

Uvod v numerično analizo in verjetnostni račun.

Osnovni matematični modeli v epidemiološki statistiki.

Zgradba in operativnost računalniškega sistema.

Uporabniški programski paketi za obdelavo teksta, preglednic in baze podatkov.

Termostatika in termodinamika.

Analiza in optimizacija toplotnega delovnega okolja.

Zvok, avdiometrija, fonometrija in akustika prostora.

Optika, fotometrija, karakteristike vida in analiza svetlobnega okolja.

Elektrostatika in elektromagnetna sevanja.

Radioaktivna sevanja in merjenja.

Analiza in merjenje prašnih delcev.

Matematične vaje

S primeri in nalogami se v okviru vsebine utrjuje in poglablja znanje. Študent spozna zgradbo elektronskih računalnikov in kalkulatorjev ter izdela enostavnejše programe v različnih programskih jezikih.

Fizikalne vaje

študent spozna: zgradbo in sistem tehničnih naprav, jakostne in časovne regulacije, linearni sistem, nelinearni ter adaptivni sistemi, analogno merjenje fizikalnih veličin, točnost, natančnost, logaritmične in linearne skale, razširitev merilnega področja, posredno, selektivno in faktorizirano meritev, digitalizacijo in digitalne instrumente;

študent se usposobi za merjenje in upravljanje z merilnimi instrumenti za: električne veličine, zvočne veličine, svetlobne veličine in radioaktivne veličine;

zvajanje uporabniških programskih paketov na PC računalnikih;

izdelava strokovne naloge s pomočjo PC računalnika;

analogna in digitalna merjenja;

analiza in merjenje fizikalnih parametrov delovnega okolja.


Predmet posreduje matematične in fizikalne osnove za predmete, ki obravnavajo bivalno in delovno okolje, higieno dela, zdravstveno statistiko, tehnologijo vode, zraka, energijo in higieno okolja.

4. Študijski viri


Kladnik R. Visokošolska fizika. Državna založba Slovenije. Ljubljana, 1991.

Vidav. Višja matematika I, II, III. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, 1994.

Priporočen študijski vir

Fischer L.D. Biostatistics. John Wiley, 1993.


Predavanja potekajo delno v obliki seminarskega dela s študenti. Pri tem se vzpodbuja kritično mišljenje in omogoča vsakemu študentu razvijati sposobnost razpravljanja in vključevanje v teamsko raziskavo. Vaje potekajo v laboratoriju, pri čemer je lahko v skupini največ 15 študentov, tako da se individualno usposabljajo za merjenje z različnimi instrumenti.


Aktivna udeležba pri predavanjih, seminarjih in vajah je obvezna in je pogoj za pridobitev frekvence iz predmeta. Vaje se zaključijo z ustnim kolokvijem, pri čemer študent dokaže usposobljenost za merjenje in ovrednotenje različnih fizikalnih veličin ter da obvlada matematična orodja.

Kolokvij iz matematike je pogoj za vaje iz fizike.

Uspešno opravljena kolokvija iz matematike in fizike sta pogoj za opravljanje izpita.


Predavalnica je opremljena z osnovnimi avdiovizualnimi sredstvi, grafoskop, episkop, diaprojektor, platno.

Laboratorij je opremljen z instrumenti za merjenje toplotnih, zvočnih, svetlobnih, električnih in radioaktivnih fizikalnih veličin ter s PC računalniki in programsko opremo.


dr. Andrej Iršič, univ.dipl. inž.el., docent

MIKROBIOLOGIJA S PARAZITOLOGIJO

Predmet obsega 60 ur predavanj in 30 ur laboratorijskih vaj.

1. Cilji predmeta

Študentje pri predmetu osvojijo znanja o zgradbi in lastnostih mikroorganizmov in parazitov. Spoznajo pomen mikrobov v človekovem okolju in pomen normalne mikroflore. Natančno proučijo odnose med mikroorganizmi in človekom. Prenos mikrobov iz okolja na človeka, od človeka na človeka in od živali na človeka. Spoznajo pogoje, ki omogočajo nastanek bolezni in epidemij. Osvojijo metode za uničevanje mikrobov v okolju, kot tudi v organizmu. Kot bodoči preventivni delavci v zdravstvu spoznajo splošne in specifične ukrepe za preprečevanje infekcij in koristnost in škodljivost kemoterapevtskih sredstev.

Ker se pri svojem delu srečujejo tudi z alergogenimi snovmi, osvojijo tudi vzroke in mehanizme alergičnih reakcij.

V specialnem delu predmeta osvojijo znanja o posameznih povzročiteljih bolezni. Pri parazitologiji se seznanijo s paraziti, ki so razširjeni v naših okoljih, z njihovim načinom razmnoževanja in načinom preprečevanja parazitarnih bolezni.

Pri praktičnem delu spoznajo metode za uničevanje mikrobov: sterilizacija in dezinfekcija. Osvojijo ves potek postopkov od izbora in odvzema vzorcev, shranjevanja in pošiljanja vzorcev v mikrobiološkem laboratoriju: nasaditev vzorca, izolacija mikroorganizmov, metode identifikacije. Poseben poudarek je na mikrobih, ki jih najdemo v vzorcih vode in živil.

