sistematska botanika, priprava na iypit
DESCRIPTION
Lastnosti družin višjih in nižjih taksonov. Za 2. letnik pedagoškega študijaTRANSCRIPT
Sistematska botanika Priprava na izpit [Tukaj vnesite povzetek dokumenta. Povzetek je po navadi kratek povzetek vsebine dokumenta. Tukaj vnesite povzetek dokumenta. Povzetek je po navadi kratek povzetek vsebine dokumenta.] PC [Izberite datum]
o. PUCCINALLES Rje
Obligatorni paraziti
V življenskem krogu je poudarjena dikariotna faza, večina predstavnikov ima značilno
menjavo gostiteljev in v povezavi s tem več vrst trosov Dikariontska faza se razvije v
vegetativnih orgnaih gostitelja Infektivni tako haploidna kot diplontska faza: vmesni gostitelj-
>haploidna faza, glavni gostitelj->diploidna faza
Plodišča: lahko tvorijo le nekateri predstavniki in so zelo enostavna Imajo prečno septiran
bazidij, ne tvorijo trosnjakov.
Celična stena: hitinasta
Razmnoževanje:
Veter zanese BAZIDIOSPORE na VMESNEGA GOSTITELJA
v MEZOFILU se razvije HAPLODNI MICELJ
na zgornji strani lista razvije PIKNIDIJE SOMATOGAMIJA
tvorijo PIKNOSPORE in sladki izloček list okužen z dvema raznospolnima
ki privablja žuželke miceljema, dikariontske hife
na tem mestu izrščajo tudi tvorijo ecidije
RECEPTIVNE HIFE
Žuželke prenašajo SPERMACIJE
ti kopulirajo z receptivnimi hifami
DIKARIONTSKA FAZA, ki tvori ECIDIJE, ti se razvijejo SUBEPIDERMALNO obdan z
ovojem PSEVDOPERIDIJ, ta se ob zrelosti raztrga in sprosti ECIDIOSPORE
Veter zanese spore na GLAVNEGA GOSTITELJA
Razvije INFEKTIVNI DIKARIONTSKI MICELJ
Ta tvori UREDIJE
Razvijejo se enocelične
UREDIOSPORE ob koncu sezone se razvijejo
Prenašajo okužbe TELEVTOSPORE
So večcelične
Čez zimo v njih poteka
KARIOGAMIJA
Pomladi vzklijejo
FRAGMOBAZIDIJI
Redukcijska delitev
BAZIDIOSPORE
Homologija praprotnic in semenk
Mikrosporofil --> prašnik
Mikrosporangij -->pelodna vrečka
Mikrospora --> pelodno zrno
Mikrogametofit --> mikrogametofit (mikroprotalij)
Mikrogametangij --> anteridijalna celica / ni mikrogameta
spermatozoid / spermalno jedro
megasporofil --> plodna luska / karpel
megasporangij --> nucel (semanska zasnova)
megaspora --> enojedrni zarodkov mešiček
megagametofit --> primarni endosperm / (megaprotalij) večjedrni zarodkov mešiček
megagametangij arhegonij / ni megagameta --> jajčna celica
mladi sporofit --> kalček
Skupne in različne značilnosti družin ostričevk in ločkov
Fam. CYPERACEAE
Steblo:
trirobo, polno,
triredno olistano
Listi:
zaprta listna nožnica,
črtalasta ploskev, včasih z listno kožico
Cvetovi:
močno reducirani,
enospolni,
v zalistju krovnih plev,
združeni v klasasta socvertja,
tvorijo socvetja drugega redu,
P6-0, tendenca k redukciji,
A 1-6. G(3)-(2)
Semenska zasnova: bitegmična
plod:
orešek, endosperem z olji
Pomen:
Pomembne so v ekstremnih ekosistemih, kjer prevladujejo v »travni ruši«; nekatere
vrste so kulturne rastline. Gojijo se zaradi užitnih rizomov (Cyperus esculentus), zaradi lepih
