skladbe izražajo tisto, kar živim › files › 2011-12-16 › club-december.pdf · skladbe...

O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E , D E C E M B E R 2 0 1 1 , Š T . 6 5O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E ,

FOKUS: Penine 10-11 GURMANSKI UŽITKI: Kuhano vino 12-21 ZDRAVJE: Lepotne operacije 22-23 KULTURA BIVANJA: Otroške sobe 24-29 MODA: Čevlji za slovesne priložnosti 34-35 KULTURA: Galerije 37-39 MARIBOR PRESTOLNICA KULTURE: EPK pred vrati 40-41

J u r e T o r i , h a r m o n i k a r

Skladbe izražajo tisto, kar živim 6

www.miele.si

* Kavni avtomat si zagotovite v Miele galeriji oz. pri Vašem najljubšem prodajalcu Miele aparatov.

Praznična ponudba Miele v Veselem decembruRazmišljate kaj bi svojim dragim ali sebi kupili za praznične dni?Za Vas smo pripravili prav POSEBNO PRAZNIČNO PONUDBO ob prihajajočih belih praznikih. V času trajanja akcije Vas razvajamo z dodatno ponudbo prostostoječega kavnega avtomata v beli barvi. Saj veste belina se odlično prileže veselemu decembru.V času trajanja te praznične ponudbe smo kavnemu avtomatu v črni in beli barvi znižali ceno in sedaj ga dobite za never-jetnih 990,00 EUR, DDV je že vključen. Ta ponudba traja od 01.12.2011 do 31.12.2011 oziroma do odprodaje zalog.

Da bo ponudba še bolj praznična vam podarjamo še termo posodo za shranjevanje mleka brezplačno, če ste eden izmed prvih petih najhitrejših kupcev.

Termovka BREZPLAČNO!* Vrednost 12-mesečne naročnine lahko poravnate v mesečnih obrokih (3% popust), za 3 mesece (6% popust), 6 mesecev (9% popust) ali v enkratnem znesku (12% popust). Izpolnjeno in podpisano naročilnico »Ena A ponudba« za sklenitev ali podaljšanje 12-mesečnega naročniškega razmerja na časnik Finance lahko pošljete po pošti, faksu ali skenirano po e-pošti. Naročilnico najdete tudi na www.finance.si/enaa. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je 1,80 EUR. Znesek računa je odvisen od števila delovnih dni. DDV je vštet v ceno naročnine.**Ob naročilu lahko kupite KODO za 5 EUR z DDV, s katero lahko nato prevzamete kupon ugodnosti za 120 EUR. KUPON ugodnosti lahko izkoristite tako, da aktivirate posebno KODO, ki jo prejmete na vaš e-naslov po izpolnitvi in podpisu naročilnice ali plačilu naročnine. KODO za aktivacijo KUPON-a ugodnosti lahko izkoristite v 90 dneh od sklenitve ali podaljšanja 12-mesečnega naročniškega razmerja na časnik Finance. KUPON ugodnosti je mogoče izkoristiti le v celoti. Kupon lahko tudi podarite prijateljem ali poslovnim partnerjem. Če se ob zaključku vašega naročila odločite za koriščenje KUPON-a, prosimo, da ste pozorni na skupno vrednot nakupa, saj bo KUPON ugodnosti porabljen v celoti, tudi če bo vrednost naročila manjša. KODO uporabite ob registraciji ali ob popravljanju svojih podatkov na www.EnaA.com, in tako pridobite ugodnost.*** KODO uporabite ob registraciji ali ob popravljanju svojih podatkov na www.EnaA.com in tako pridobite ugodnost. Slika je simbolična.

Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 15 80 ali izpolnite naročilnico na www.finance.si/enaa

Ob sklenitvi ali podaljšanju 12-mesečnega naročniškega razmerja* na časnik Finance lahko izkoristite KUPON** v vrednosti 120 EUR pri nakupu kateregakoli izdelka v spletni trgovini EnaA.com***.

Čas

nik

Fina

nce

d. o

. o.,

Dal

mat

inov

a 2,

Lju

blja

na

Ena A ponudba

za vse stare in nove naročnike

časnika Finance

MP4-predvajalnik PHILIPS

SA3MUS16S/02namesto 119,06 € samo 5 €

Canon PowerShot SX130namesto 149,90 €

samo 34,90 €

fotoaparat

Samsung UE32D5000 32”

namesto 419,00 € samo 304 €

LCD LED TV-sprejemnik

MPMAN MP824 8”/8GBnamesto 159,90 € samo 44,90 €

tablični računalnik

Izkoristite 120 € za nakupizbranih izdelkov ob koncu leta za vas, vaše najbližje ali poslovne partnerje ...

petek • 16. decembra 2011 • št. 65

1

Tanja Pavovec urednica [email protected]

Pred vami je še zadnja letošnja številka priloge Club. Upam, da je vsak med vami našel nekaj zase v kateri od rubrik.