Teoretično in praktično znanje predmeta diplomantu omogoča smotrno in suvereno delovanje bodisi v preventivni medicini ali ob pojavu bolezni oziroma epidemije.

2. Vsebina

Predavanja

Splošne lastnosti mikroorganizmov (bakterije, virusi, gljive, paraziti).

Načini uničevanja mikrobov (sterilizacija, dezinfekcija, kemoterapija).

Odnosi: gostitelj-parazit (antigeni, patogenost, virulenca mikrobov, splošna in specifična imunost, vakcine).

Alergične reakcije.

Povzročitelji infekcij kože.

Povzročitelji infekcij dihal.

Povzročitelji infekcij spolovil, rodil, ran.

Povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni.

Zoonoze.

Epidemične virusne infekcije.

Mikrobiologija zraka.

Mikrobiologija pitne vode.

Mikrobiologija živil.

Mikrobi v zemlji in procesi, v katerih sodelujejo.

Industrijska uporaba mikrobov.

Najpomembnejši paraziti.

Vaje

sterilizacija

dezinfekcija

način gojitve bakterij in virusov

odvzem materiala za mikrobiološke preiskave

identifikacija piogenih kokov

identifikacija črevesnih bakterij

preiskave pitne vode

preiskave vzorcev živil

spoznava medicinsko pomembnih parazitov

uporabnost seroloških testov.


Mikrobiologija s parazitologijo je temeljni predmet in se vsebinsko povezuje z: epidemiologijo, splošno higieno in komunalno, tehnologijo živil, dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, osnovami varstva življenjskega okolja higieno dela; vsebine se dopolnjujejo in nadaljujejo v predmetu sanitarna mikrobiologija in virologija.

4. Študijski viri


M.Likar-uredil: Mikrobiologija in imunologija: splošni del. Medicinska fakulteta, Ljubljana 1989.

M. Likar: Mikrobiologija s parazitologijo za medicince. Medicinska fakulteta, Ljubljana 1978.

M. Vozelj: Kratek pregled klinične imunologije. Medicinska fakulteta, Ljubljana 1989.


(B. Karašačevič - uredil): Mikrobiologija i parazitologija. 5.izd. Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1987.

E. Jawetz: Pregled medicinske mikrobiologije. 2.izd. Školska knjiga, Zagreb 1980.

H.G. Schlegel: General Microbiology. Seventh edition. Cambridge university Press, 1993.

Za vaje:

E. Batagelj, H. Hren-Vencelj: Mikrobiologija - vaje za oddelek sanitarno inženirstvo. Višja šola za zdravstvene delavce, Ljubljana 1989.


Program teoretičnega pouka poteka za celoten letnik enotno v obliki predavanj. Praktično

delo - vaje izvajamo v skupinah po 10 študentov.

Študij vključuje tudi individualno mentorsko delo (študent - predavatelj), kot posvetovanja in pomoč pri študiju.


Prisotnost na predavanjih je fakultativna, obvezna je prisotnost študenta na vajah. Po opravljenih vajah študent opravi kolokvij iz vsebine vaj, kar je pogoj za opravljanje teoretičnega izpita.


Pri teoretičnem pouku učilnica z avdiovizulanimi aparati: grafoskop, diaprojektor, video.

Pri praktičnem pouku: opremljen mikrobiološki laboratorij.


mag. Eva Batagelj, prof. biol., višji predavatelj

USTAVNA UREDITEV Z ZDRAVSTVENO IN EKOLOŠKO ZAKONODAJO

ZDRAVSTVENA ZAKONODAJA

Predmet obsega 30 ur predavanj.

1.1. Cilji predmeta

Študenti se:

seznanijo s poglavji ustavne ureditve Republike Slovenije;

spoznajo s temeljnimi pojmi, delitvijo, kategorijami in subjekti zdravstvene zakonodaje;

uvedejo v sistem zdravstvenega prava ter pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zavarovancev kot bolnikov in poškodovancev;

spoznajo z organizacijo zdravstvene dejavnosti in upravnimi organi na področju zdravstva;

poglobijo v namen in pomen zdravstvenega varstva za javno zdravje;

seznanijo s problemi zdravstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji;

informirajo o pristojnostih, nalogah in organizaciji zdravstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja;

spoznajo pomen, vsebino in področja nadzora na zdravstvenem področju;

seznanijo s kazenskimi določbami v zvezi z varstvom človekovega zdravja in nekaterimi pravno etičnimi in medicinskimi problemi v zvezi z zdravljenjem;

seznanijo z raznimi sistemi zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja po svetu;

okvirno spoznajo z organizacijo WHO in njenimi najpomembnejšimi akti.

1.2. Vsebina

Predavanja

Ustavna ureditev

Splošno o ustavi. Razvoj ustavne ureditve. Osnovni pojmi iz ustave. Vsebina ustave. Varstvo človekovih pravic. Organi varstva pravic. Državni organi.

Zdravstveno pravo

Pojem, značaj, obseg in predmet zdravstvenega prava.

Odnos zdravstvenega prava do sorodnih socialno medicinskih znanosti in drugih disciplin.

Osnovni pojmi pri ugotavljanju odgovornosti za strokovne napake pri zdravljenju.

Viri zdravstvenega prava.