listov (Cyperus sp., Scirpus, Carex), ali pa se uporabljajo kot krma za živali in v tapetništvu,
predvsem v časih pred iznajdbo plastike. Vrsta Cyperus papyrus – papirus je bila Egipčanom
osnova za izdelavo papirja. V naši vegetaciji so vrste iz družine ostričevk glavni .gradniki
naravnih travišč
Fam. JUNCEAE
zeljnate trajnice, redkeje enoletnive ali grmi
Korenike: bogaste s škrobom
Listi: spiralasto nameščeni,
pritlični, črtalasti,
listno nožnico obdaja steblo,
pogosto okrogli, unifacailani z aerenhimom v sredini,
po vrhu listne nožnice listna kožica in ali ušesca
Cvetno odevalo: cvetna formula izvirna enokaličniška,
cvetovi dvospolni,
vetrocvetni
brez nektarijev,
neizrazito, nebarvito,
pelod v tetradah
Socvetja
delna monohazijska
združena v socvetja 2 reda
Plodnica:
sinkarpna,
tri, redkeje enopredalasta,
Semenske zasnove: številne, anatropen bitegmične,
Plod luskoidna glavica
Pomen: nekaj plevelnih vrst,
pletenje ponjav za stole ipd.
pred iznajdbo sveč aerenhim uporabljali kot stenj
fam. POACEAE trave
zeljnate trajnice ali enoletnice, velika skupina vrst lesnih (bambusi)
Steblo: izrazito nodialno zgrajeno,
dvoredno olistano,
nerazraslo,
interkalarna rast, ohranjena meristemska cona
Listi: izrazito dvodelni,
listno dno tvori odprto ali zaprto nožnico, objema steblo, podaljšek se razvoje pri vrhu
nožnice,
listna kožica, lahko jo nadomešča šop dlak,
listna ploskev črtalasta do suličasta, neredko uvita in ščetinasto tanka
Socvetja:
iz številnih klaskov,
klasasta, latasta ali prstasta
Klasek: na osi nameščene številne pleve,
spodnji 2 ogrinjalni,
krovne pleve v zalistju 1 cvet,
prva struktura na osi predpleva, sledi krog luskic, ,
krog prašnikov A1-6, in pestič (G (2-3))
Pleve: kožnate, neobarvane, zelene,
ogrinjalni plevi veliki in obdajata celoten klasek,
krovne pleve nosijo reso,
homologna listni ploskvi,
predpleve dvožilnate,
luskice preobraženi listi cvetnega odevala.
Plod: orešek,
redkeje glavica ali koščičast,
Fam. ORHIDACEAE orhideje
zeljnata trajnica, stebelni ali koreninski gomolji,
idioblasti z rafidi
pogosto alkaloidi,
obligatorna mikroriza,
listi:
enostavni,
nekoliko usnjati,
z dnom obdajajo steblo
cvetovi:
zigomorfni,
P3+3
A2-1 G(3) ,
grozdasta socvetja, v zalistju podpornih cvetov
Resupinacija:
zasuk cvetne osi za 180
cvetno odevalo:
iz 2 ±barvitih krogov s 3 listi,
srednji list notranjega kroga z ostrogo, v njej medovniki, lahko tudi pri vrhu plodnice
ali zunaj cvetov prašniki
ostala 3 ali 1 skupaj z vratom plodnice oblikuje ginostemij,
pri dnu na peceljčku klavdikula,
pelod v tetradah zlepi v kupček polinij,
plodnica:
parakarpna
semenska zasnova:
številne, drobne,
anatropne bitegmične,
do konca razvijejo po cvetenju
Plod:
glavica,
odpira septicidno,
higroskopsko gibljivi laski,
Semena: drobna, popolnoma brez rezervnih hranil,
kalček prve dni prehranjuje izključno mikotrofno.
