sinteza celekoksiba

24/03/2013 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Sinteza celekoksiba 4-(5-(p-Tolil)-3-(trifluorometil)-1H-pirazol-1-il)benzensulfonamid

Katedra za farmacevtsko kemijo

2. Stopnja sinteze


1. Katere »dodatne« in katere stranske produkte pričakujete pri zgornji reakciji?

2. Zakaj nastane predvsem željeni produkt? 3. Zakaj reakcijo izvajamo v brezvodnih pogojih?

Mehanizem

Dvojna adicija s sledečo eliminacijo = 2 x kondenzacija

Osnovni mehanizem:


Mehanizem

Dvojna adicija s sledečo eliminacijo = 2 x kondenzacija


Hidrazin

Sinteza:

NH3 + NaOCl → NH2Cl + NaOH

NH2Cl + NH3 + NaOH → N2H4 + NaCl +

H2O

ali

2NH3 + H2O2 → N2H4 + 2H2O


Hidrazin

Lastnosti:

Baza; pKa 8.1 pri 25°C

Vodotopen

Vnetljiv – raketno gorivo!


Hidrazin

(Di)nukleofil – sinteza hidrazidov in azidov:

N2H4 + RCOCl → RCONHNH2 + HCl (baza!)

RCONHNH2 + HNO2 → RCON3 + 2H2O

Reducent, primer: C6H5NO2 → C6H5NH2

Wolff-Kishnerjeva redukcija ketonov:

(CH3)2C=O + N2H4 → (CH3)2C=NNH2

(CH3)2C=NNH2 → CH3CH2CH3 + N2


NaOH

N2H4, Ni

Hidrazin

Priprava močne baze (Na – hidrazid):

2N2H4 + 2Na → 2NaN2H3 + H2

Sinteza azo barvil


Pirazoli

Šibko bazični aromati

Kateri dušik je bolj bazičen?


Pirazoli - sinteza

Dikarbonilna spojina + hidrazin

Sinteza je regioselektivna:

Organska sinteza z mikrovalovi

Kaj so mikrovalovi?


“Segrevanje” z mikrovalovi

A) Dipolarne molekule v raztopini; B) dipolarne molekule v

statičnem – nespreminjajočem se električnem polju; C) dipolarne molekule v spreminjajočem se (oscilirajočem) električnem polju se poskušajo orientirati v njegovi smeri


Prednosti segrevanja z mikrovalovi so naslednje:

izjemno skrajšanje reakcijskega časa,

večji izkoristki in/ali čistejši končni produkti,

uporaba pogojev t. i. zelene kemije, saj reakcije velikokrat izvajamo v vodi (ekološko sprejemljivo topilo) ali celo brez topil,

potek nekaterih reakcij, ki sploh ne potekajo pod pogoji klasičnega segrevanja.


Kako topila absorbirajo mikrovalove? tand = e''/e‘ Zanimivost:Toplota kot produkt obsevanja z mikrovalovi »zamuja« za razliko v polarizaciji molekul, zato z mikrovalovi lahko pregrejemo topila nad temperaturo vrelišča. Tako npr. z mikrovalovi metanol zlahka segrejemo nad 100 °C pri normalnem tlaku, čeprav je vrelišče metanola 64,7 °C. Večji je tand pri nekem topilu, večji je fazni zamik in bolj je izražen učinek pregrevanja.

Topilo tand Topilo tand

etilenglikol 1,350 DMF 0,161

etanol 0,941 voda 0,123

DMSO 0,825 kloroform 0,091

2-propanol 0,799 acetonitril 0,062

metanojska kislina 0,722 etilacetat 0,059

metanol 0,659 aceton 0,054

nitrobenzen 0,589 tetrahidrofuran 0,047

ocetna kislina 0,174 heksan 0,020

Koksibi

Na predavanjih FK3!

Naloga za dodatne točke


sinteza celekoksiba

Documents