Pregled sistemske zdravstvene zakonodaje in posebnih predpisov.

Zdravstvena politika in zdravstveno varstvo

WHO in izbrani mednarodni dokumenti.

Zdravje kot vrednota in dobrina

Osebe v izvajanju in uporabi zdravstvenega varstva. Subjekti zdravstvenega prava. Pojem in

pomen posebnega varstva rizičnih skupin prebivalstva.

Pravica do življenja med rojstvom in smrtjo.

Status bolnika v postopku zdravljenja.

Nekateri pravni in etičnomedicinski problemi v zvezi z zdravljenjem (biomedicinski poskus, presajanje organov, splav, detomor, izdaja zdravniške tajnosti, evtanazija idr.). Nesreče pri zdravljenju.

Strokovne napake pri zdravljenju; razsodišče, odgovornost in zavarovanje za napake.

Odvzem procesne sposobnosti bolniku. Obvezno in prisilno zdravljenje.

Odgovornost za nastalo škodo na zdravju in v postopku zdravljenja. “Cena” zdravja. Materialna in nematerialna škoda na človeku.

Izvedenstvo; namen in značaj izvedenstva; postopek, izvid in mnenje; obveznost izvedenskih mnenj; izreden komisijski pregled.

Komisija za etično medicinska vprašanja.

Zdravništvo

Status, poklic, smeri poklica, naziv. Zdravstveni team. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci.

Pripravništvo; sekundariat; specializacija; volonterstvo.

Osebni in družinski zdravnik.

Zdravniška zbornica Slovenije; Zbornica zdravstvene nege in druge zbornice.

Zdravstvo

Pojem, značaj in posebni pogoji dela (dežurstvo, stalna pripravljenost, podaljšan delovni čas itd.)

Osnovna področja zdravstva (kurativa, preventiva in socialna medicina).

Službe osnovnega zdravstvenega varstva; področja, pristojnosti in naloge.

Ambulantni in dispanzerski način dejavnosti.

Primarna, sekundarna, terciarna zdravstvena dejavnost; druge zdravstvene dejavnosti;

Inštitut za varstvo zdravja; pomen za javno zdravje; strokovna in učna baza za zdravstvene poklice.

Javno in zasebno zdravstvo; konkurenčna klavzula; koncesija in pogoji za opravljanje dejavnosti.

Evidence na področju zdravstva.

Upravni organi na področju zdravstva v Sloveniji; ministrstvo in upravne enote.

Organizacija zdravstvene dejavnosti; zdravstveni zavod in druge oblike organiziranosti zdravstvene dejavnosti.

Nadzorstvo v zdravstveni dejavnosti

Oblike in področja nadzorstva v zdravstveni dejavnosti.

Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje; prekrški.

Zdravstveno varstvo

Sistem, namen, nosilci; subsidiarne organizacije (RK, gorska reševalna služba)

Dejavnosti, ukrepi, storitve, programi in akcije.

Pravica do zdravstvenega varstva in iz te izvedene pravice zdravstvenega varstva.

Plan zdravstvenega varstva Slovenije; planiranje v zdravstvenem varstvu, indikatorji.

Svet za zdravje pri Vladi republike Slovenije; pristojnosti in naloge.

Tipologija zdravstvenih sistemov po svetu.

Zdravstveno varstvo po posebnih predpisih

Nalezljive bolezni, lekarniška dejavnost, duševno zdravje in pridržanje, biomedicinski preizkusi itd.

Zdravstveno zavarovanje

Namen, pomen.

Status zavarovane osebe.

Obvezno zavarovanje; pravice iz obveznega zavarovanja; viri sredstev.

Prostovoljno zavarovanje.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Urejanje odnosov med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdravstvenimi zavodi in zasebnimi zdravstvenimi delavci.

Uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Povrnitev škode in kazenske določbe.

1.3. Povezanost z drugimi predmeti

Predmet je sistemsko, organizacijsko in vsebinsko povezan z drugimi predmeti na visokošolski stopnji.

1.4. Študijski viri


Strojin A. Eseji o ustavi. Delavska enotnost, Ljubljana 1995.

Ustava Republike Slovenije iz leta 1991.

Strojin A. Uvod v zdravstveno pravo. Uradni list RS, Ljubljana 1998.

Zdravstvena zakonodaja s pravilniki.

Medicina in pravo I., II., III. Maribor 1993, 1994, 1995.

Beležke s predavanj.

1.5. Posebnosti pri izvedbi predmeta

Predavanja potekajo za celotni letnik enotno.

1.6. Obveznosti študenta

Aktivna udeležba študentov. Izpit je pismen, po treh neuspešnih preizkusih znanja pa pred komisijo usten.

1.7. Materialni pogoji

Predavalnica z avdiovizualnimi sredstvi.

1.8. Sestavljalec učnega načrta

dr. Anton Strojin, univ.dipl.prav., izredni profesor

EKOLOŠKA ZAKONODAJA


2.1. Cilji predmeta

Študenti se:

seznanijo s pomenom okolja in oblikami onesnaževanja;

uvedejo v sanitarno-higiensko varstvo okolja;

poučijo o osnovnih problemih človekovega okolja;

dobijo znanja iz ekološke zakonodaje.

2.2. Vsebina

Predavanja

Kaj je ekologija – kaj varstvo okolja?