Pomen: okrasne rastline,
Vanilla (dišava),
užitni gomolji nekaterih vrst
Fam. POLYGONACEAE
Steblo: razločno kolenasto
Listi
Spiralasto nameščeni
Celorobi
Listna škornjica – prilista zrasla v nožnično tvorbo, ki objema steblo
Cvetovi:
Drobni
Sestavljena mnogocvetna socvetja, ki jih lahko obdaja škornjica
Izvirno 3 števni, lahko tudi 5 ali 4- števni
Bolj ali manj zvezdasti
Cvetišče podaljašano navzdol v psevdopedicel, ki odpade skupaj s cvetom
Cvetno odevalo:
Enotno
Neopazno
Obstojno
Zunanji perigonovi listi pogosto preoblikovani (krila, kaveljčki, zobci) razširjanje!
A večinoma 3+3
Pri dnu plodnice (C) nektarinski obroč
G(3) enopredalasta
Semenska zasnova:
Bazalno nameščena bi- ali unitegumenična
Pomen:
Vsebujejo antociane
Pleveli (kislice, dresni)
Ajda (edino žito, ki ni trava)
Rabarbara
V prehrani uporabne tudi kislice(rumex in dresni (polygonum)
Nekaj rodov uporabnih za les, strojenje
Okrasne rastline
Fam. RANUNCULACEAE
Zeli, redkeje lesnate rastline
Listi:
Dlanasto deljeni
Pritlično nameščeni
Brez prilistov
Cvetovi
Dvospolni
Vsaj navidezno zvezdasti
Pogosto 5-števni
Cvetno odevalo:
Enojno ali dvojno
Nektariji razviti pri dnu C ali C preobražen v nektarije
A večinoma števni, nameščeni spiralasto
G 1 - mnogo karpelov, bolj ali manj prosti, redkeje zrasli
Pomen
Številni rodovi strupeni zaradi vsebnosti alkaloidov
Fam. ROSACEAE rožnice
Zeli ali lesnate rastline
Listi:
Spiralasto nameščeni
Enostavni ali deljeni
Obstojni prilisti, zrasli s cvetnim pecljem
Socvetja:
Različno oblikovana
Predvsem cimozna
Cvetno odevalo
*K5 C5 A5-neskončno G
Čaša bstojna
Razvit oč lisdtov zunanje čaše
Venec odpadljiv
Število prašnikov večkratnik 5
Nektariji na notranji strani skledičastega cvetišča
G raznolika, tendenca podraslosti, zmanjševanju števila karpelov in SZ v njih, zgradba
bistvena za delitev družine na rodove
Spiroideae
G: karpeli prosti, nadrasli, Plod: mešički Predstavniki: Spiraea
Rosaide
G:karpeli prosti, nadrasli, Plod: oreščki ali koščičasti pogosto birni,
Predstavniki:Rubus, Rosa
Maloidae
Karpeli prosti, poddrasli Plod: pečkat, Predstavniki: Malus, Pyrus, Sorbus
Prunoidae
Karpel: 1 nadrasel, Plod: koščičast, Predstavnik: Prunus
Fam. FABACEAE metuljnice
Listi:
Enkrat pernato deljeni
Obstojni prilisti
Nameščeni spiralasto
List ali lističi lahko preobraženi v vitice
Lahko rudi odpadejo in vlogo prevzame zeleno steblo (žuka)
Cvetovi:
Posamič
Grozdasta socvetja
Razločno metuljast
Notranja 2 venčna lista zrasla v ladjico, stranska 2 krili, srednji jadro
Cvetno odevalo:
Čaša zrasla
Zvezdast ali disimetričen cvet
Ladjica popolnoma obdaja A in G
A(10) ali (9)+1 zrasle le prašnične niti ki tvorijo prašno cev, prost prašnik leži pred
jadrom
Plod:
Strok, orešek, členast plod
Semenska zasnova:
ana- kamipilatropna, bitegmentična, pogosto cikcakasta ali kljunasta
Pomen:
(Insekticidi) Sekundarni metaboliti, (repelenti), poleg običajnih še: neproteinske AK,
