VARSTVO PRED POŽAROM V

VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTIH –

sistemi in oprema za varstvo pred

požarom v fazi uporabe objektov

Kranj, november 2013 Andrej Turk

Naloge koordinatorja v fazi priprave projekta

usklajuje izvajanje določbe iz 6. člena uredbe;

(Naročnik projekta in/ali nadzornik projekta mora v vseh fazah načrtovanja in priprave projekta upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu.)

izdela ali zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s prilogo V, s katerim so določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč po potrebi tudi industrijske dejavnosti na gradbišču; ta načrt mora vsebovati tudi posebne ukrepe glede del, ki spadajo v eno ali več kategorij priloge II;

pripravi dokumentacijo, ki ustreza značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu (v fazi uporabe, vzdrževanja, rušenja,…).

Stanovanjski zakon, Ur. l. RS, 69/03

25. člen

Za posle obratovanja se šteje zlasti zagotavljanje dobav in storitev

za skupne dele, zagotavljanje dobav in storitev za posamezne dele večstanovanjske stavbe, če naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav in storitev za posamezne dele, varstvo pred požarom in zagotavljanje drugih ukrepov za zaščito in reševanje, čiščenje skupnih prostorov, hišniška opravila, deratizacija in podobno.

Vzdrževanje večstanovanjske stavbe po tem zakonu je sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za vzdrževanje se šteje izvedba vseh del v skladu s predpisi o graditvi objektov ter zagotavljanje delovanja sistemov varstva pred požarom in drugih ukrepov za zaščito in reševanje.

Zakon o varstvu pred požarom, Ur. l. RS, 3/07

36. člen

Lastnik ali uporabnik stanovanjskih in poslovnih prostorov je odgovoren za varstvo pred požarom.

Lastnik ali uporabnik lahko pooblasti ustrezno usposobljeno fizično ali pravno osebo, ki mu je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Kot odgovorno osebo se lahko pooblasti tudi fizična oseba, ki ni zaposlena pri lastniku ali uporabniku.

V večstanovanjskih hišah se lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti tudi upravitelja, če je ustrezno usposobljen.

Zakonodaja

Zakon o varstvu pred požarom, Ur l. RS, 3/07

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Ur. l. RS, 31/04

Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Ur. l. RS, 12/13

Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne varnosti, Ur. l. RS, 45/07

Pravilnik o požarnem redu, Ur. l. RS, 52/07

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o požarnem redu, Ur. l. RS, 34/11

Tehnična smernica TSG -1- 001:2010; Požarna varnost v stavbah

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Ur. l. RS, 31/04

II. ZAHTEVE VARSTVA PRED POŽAROM :

Širjenje požara na sosednje objekte

Nosilne konstrukcije in širjenje požara po stavbah

Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje

Naprave za gašenje in dostop gasilcev

Pravilnik o požarnem redu, Ur. l. RS, 52/07

13. člen (kontrolni pregledi)

Lastnik ali uporabnik objekta oziroma oseba, ki jo za izvajanje

ukrepov varstva pred požarom v objektu, v skladu s predpisi, lastnik ali uporabnik objekta pooblasti, določi način in pogostost kontrolnih pregledov, pri katerih se ugotavlja stanje opreme, naprav in sredstev za varstvo pred požarom, vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite ter izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Vsebina obrazca kontrolnega lista je razvidna iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka lahko lastniki v okviru obratovanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb, skladno s predpisi o upravljanju stanovanjskih stavb, pooblastijo upravnika.

Vsebina kontrolnih pregledov večstanovanjskih

objektov

požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije

oprema in naprave za varstvo pred požarom

intervencijske in evakuacijske poti

električne inštalacije

usposabljanje stanovalcev

dimovodne in kurilne naprave

druge zahteve (glavna plinska pipa,

urejenost kletnih prostorov, …)

Analiza kontrolnih pregledov

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Druge zahteve

Dimovodne in kurilne naprave

Usposabljanje stanovalcev

Električne inštalacije

Intervencijske in evakuacijske poti

Oprema in naprave za varstvo pred požarom

Požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije

77 %

98 %

63 %

78 %

62 %

88 %

93 %

Vgrajeni sistemi aktivne požarne varnosti

LETO GRADNJE OBJEKTOV ŠTEVILO OBJEKTOV ŠTEVILO OBJEKTOV Z VSAPV*

do l. 1930 3 0

od 1931 do 1950 5 0

od 1951 do 1970 14 0

od 1971 do 1980 8 0

od 1981 do 1990 18 11

od 1991 do 2000 5 5

od 2001 do 2010 7 7 * vgrajeni sistemi aktivne požarne varnosti 60 23

Vgrajeni sistemi aktivne požarne varnosti

(Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov

aktivne požarne varnosti, Ur. l. RS, 45/07)

sistemi za odkrivanje in javljanje ter alarmiranje

naprave za odkrivanje, javljanje in gašenje v transportnih cevovodih

naprave za odkrivanje, javljanje prisotnosti gorljivih plinov in par v zraku

vgrajeni sistemi s tekočimi gasili, plini ali praški

naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem

vgrajene naprave za znižanje koncentracije kisika

avtomatski sistemi za nadzor nad dimom in produkti zgorevanja ter odvod dima in toplote

sistemi za vzpostavljanje nadtlaka zraka v prostorih, katerih osnovni namen je aktivna požarna zaščita

varnostna razsvetljava v celotnem objektu

naprava in oprema, ki služi za pogon in krmiljenje požarnih ali gasilskih dvigal

drugi vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite

Sistemi za odkrivanje, javljanje in alarmiranje

Osnovna naloga je odkrivanje požara oziroma zgorevalnih produktov, ki nastanejo med tlenjem ali gorenjem s plamenom.