Razsežnosti varstva življenjskega okolja; ekološki in sociokulturni sistemi.

Temeljni pojmi iz ekologije.

Osnove varstva okolja, pojem in vrste okolja, vede o okolju; oznake pravice do zdravega življenjskega okolja; vidiki varstva in izboljševanja človekovega okolja.

Prostor

Danosti slovenskega prostora; ekološki sistemi (tipi); obremenjenost in izpostavljenost slovenskega prostora; prostorska zakonodaja.

Naravne prvine

Zemlja; prostorsko urejanje; vrednotenje prostora; onesnaževanje tal; zakonodaja.

Zrak; pojem onesnaževanja; problematika; zdravstveni vidiki; varstvo zraka; elektrosmog, topla greda, ozonska luknja, kisel dež; izredne razmere in ukrepi; konvencija o prepovedi daljinskega onesnaževanja; zakonodaja.

Voda; pomen in lastnosti vode, voda kot prvina in dobrina; viri onesnaževanja vode; podtalnica in problemi onesnaževanja; klasifikacija voda; mednarodno varstvo voda; akti za urejanje voda; nadzorstvo; zakonodaja.

Morje in obala; zdravstveni pomen vpliva morja; značilnosti slovenske obale in priobalnega morja; problematika virov onesnaževanja; sanitarno varstvo morja in obale; izredni ukrepi; urejanje morskega ribištva; zakonodaja.

Naravne dobrine

Kmetijska zemljišča; zemljišče kot dobrina; pravna narava in varstvo zemljišča; ekonomsko varstvo; zakonodaja.

Gozdovi; pomen, funkcije gozda; vrste gozdov; gozd kot naravna dobrina; gospodarjenje z gozdovi, gozdni režim in gozdne prometnice; problematika onesnaževanja gozdov; ugotavljanje

onesnaženosti kmetijskih in gozdnih zemljišč; stopnje onesnaženosti gozda; gozd in divjad; nabiranje gob; gozdna in gozdarska zakonodaja.

Rude in rudnine; pojem rud in rudnin; značilnosti rudarske dejavnosti; posledice rudarstva; zakonodaja.

Naravna in kulturna dediščina

Naravna dediščina; iz zgodovine varstva narave po svetu in v Sloveniji; pojmi; vloga hortikulture; živalske in rastlinske vrste; izhodišča za varstvo živali; izhodišča za zdravstveno varstvo rastlin.

Kulturna dediščina; pojem, obseg in kategorije; stanje naravne in kulturne dediščine v Sloveniji.

Varstvo gorskega in kraškega sveta

Gorski svet; naravovarstvena območja; turistično-rekreativna območja, valorizacija gorskega prostora; coniranje in varstveni režimi; alpska konvencija za zavarovanje Alp.

Kraški svet; označba Krasa; onesnaževanje podzemeljskega sveta; posebni primeri preobrazbe površja.

Naravne nesreče

Akutni problemi človekovega okolja; promet, prehrana, energija, posledice turizma, človeku in okolju škodljivi pojavi.

Odpadki: pojem, vrste, pravila ravnanja, metode odstranjevanja, struktura odpadkov, posebni odpadki, reciklaža, odlagališča, nadzor in sanacija divjih odlagališč, problem posebnih odpadkov v Sloveniji; kazenske določbe; zakonodaja.

Hrup: pojem, vrste in posledice, normativne vrednosti hrupa; področja varstva pred hrupom; oblike varstva pred hrupom; posebni ukrepi; zdravstvene posledice hrupa; nadzorstvo; kazenske določbe; zakonodaja.

Varstvo človekovega zdravja pred agresivnimi vplivi iz okolja

Fizikalni agensi: požari, radioaktivno sevanje, elektromagnetno valovanje, naravne in eksplozivne snovi; zakonodaja.

Kemični agensi: mamila, strupi, biocidi; zakonodaja.

Biološki agensi: virusi, nalezljive bolezni; preventiva in ukrepi za preprečevanje in zatiranje; zakonodaja.

Dodatek

Izvajanje medinšpekcijskega nadzorstva.

Obveznosti in ukrepi inšpekcijskih organov.

Kazenskopravno varstvo okolja in prostora: varstvo okolja in prostora; varstvo naravnih dobrin; problematika pregona in kaznovanja.

Civilno (odškodninsko) varstvo.

Zakonska osnova za povračilo škode; vzročna zveza; zavarovanje pred riziki iz onesnaženega okolja.

Informacijsko onesnaževanje.

Ekološko-razvojni sklad za okolje v Republiki Sloveniji.

Etika okolja.

Vaje

Vsak študent obvezno za podpis iz tega predmeta izdela seminarsko nalogo, ki si jo izbere iz predloženih tem.

2.3. Povezanost z drugimi predmeti

Predmet predstavlja uvod v sanitarno-higiensko problematiko okolja in se povezuje z ostalimi predmeti na oddelku.

2.4. Študijski viri


Strojin A. Varstvo okolja. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1996.

Strojin A. Inšpekcija in okolje. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1998.

Strojin A. Inšpekcijsko nadzorstvo v državni upravi. Gospodarski Vestnik, Ljubljana 1999 ( v tisku).