alkaloidi, izoflavonoidi,
Krmne vrste (lucerna)
Oljnice (arašidi)
Uporaba semen v prehrani (visoka vsebnost beljakovin)
Vir lesa, barvil
Bogatijo tla (zaradi simbiotskih bakterij v koreninskih mešičkih sposobne fiksacije
dušika
Fam. BRASSICACEAE križnice
Zeli, redkeje polgrmički
Listi:
Spiralasto nameščeni
Enostavni-pernato deljeni
Brez prilistov
Cvetovi:
Grozdasta socvetja
Brez braktej
Navadno dvospolni
Cvetno odevalo:
*K4 C4 A2+2 G2
Zunanja čašna lista z ostrogasto izboklino
Venčni listi oblikovani v žebico in ploščico
Zunanja 2 prašnika krajša od notranjih, lahko tudi manjkata
Pri dnu prašnikov ali plodnice obročast nektarij
Plodnica sikarpna
Semenska zasnova
Parietalno nameščena ana-kamilotropna biteguminčna
Plod: Dvopredalasta glavica
Odpira septicidno z dvema loputama
Semena obvisijo na osrednjem delu
Lusk-3x daljši od širine
Lušček-razmeroma krajši
Orešek, členast plod
Pomen:
Oljnice
Zelenjava (zelje, repa, ohrovt, redkvice…)
Začimbe (hren, gorčica)
Fam. APIACEAE kobulnice
Večinoma zeli, redkeje lesnate z nenavadno sekundarno debelitvijo
Listi:
Nameščeni spiralasto
Pernato ali dlanasto deljeni
Listno dno oblikuje listno nožnico, ki obdaja steblo
Socvetja:
Kobulasta
Sestavljeni kobuli
V njih brakteje (obdajajo kobul 2. reda) in brakteole (pri dnu kobula 1. redu)
Cvetovi: Enotno zgrajeni
*K5-0 C5 A5+0 G(2)
Čaša nerazločna, reducirana
Venčni listi drobni, razmaknjeni
Kljunasti izrastki na C obrnjeni proti sredini cveta, po cvetenju tako kot prašniki
odpadejo
Plodnica: Podrasla
Dvopredalasta
Vsak predal ima eno visečo semensko zasnovo
Plod:
Pokovec
Ob zrelosti razpade na 2 oreškom podobna ploda
Osrednji stebriček ostane
Pomen:
Št. predstavniki vsebujejo eterična olja, se tudi uporabljajo kot začimbnice (peteršilj,
janež, komarček, koromač kumina)
Zelenjava (korenje, zelena)
Nekateri strupeni zaradi poliacetatov, redkeje alkaloidov
Nekaj okrasnih vrst
Fam. LAMINACEAE
Grmi ali zeli
Vsaj mladi poganjki četverorobo steblo
Listi:
Enostavni
Brez prilistov
Nasprotno in navskrižno nameščeni
Cvetovi:
Združeni v navidez vretnasta socvetja (vsako vreteno, dva nasproti ležeča dihazija z
brakteolami ali brez)
Dvobočno somerni
Navadno dvousnjati
Cvetno odevalo:
K(5)(C(5)A4)G(2)
Čaša obstojna
Prašniki dveh dolžin, pod zg usno
Nektariji v obliki kep pri dnu plodnice
Plodnica 4 delna
Vsak karpel vzdolžno predeljen
Vsak del vsebuje eno SZ
Plod:
Razpade v 4 orešku podobne plodiče
Kalček z malo ali brez endosperma
Pomen:
Razmeroma pomembne
Začimbe, dišavnice, zdravilne rastline
Fam. ASTERACEAE košarnice
V koških vedno razviti le cevasti cvetovi, jezičasti cvetovi le na obrobju
Brez mlečka
Eksina pelodnih zrn z bodičkami
Listi:
Spiralasto nameščeni
Enostavni ali pernato deljeni
Brez prilistov
Cvetovi:
Poliandrični
Vedno v tipičnem psevdo koških
Socvetje na razširjeni osi socvetja sedečih cvetov
Vsi skupaj obdani z braktejami (ovojek)