Slediti mora informiranje stanovalcev oziroma uporabnikov objekta, varnostno nadzornega centra in gasilcev.

Odkrivanju požarov lahko sledi tudi aktiviranje avtomatske naprave za gašenje, naprav za odvod dima in toplote, krmiljenje vrat na evakuacijskih poteh,…

Najpomembnejši element sistema javljanja požara so javljalniki, ki jih delimo glede na način delovanja in vir.

Po načinu delovanja ločimo ročne in avtomatske javljalnike.

Po viru zaznavanja ločimo dimne, toplotne, plamenske, javljalnike isker ter javljalnike nekaterih plinov.

Požarna centrala izvaja osrednji nadzor sistema za odkrivanje, javljanje in alarmiranje.

Osnovne naloge centrale so nadzor delovanja sistema, sprejem in prikaz signala iz javljalnikov, krmiljenje na centralo priključenih komponent, prenos signala do stalno zasedenega mesta in oskrba z električno energijo.

Odvod dima in toplote

Naprave služijo odvodu dima in toplote, ki nastajata pri požaru.

Delovanje teh naprav ohranja brezdimni sloj z namenom varnejše evakuacije s strani uporabnikov objekta in lažjega in hitrejšega posredovanja gasilcev v prostorov.

Odvod dima in toplote iz objekta je lahko naraven, kjer ob sistemu loput za dovod svežega in izpust vročega zraka in dima, gibanje vročega zraka omogoča vzgon.

Odvod dima in toplote iz objekta je lahko prisilen, kjer gibanje vročega zraka in dima omogočajo posebej za to prilagojeni ventilatorji.

Med prisilnimi sistemi prevladuje klasičen sistem za odvod dima in toplote, kjer je tako dovod svežega zraka kot odvod vročega zraka in zgorevalnih produktov speljan po posebno požarno odpornih kanalih.

Varnostna razsvetljava

Varnostna razsvetljava mora omogočiti varno evakuacijo ljudi v primeru naravnih in drugih nesreč (požar, potres itd.) na prosto ali drugo varno mesto in da se prepreči panično ravnanje prisotnih.

Svetilke imajo lahko posamezno akumulatorsko napajanje z indikatorjem polnjenja ali pa centralno akumulatorsko napajanje.

Ob izpadu omrežne napetosti mora zasvetiti v času, ki je manjši od 5 sekund.

Zahtevana osvetljenost pri tleh je minimalno 1 lux v smeri osi evakuacijskih poti.

Čas delovanja svetilk varnostne razsvetljave ob izpadu omrežne napetosti mora biti najmanj 1 uro, če ni drugače določeno.

Pomembno je, da so svetilke ustrezno razporejene ter nameščene vsaj 2 metra nad tlemi.

Primer požarne varnosti v garaži

večstanovanjskega objekta (leto izgradnje 2012)

Ročni gasilniki

Hidranti

Požarno in CO javljanje

Ročni in avtomatski adresibilni optični javljalci

Varnostna razsvetljava

Odvodni ventilatorji za odvod dima in toplote

Protipožarna drsna vrata za ločitev sektorjev

Izhod iz objekta namenjen izključno v primeru evakuacije

Analogno adresni javljalniki

Javljalniki izmerjene vrednosti fizikalnih veličin v digitalizirani obliki pošiljajo v centralno napravo, ne da bi jih pred tem vrednotili.

Centralna naprava spremlja spremembe merjenih veličin za vsak javljalnik posebej in se na osnovi vgrajenih algoritmov odloča o tem ali je pogoj za požarni alarm izpolnjen ali ne.

Alarmni prag se za vsak javljalnik spreminja glede na povprečno stanje merjene fizikalne veličine v območju, ki ga javljalnik nadzira. Število lažnih alarmov se zmanjša na minimum.

Izvor požarnega alarma je zaradi naslova - adrese, določen do javljalnika natančno.

Prezračevanje garaže v primeru prisotnosti plina CO

Montirana dva trifazna dvohitrostna ventilatorja

Vključujeta se ročno ali avtomatsko in sicer v odvisnosti od prisotnosti plinov CO (izborno stikalo mora biti v normalnem obratovanju vedno v poziciji “avtomatsko” )

Manjša koncentracija plinov vklopi ventilatorja v manjši hitrosti, večja koncentracija pa v večji hitrosti

Ob povečani koncentraciji se po celotni garaži vključijo opozorilne svetilke z napisom “pozor plin CO”

Nad vhodom v garažo se vključi semafor oziroma svetilka z napisom “pozor plin”, ki preprečuje vstop v garažo

Ob požaru…

Vključijo se zvočni in svetlobni znaki za alarm.

Izvede se prenos alarma na 24-uri alarmni sprejemni center – intervencijsko mesto.

Požarni sektorji se ločijo s protipožarnimi drsnimi vrati, krmiljenimi preko požarne centrale; požarna vrata prožijo avtomatski javljalniki.

Izklopijo se vsi odvodni ventilatorji namenjeni prezračevanju prostorov in zaprejo se motorne požarne lopute.

Vklopijo se odvodni ventilatorji za odvod dima in toplote (po dva na sektor).

Preko centrale se odklenejo vrata evakuacijskega izhoda

Ob povečani koncentraciji CO se prižgejo opozorilne vodotesne svetilke z napisom “pozor plin CO”.

Ob izpadu omrežne napetosti se vključi agregat (48 kW/400 V).

Centrala ima vgrajen rezervni vir napajanja za 48 ur v pripravnem stanju in ½ ure v alarmnem stanju, alarmno sireno in zakasnilno enoto za predajo alarma II. stopnje na intervencijsko mesto.

HVALA ZA POZORNOST