Zakon o varstvu okolja s komentarjem. Gospodarski Vestnik, Ljubljana 1996

Register zakonodaje varstva okolja Republike Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana 1997.

2.5. Posebnosti pri izvedbi predmeta

Predavanja potekajo v seminarski obliki dela s študenti. Vaje potekajo skupno za ves letnik.

2.6. Obveznosti študenta

Aktivna udeležba študentov na seminarju in vajah je obvezna in pogoj za frekvenco iz tega predmeta, ki se zaključi z izpitom.

2.7. Materialni pogoji

Učilnica s standardnimi avdiovizualnimi sredstvi.

2.8. Sestavljalec učnega načrta

dr. Anton Strojin, univ.dipl. prav., izredni profesor

SOCIOLOGIJA


1. Cilji predmeta

Študenti:

spoznajo temeljne sociološke pojme, teorije in ugotovitve o splošnih zakonitostih družbenega življenja;

spoznajo osnovne sociološke značilnosti slovenske družbe nasploh, posebej družbene odnose na področju zdravstva;

znajo identificirati določen družbeni problem/pojav, praviloma povezan z zdravstvom, poiskati ustrezne vire in literaturo, pripraviti seminarsko temo in jo ustrezno zagovarjati;

razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja in konstruktivnega sodelovanja v razpravi.

2. Vsebina

Razvoj znanosti in razvoj sociologije: razvoj in oblike družbene zavesti, osamosvojitev znanosti in njen razvoj, nastanek sociologije, različne teorije o družbi.

Družbena slojevitost: pojem in izvor družbene slojevitosti, družbeni status, družbeni sloj.Slojevska struktura sodobnih družb, zlasti slovenske.

Družbena struktura in družbeni razvoj: opredelitev pojma, splošne dialektične zakonitosti družbenega razvoja, osnovno protislovje v človeški družbi (med individualnostjo in povezanostjo), strukturni elementi družbe in protislovja med njimi, spremembe tipa družbene strukture, značilnosti prehoda iz tradicionalne v moderno družbo nasploh in posebej v Sloveniji, trendi poznomoderne družbe.

Družbene skupine: pojem in klasifikacija, oblike združevanja. Lokalne skupnosti, urbanizacija. Narodi. Družina. Religiozne skupine.

Družbeni dejavniki zdravja in bolezni: družbena struktura in zdravje, družbeni procesi in zdravje.

Družbeni odnosi v zdravstvu: sociološke značilnosti zdravstvenih delavcev, odnosi med zdravstvenimi delavci in uporabniki zdravstvenih storitev.


Predmet se povezuje s Filozofijo in Psihologijo, ker pa se ukvarja z odnosom med družbo in zdravstvom, tudi z drugimi predmeti.

4. Študijski viri


Jambrek P.: Uvod v sociologijo. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1992.

Izbor člankov in poglavij za določene vsebine.

Pahor M.: Sociologija za zdravstvene delavce. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1999.


Predmet se izvaja v dveh delih. Predavanja, za katera je potrebna predavalnica z avdiovizualno opremo, in vaje v skupini do 30 študentov.


Aktivna udeležba na predavanjih, priprava in predstavitev seminarske teme ter obvezna aktivna udeležba na vajah; nato pisni izpit.


Predavalnica z avdiovizualnimi sredstvi.


dr. Majda Pahor, univ.dipl. soc., višji predavatelj.

SOCIALNA MEDICINA IN STATISTIKA V ZDRAVSTVU

Predmet obsega 45 ur predavanj, 15 ur vaj in 15 ur seminarjev

1. Cilji predmeta

Študenti:

pridobijo pozitiven odnos do zdravja posameznikov, družine in celotne družbene skupnosti;

se usmerijo na kompleksno problematiko tako zdravega kot bolnega človeka v okolju, kjer živi in dela;

si pridobijo epidmiološki pristop k obravnavanju socialno - medicinske problematike današnjega človeka in se nauče oceniti delovanje dejavnikov tveganja ter dejavnikov iz naravnega in socialno ekonomskega okolja na človeka;

usposobijo se za promocijo zdravja in preventivno medicinsko miselnot tako v normalnih okoliščinah kot v primeru naravnih katastrof in vojne;

se naučijo sistematičnosti pri opazovanju in spremljanju množičnih pojavov;

se usposobijo uporabljati statistično miselnost kot diagnostično sredstvo, potrditi ali zavreči obstoječa mnenja in se dokopati do novih spoznanj;

se privajajo na kritično presojanje na podlagi poznavanja in obvladovanja statistične metodike, se usmerjajo na preudarnost in objektivnost v svojem delu in odločitvah;

uvajajo se v raziskovalno delo.

2. Vsebina

Predavanja

SOCIALNA MEDICINA

Socialnomedicinska diagnostika - zdravje in bolezni v skupnosti

Razvoj, opredelitev in dejavnost socialne medicine; pojem zdravja in bolezni; družbenoekonomski pomen zdravja in bolezni; individualne in kolektivne zdravstvene potrebe in zahteve ter možnosti za zadovoljevanje teh potreb; o kakovosti življenja; enotnost medicine; metode dela v socialni medicini: epidemiološka, statistična, dispanzerska, patronažna, zdravstvenovzgojna; pomen enovitosti zdravstvenega varstva in vloga posameznih vidikov zdravstvene dejavnosti: preventiva, kurativa, rehabilitacija;

Individualno in kolektivno zdravje; merjenje zdravstvenega stanja skupnosti; kazalci zdravstvenega stanja skupnosti (populacijski, vitalnostatistični, migracijski, mortalitetni, morbiditetni, antropološki, itd);

Sistemske determinante zdravja (biološke, ekološke, socialnoekonomske, bihevioralne); Dejavniki tveganja in zdravo življenje.