Pod vsakim cvetom je lahko še brakteola
2 tipa cvetov: Jezičasti : dvobočno somerni, usna močno jezičasto podaljšana
Cevasti: zvezdasto somerni, enakomerno peterozob venec
Cvetno odevalo:
K nešteto-0 (C(5) A(5)) G(2)
Čaša: suhokožnata, razvita v obliki laskov ali lusk- kodeljica-razširjanje
Prašniki zrasli v cev
Plodnica:
Podrasla
Parakarpna,
En vrat, dvodelna brazda
Semenska zasnova:
Ena
Bazalno nameščena
Anatropna
Unitegmentična
Plod:
Orešek
Rožka
Pomen:
Nekaj okrasnih (dalije, gerbere)
Nekaj zdravilnih(pelin, arnika, kamilica)
Nekaj užitnih (artičoke)
Ind pomembna sončnica-olje
Fam. CICHORIACEAE radičevke
Koški sestavljeni iz jezičastih cvetov
Pogosto imajo mleček
Pelodna zrna poleg bodičk še grebnene
Polifilestska skupina
Listi:
Spiralasto nameščeni
Enostavni ali pernato deljeni
Brez prilistov
Cvetovi:
Poliandrični
Vedno v tipičnem psevdo koških
Socvetje na razširjeni osi socvetja sedečih cvetov
Vsi skupaj obdani z braktejami (ovojek)
Pod vsakim cvetom je lahko še brakteola
Cvetno odevalo:
K nešteto-0 (C(5) A(5)) G(2)
Čaša: suhokožnata, razvita v obliki laskov ali lusk- kodeljica-razširjanje
Prašniki zrasli v cev
Plodnica:
Podrasla
Parakarpna,
En vrat, dvodelna brazda
Semenska zasnova:
Ena
Bazalno nameščena
Anatropna
Unitegmentična
Plod:
Orešek
Rožka
Pomen:
Nekaj vrst kot solate
Užitni koreni nekaterih rastlin
div. Cyanobacteria – modrozelene cepljivke
Pigmenti:
klorofil a,
beta karoten,
ksantofili,
fikobilini (cianin, eritrin)
Hranila: cianoficejski škrob,
dušik,
ribuloze bifosfat karboksilaza,
olja,
volutin
Celična stena: murein,
lipopolisaharidi,
obdana s polisaharidno galerto
Celica: v citoplazmi proste tilakoide s klorofilom in fikobilisomi (shranjujejo fikobiline),
plinske vakuole,
cianoficinsko telo (zrnca v heterocistah).
Heterociste: posebne celice z debelo celično steno,
brez fikobilinov (šibka pigmentacija),
mesta fiksacije dušika.
Razmnoževanje: vegetativno z amitotskimi delitvami (cepitev),
s fragmentacijo in tvorbo hormogonijev (nekajcelični gibljivi koščki niti),
nespolno s tvorbo beocit (endospor),
z brstenjem,
s tvorbo akinet,
spolno ni znano,
znana paraseksualnost (delna izmenjava dednine med osebki)
Prehrana: pridobivanje energije z razkrojem organskih snovi,
v anaerobnih razmerah sinteza ATP z razkrojem cianoficina (zaloga dušika v
brezoksičnih razmerah)
Gibljive oblike: polzenje po podlagi,
uravnava globine lebdenja s plinskimi vakuolami (planktonti)
Organizacijski nivoji: kokalni (enocelične),
kapsalni (galertaste kolonije),
trihalni (nitasti)
Ekologija: sladka voda,
na in v kamenju,
bibavični pas morja,
topli vrelci (odpornost na T),
simbioza (najpogosteje v lišajih),
endosimbiontska teorija (vstop MZC v evkariontsko celico in nastanek plastidov –
zaradi sposobnosti fiksacije dušika)
Sposobne fiksacije dušika, ki poteka v aerobnem okolju v heterocistah,
drugače anaerobno okolje, da lahko deluje nitrogenaza.