Demografske spremembe in zdravstveno stanje prebivalstva Slovenije; ocenitev socialnih bolezni po stopnji razširjenosti, po dinamiki rasti in upadanja, po posledičnosti, po prizadetosti zdravstveno bolj ogroženih skupin (stopnja obolevnosti, invalidnost, začasne nesposobnosti za delo, nujnost bolnišničnega zdravljenja, prezgodnje smrti, ekonomske izgube družbe).

Vplivi spremenjenih dejavnikov naravnega in socialnoekonomskega okolja na zdravje in

bolezni: spremenjen način �življenja, spremenjena struktura prebivalstva, poslabšanja medčloveških odnosov, porabniška miselnost, kronično utrujanje, vsesplošno onesnaževanje okolja.

Naravni potek in faze razvoja bolezni (agens, človek, okolje) in ukrepi primarne, sekundarne in terciarne prevencije. Stopnje izvajanja zdravstvenega varstva (strategija, taktika, operativa).

Zdravje rizičnih skupin prebivalstva; družina in zdravje; družba in zdravje.

Socialno medicinska terapija

Ukrepi za varovanje zdravja in aktivnosti zdravstvenega varstva: promocija zdravja, splošna in specifična prevencija bolezni, poškodb in socialne patologije; zgodnje odkrivanje obolenj; hitra diagnostika; pravočasno zdravljenje in rehabilitacija, zdravstvena nega. Alternativna medicina in zdravstveno varstvo. Celostno varstvo rizičnih skupin.

Razširjenost, dinamika in posledicnost, multifaktorialna vzročnost in možnosti preprečevanja oziroma zmanjševanja negativnih posledic socialno patoloških pojavov: alkoholizem, narkomanija, kajenje, mladoletniški nemir, prostitucija, spolne bolezni, AIDS, samomorilnost.

Značilnosti akutnih nalezljivih bolezni v primerjavi z množičnimi kroničnimi in degenerativnimi boleznimi. Razširjenost, dinamika, vzročnost in značilnosti kroničnih množičnih nenalezljivih bolezni: bolezni srca in ožilja; maligne neoplazme; bolezni kosti in gibal; bolezni prebavil; bolezni čutil; duševne bolezni; travmatizem; poklicne bolezni.

Stališča socialne medicine glede etične odgovornosti zdravstvenih delavcev pred vestjo, pred bolnikom in pred družbo; kodeks etike zdravstvenih delavcev; pacient kot subjekt zdravljenja; kodeks etike medicinskih sester; Hipokratova prisega; deklaracija iz Helsinkov.

Sistemi zdravstvenega varstva in organizacija zdravstvene dejavnosti

Sistemi zdravstvenega varstva in organizacija zdravstvene dejavnosti v svetu in pri nas; načela sodobnega sistema zdravstvenega varstva; vplivi na organizacijo zdravstvenega varstva; faktorji, ki determinirajo zdravstvene potrebe in zdravstveno utilizacijo; sistem zdravstvenega zavarovanja; tipologija zdravstvenih zavodov in vsebina njihovega dela; zdravstveni dom, bolnišnica, specialni zavodi in inštituti, lekarne, naravna zdravilišča; zavodi za zdravstveno varstvo; zdravstveno varstvo v izrednih razmerah; organizacija nujne medicinske pomoči.

Upravljanje v zdravstvu (management); prednost regionalizacije zdravstvene dejavnosti; povezovanje zdravstvene dejavnosti; načrtovanje dela in razvoja.

Kazalci smotrnosti dela, učinkovitosti organizacije in uspešnosti dela v zdravstveni dejavnosti; timsko in projektno delo.

Financiranje zdravstvenega varstva; metodologija načrtovanja zdravstvenega varstva; dokumentacije in evidence v zdravstvenem sistemu; sistem zdravstvenega zavarovanja; pravice iz zdravstvenega zavarovanja.

Vloga normativov in standardov ter drugih regulativov v zdravstvu.

Ocena kakovosti dela in strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev. Zdravstvena zakonodaja: Zakoni, pravilniki in drugi zdravstveni predpisi.

Mednarodno sodelovanje na področju zdravstvenega varstva; Svetovna zdravstvena organizacija; "Zdravje za vse" - Svetovna strategija; Koncept primarnega zdravstvenega

varstva; projekt zdravo mesto.

STATISTIKA V ZDRAVSTVU

Statistične metode

Kaj je statistika, predmet, namen in vloga statistike v zdravstvu, v medicini, v organizaciji zdravstvenega varstva in pri raziskovalnem delu. Proučevanje množičnih pojavov, opredelitev populacije, enot, znakov. Faze statističnega opazovanja; Vrste statističnega opazovanja (popolno, delno, popis, registracija). Zbiranje, urejanje, prikazovanje statističnih podatkov. Statistične vrste, tabele, grafikoni. Relativna števila, srednje vrednosti. Mere za variacijo in razpršenost (variacijski razmik, kvantilni razmik, standardni odklon, koeficient variacije). Povezanost množičnih pojavov. Teoretične porazdelitve. Normalna porazdelitev. Standardizirana normalna porazdelitev. Verjenost in tveganje. Vzorčenje. Preskušanje domnev; Korelacija in regresija. Statistične raziskave.

Demografska statistika

Pojem in razdelitev demografske statistike. Populacijska statistika: popis prebivalstva, teritorijalna razporeditev prebivalstva; gostota prebivalstva; biološka sestava prebivalstva; socialnoekonomska sestava prebivalstva. Vitalna statistika: nataliteta, fertilnost, splošna in specifična umrljivost, umrljivost dojenčkov, umrljivost po vzroku smrti, pričakovano trajanje življenja, naravni prirastek, indeks dinamike prebivalstva, nupcialiteta, divorcialiteta; Migracijska statistika: emigracija in imigracija; stalna, sezonska in dnevna migracija.

Zdravstvena statistika

Namen, predmet in področje zdravstvene statistike ter viri podatkov in informacij.

Socilno medicinska statistika: MKB, morbiditeta, mortaliteta, travmatizem, nezmožnost za delo, registri, terenska anketa, kazalci zdravstvenega stanja prebivalstva. Klinično medicinska statistika.

Statistika človekovega okolja in higienskih razmer: raziskovanja fizičnega okolja, prehrane, delovnega okolja, pogojev in načina življenja, preskrbe z vodo, distribucije odpadkov.

Statistika zdravstvenih dejavnosti: struktura in razporeditev zdravstvenega osebja; kazalci mreže, obsega in učinkovitosti ter uspešnosti dela.

Organizacija zdravstveno statistične službe

Statistični sistem v zdravstvu; organizacija zdravstvene statistične službe; sistem statističnega obveščanja: medicinska dokumentacija, statistični obrazci, enotne definicije pojmov.

Osnove informatike v zdravstvu

Način prenosa obvestil; informacijske naprave; obdelava informacij. Elektronski računalniki. Komuniciranje med človekom in računalnikom; programski jeziki. Uporaba računalnika pri zdravstveni dokumentaciji, klinični medicini, preventivni medicini, medicinski literaturi ipd. Računalnik v zdravniški ordinaciji.

Vaje in seminarji

Vodenje medicinske dokumentacije; registriranje in zbiranje statističnih podatkov in informacij; ocenjevanje verodostojnosti in kvalitete statističnih podatkov.

Urejanje in prikazovanje statističnega gradiva.

Osnovne statistične analize v zdravstvu.

Opisovanje in interpretacija opazovanih pojavov.

Statistika terenskega dela; zdravstvena anketa.

Samostojno statistično poročanje in interpretiranje.


Predmet se povezuje s področji preventivne medicine, informatike in računalništva, medicinske ekologije, medicinske sociologije, medicinske psihologije, ekonomike v zdravstvu.

4. Študijski viri


Komadina D. Javnozdravstveni terminološki glosar. Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana, 1994.

Komadina D. Statistika v zdravstvu. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, v tisku, 1996.

Komadina D. Socialna medicina. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, v tisku, 1996.


Pirc B. Uvod v socialno medicino. Medicinska fakulteta, Ljubljana 1980.

Adamič S. Temelji biostatistike. Medicinska fakulteta, Ljubljana 1989.

Jakšič Ž. Socialna medicina. Medicinska fakulteta, Zagreb 1994.

Targets for health for all, WHO, 1985.


Predmet se praviloma izvaja za vsak študijski program posebej. Pri izvedbi predmeta se obravnavajo primeri, ki so specifični za teoretično razlago in praktično uporabo konkretne stroke.

Predavanja potekajo za vse študente posameznega oddelka hkrati. Vaje so v skupinah do 30 študentov in vse zaključijo s pisnim kolokvijem


Aktivna udeležba pri predavanjih, seminarjih in vajah je obvezna in je eden od pogojev za pridobitev frekvence iz predmeta. Študent mora najprej opraviti vaje, seminarje in kolokvij, nato pristopi k izpitu iz socialne medicine in statistike v zdravstvu. Znanje se preverja z ustnim in pisnim izpitom; ocena izpita je skupna.


Predavalnica, opremljena z avdiovizualnimi sredstvi.


mag. Dominik Komadina, dr.stom., docent

IZOBRAŽEVANJE ZA ZDRAVJE Predmet obsega 30 ur predavanj in 30 ur vaj.