Pomen: Pomagajo pri naravnem gnojenju, lahko se tako namnožijo, da povzročajo cvetenje
jezer (anoksija, odmrtje številnih rastlinskih in živalskih vrst), prehrana, izločanje
strup (pomor vrst), tvorba lehnjaka (kopičenje apnenca v galertastem ovoju),
najstarejši fototrofni organizmi na zemlji
cl. Cyanophyceae (o. Chroococcales, o. Oscillatoriales, o. Nostocales)
o. Chroococcales – kokalne MZC (Microcystis, Chroococcus)
Celice posamič ali združene v galertaste kolonije,
razmnoževanje z delitvijo ali brstenjem, heterocist in akinet ni
(fiksacija dušika v anaerobnih pogojih)
o. Oscillatoriales – nitaste MZC brez heterocist (Oscillatoria)
Niti obdane z galertasto nožnico, vegetativno razmnoževanje v
nekajcelične hormogonije (nekajcelični gibljivi koščki niti). o.
Hormogonales (Nostocales) – MZC s heterocistami (Nostoc,
Scytonema) Nitaste, iz akinet se v ugodnih razmerah razvijejo
hormogoniji, nekatere neprava razrast (Scytonema), nekatere bazalne
ali interkalarne heterociste (fiksacija dušika), imajo heterociste
cl. Bacillariophyceae (Diatomeae) – kremenaste alge (Centrales, Pennales)
Pigmenti:
klorofil a in c,
alfa in beta karoten,
ksantofili (diatoksantin, diadinoksantin, fukoksantin)
Celična stena: pektinska,
pod plazmalemo kremenasta lupinica ali teka, ki je dvodelna (hipoteka, epiteka)
Celica:
1 do mnogo rjavih plastidov, velika vakuola
Razmnoževanje:
vegetativno z delitvijo, nespolno s trajnimi sporami, spolno z izogamijo (združita se
morfološko enaki gameti, lahko fiziološko različnih spolov) in oogamijo (negibljiva
ženska in gibljiva moška gameta)
Gibljive oblike: lezenje po podlagi s prelivanjem citoplazme skozi žleb ali rafo v lupinici, gamete
uniciliatne (1 biček) ali ameboidno gibljive
Organizacijski nivoji: kokalni (celice neobičkane, razvita stena, posamič ali v kolonijah, brez koordinacije in
delitve dela v agregatih), rahle nitaste ali galertaste kolonije
Ekologija: vse vrste voda, vlažna zemlja, simbionti foraminifer Pomen: kremenaste hišice tvorijo
debele plasti kremenčevega peska
o. Centrales – radialno somerne diatomeje (Melosira, Cyclotella)
Morski plankton, nekaj sladkovodnih bentontov (na morskem dnu).
Celice so iz valvalne strani (tloris) okrogle, trikotne ali štirikotne, lupinica ali
teka ima lahko dolge ščetinaste izrastke, aktivno gibljivih oblik ni. Žleba ali
rafe nimajo. Spolno se razmnožujejo z oogamijo (negibljiva ženska in gibljiva
moška gameta), v moški celici so uniciliatni (1 biček) spermatozoidi z
omigetalčenim bičkom.