1. Cilji predmeta

Študenti:

poznajo temeljne pojme v vzgoji in izobraževanju za zdravje, kot so izobraževanje za zdravje, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja, zdravje in bolezen ter discipline, ki se povezujejo na predmet Izobraževanje za zdravje. Te so: pedagogika, andragogika, didaktika, komuniciranje, spoznanja iz strukturne osebnosti, teorija vzgoje.

poznajo značilnosti zdravstvenovzgojnega delovanja v Sloveniji, izhajajoč iz dejavnikov tveganja (kronične nenalezljive bolezni, nalezljive bolezni, rizična obnašanja posameznikov in skupin), nekatere tipične programe in projekte, organizacijo zdravstvene vzgoje in vlogo sanitarnega inženirja v teh dogajanjih.

poznajo normativno urejenost in etično odgovornost za področje zdravstvene vzgoje in delovanje zdravstvene vzgoje v Sloveniji danes.

znajo opredeliti zdravstveno vzgojo, ki je sestavni del vseh vidikov dela zdravstvene službe, kot metodo dela v preventivni medicini oz. na strokovnem področju sanitarnega inženirstva in se identificirajo z vlogo zdravstvenega vzgojitelja predvsem na ravni primarne preventive, pa tudi sekundarne in terciarne.

poznajo metodologijo oblikovanja projektov v zdravstvenovzgojnem delu. znajo identificirati določen problem zdravja na terenu, v skupnosti ali pri posamezniku, postaviti vzgojnoizobraževalne cilje, izbrati primerne oblike in metode dela, pripraviti in izbrati učila in učna sredstva – ob upoštevanju psihofizičnih sposobnosti varovancev, torej pripraviti program za sanacijo le-tega preko učenja in vzgoje ljudi in ga tudi predstaviti.

2. Vsebina

Predavanja

Zdravstvena vzgoja in promocija zdravja - definicije, cilji, vsebine, nivoji zdravstvene vzgoje in preventivni pristopi, področja delovanja, Ottawska listina in drugi dokumenti.

Zdravje, bolezen, zdravo življensko okolje.

Učno vzgojne discipline v zdravstveni vzgoji: pedagogika in andragogika, značilnosti obeh, povezanost in uporabnost v zdravstveni vzgoji. Teorija vzgoje, celovitost osebnosti, njeni motivacijski, vrednostni in tudi biološki naravnanosti in uporaba tega kot izhodišče dela z ljudmi s ciljem doseganja zdravja. Kategorije izobraževalnega in vzgojnega procesa v ožjem smislu, dejavniki vzgoje skozi življenjska obdobja, mesto zdravstvenih delavcev, sanitarnega inženirja.

Motivacija za izobraževanje za zdravje, teorije motivacije, motivacijski proces.

Komuniciranje v zdravstveni vzgoji, javno in medosebno, verbalno in neverbalno, prepričljivost v sporočilih za zdravje, za zdrave in želene vzorce obnašanja. Komuniciranje s

strankami, apeliranje na odgovornost za varovanje zdravja ljudi. Opredelitev ciljnih skupin.

Oblike in metode dela v zdravstveni vzgoji, na različnih nivojih in z različnimi varovanci, strankami (frontalna, skupinska, individualna oblika dela, tečaji, seminarji, učne delavnice, ekskurzije, mentorstvo; učne metode kot ustno razlaganje, razgovor, kazanje, delo s tekstom, laboratorijska dela; vzgojne metode kot metoda prepričevanja, metoda navajanja, metoda spodbujanja, metoda preprečevanja, posnemanje, identifikacija, igranje vlog, študij primerov).

Pouk – osnove, obdelano na primerih, kot npr. tečaj higienskega minimuma kot tipični situaciji delovanja sanitarnega inženirja.

Zakonski akti, ki opredeljujejo zdravstveno vzgojo in poudarek na poglavja v Kodeksu medicinske deontologije in drugih, ki določajo odgovornost vseh zdravstvenih delavcev za zdravstveno vzgojo.

Vaje

Študent izdela pod vodstvom mentorja projekt za samostojni zdravstvenovzgojni nastop in ga tudi izvede.


Predmet se povezuje s predmeti : socialna medicina in statistika v zdravstvu, socialna psihologija, sociologija in z vsemi strokovnimi predmeti, ki oblikujejo profil sanitarnega inženirja.

4. Študijski viri


Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1995.

Hoyer S. Štebe V. Pisna navodila za izdelavo zdravstvenovzgojnega projekta. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1996.


Brajša P. Pedagoška komunikologija (prevedla Gradišnik D.) Glotta Nova, Ljubljana 1993.

Musek J. Osebnost in vrednote. Educy, Ljubljana 1993.

Aktualni članki, posebno revija Zdravstveno varstvo, ki obravnava zdravstvenovzgojno problematiko. Od tujih pa Health Education & Behavior.


Predavanja potekajo za vse študente letnika hkrati. Uporablja se frontalna oblika dela z

vključevanjem metode razgovora, demonstracije in skupinskega dela.

Vaje potekajo v skupini po 15 študentov. Na vajah je študent aktiven v razgovoru ali vodja razgovora, ko predstavlja koncept svojega projekta. Izdela tudi didaktični material in se usposobi za delo z učnimi pripomočki. Vaje zaključi z učnim nastopom.. Vsebine projektov izhajajo iz strokovnih vsebin sanitarnega inženirstva.


Udeležba pri predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence in pristop k izpitu. Uspešno opravljen izpit je pogoj za opravljanje vaj, ki jih študent zaključi s predstavitvijo projekta - različne zdravstvenovzgojne aktivnosti in si tako pridobi frekvenco pri vajah.


dr. Silvestra Hoyer, univ.dipl.ped., višji predavatelj

seznam predmetov prvega letnika študijskega programa ... · tehniČna fizika z matematiko 70 30 10...

Documents