o. Pennales – dvobočno somerne diatomeje (Meridion, Tabellaria, Cymbella)
Večina sladkovodnih kot plankton in bentos (na morskem dnu). Valva
(tloris) podolgovata, dvobočno somerna, s pernato ali prečno progasto
strukturiranostjo, ščetinastih izrastkov ni. Nekatere imajo na eni ali obeh valvah
žleb ali rafo, s pomočjo katerega lezejo po podlagi. V celicah sta dva velika,
ploščata plastida, jedro je v sredini. Spolno razmnoževanje je izogamija
(združita se morfološko enaki gameti, lahko fiziološko različnih spolov), v
vsaki celici ki se preobrazi v gametangij, se po mejozi razvije 1 sama gameta,
možna avtogamij (po 2 gameti v gametangiju) in apogamija (nastanek
avksozigote brez kopulacije).
cl. Phaeophyceae – rjave alge
Pigmenti:
klorofil a in c ,
alfa in beta karoten,
ksantofili (najpomembnejši fukoksantin)
Celična stena: znotraj celulozna,
zunaj pektinska,
nikoli okremenjena
Celica: plastidi rjavi zaradi fukoksantina
Razmnoževanje: nespolno z različnimi tipi spor,
spolno oogamij (negibljiva ženska in gibljiva moška gameta) Gibljive oblike:
gamete biciliatne (2 bička), heterokontne (različna bička), z lateralno nameščenima
bičkoma (iz strani)
Organizacijski nivoji: trihalni (nitaste, ploščate ali prostorsko razrasle steljke, celice tvorijo kolonije brez
delitva med celicami)
parenhimatski (mnogocelična steljka, delitev dela med celicami, oblikovanje tkiv in
organov)
Ekologija: predvsem morske, pestrejše v hladnejših morjih
Pomen: vir alginatov (želatinasta oborina, ki vsrka velike količine tekočine), pridobivanje joda,
prehrana
o. Fucales – diplontske rjave alge
(Fucus virsoideus) Sporofit organiziran parenhimatsko (mnogocelična
steljka z delitvijo dela med celicami), rase s temensko celico. Anteridiji
(moški sporangij) in arhegoniji (ženski sporangij) se razvijejo v
konceptaklih (posebne vdolbine), kjer so poleg njih še parafize ali
sterilne niti. Fucus virsoideus)
ph. Rodophyta – rdeče alge
Pigmenti:
klorofil a in d,
alfa in beta karoten,
ksantofili (lutein, zeaksantin),
fikobilini (fikocian, fikoeritrin)
Hranila: floridejski škrob,
olja
Celična stena:
večplastna, znotraj celulozna, zunaj pektinska,
pogosto inkrustrirana s CaCO3 in MgCO3
Razmnoževanje: prerod z dodatno sporofitsko generacijo,
nespolno z različnimi tipi aplanospor,
spolno oogamija (negibljiva jajčna in gibljiva moška spolna celica)
Prehrana: avtotrofi
Gibljive oblike: ni aktivno gibljivih,
spore in gamete neobičkane
Ekologija: v toplih morjih,
nekaj sladkovodnih,
nekatere morske epifiti (živijo na drugem organizmu in mu ne škodijo niti ne koristijo)
Pomen: pridobivanje agarja, prehrana
cl. Floridophyceae
Predstavniki so trihalni (nitaste, ploščate ali prostorsko razrasle steljke, celice
tvorijo kolonije brez delitva med celicami), rasejo z eno ali večimi temenskimi
celicami, steljka je lahko zgrajena na 2 načina: tip osrednje niti: glavna nit se
vretenasto razrašča fontanski tip niti: več vzporedno rastočih in bočno zraslih
glavnih niti
o. Batrachospermales (Batrachospermum) Fontanski tip zgradbe (več
vzporedno rastočih in bočno zraslih glavnih niti). Razvojni krog z
dvema sporofitskima generacijama. Prevladujoča je gametofitska, ki je
lahko dvodomna. Batrachospermum: razvija se v hitrotekoči, hladni,
čisti vodi. Razrast je razločno vidna, na gametofitu so opazni
karposporofiti.