Trudili smo se predstavljati zanimive sogovornike, odkrivati znamenitosti slovenskih pokrajin, z vami podeliti slastne recepte in druge gurmanske užitke. Morda se vam je utrnila dobra ideja ob prebiranju rubrike Arhitekt svetuje in

ste polepšali svoj dom ali pa ste spoznali nov način, kako odpraviti zdravstvene težave ali si jih olajšati. Manjkali niso niti modni nasveti, namigi, kam na izlet,

in predlogi, katera knjiga vam lahko polepša večer.

Preden se usmerimo v prihodnost in zastavimo nove cilje, je čas, da se ozremo nazaj in pregledamo, kaj smo delali dobro in kaj lahko še izboljšamo. Zato

prosim tudi vas, drage bralke in spoštovani bralci, da svoja mnenja, predloge, kritike ali morda pohvale pošljete na uredništvo. Tako se bomo lahko še bolje

pripravili na prihodnje leto in vam ponudili še več zanimivih prispevkov.

Naj vam za konec ob prihajajočem novem letu zaželim kar največ drobnih ra-dosti, lepih trenutkov, poslovnih uspehov, sreče, širokih nasmehov, ljubezni in

optimizma, ki ga bomo v novem letu še kako potrebovali. Srečno!

Predlogi, pohvale in kritike


2 3

06-09 KLEPET

Jure Tori, harmonikar

10-11FOKUS

Penine

24-29KULTURA BIVANJA

Otroške sobe

34-35MODA

Čevlji za slovesne priložnosti

37-39KULTURA

Galerije

45-47DRUŽABNA KRONIKA

22-23ZDRAVJE

Lepotne operacije

12-21GURMANSKI UŽITKI

Kuhano vino

Kazalo Novičke

Urednica priloge: TANJA PAVOVEC, tel.: 01/30 91 421, e-pošta: [email protected]

Namestnik urednice: DUŠAN MATIČIČ, tel.: 01/30 91 509, e-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: IRENA PODOBNIK, tel.: 01/30 91 529, [email protected]

Lektoriranje : JULIJA KLANČIŠAR

Trženje: MAJA DOLENC, tel.: 01/30 91 422, e-pošta: [email protected]

Fotografija na naslovnici: IZTOK ZUPAN

Urednik oglasnega uredništva: BR ANKO ŽNIDARŠIČ

Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana

FINANCE CLUB so oglasna priloga časnika Finance.

Naslednja številka izide 27. januarja 2012.

Ponatis knjige 24 ur poslovnega bontona V ponatisu je izšla knjiga 24 ur poslovnega bontona avtorice Bojane Košnik. Knjigo je napisala, da bi pri-kazala, kako je bonton prav zabaven in uporaben čisto vsak trenutek dneva, ko smo s svojimi najbližjimi, po-slovnimi partnerji, tekmeci, znanci, kolegi na delovnem mestu, da je vendarle živa stvar, ki se stalno spreminja, ko sledi družbenim spremembam. S knjigo želi poka-zati, da si z bontonom lahko pomagamo, saj nam olajša medsebojne odnose, kjerkoli že smo in v kakršnemkoli položaju se znajdemo.

Domača vas V Kranju na Primskovem so 3. decembra odprli prvo nakupovalno središče Domača vas, kjer se bodo predstavljali in ponujali svoje izdelke slovenski pridelovalci, proiz-vajalci in obrtniki. Na voljo bodo sloven-ski domači izdelki – vse od hrane, pijače, obutve, oblačil, pletenin do keramičnih izdelkov, nakita, sveč … Odprto bo od pone-deljka do petka od 9. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure.

4

Fiesta deluxe – ekskluzivno Ob praznovanju 35-letnice delovanja so v Fordu za vas pripravili posebno serijo 35 športno ele-gantnih fiest deluxe v beli in črni barvi. Nova ekskluzivna serija z 1,4-litrskim bencinskim motorjem z močjo 71 kilovatov (96 konjskih moči) in tremi vrati je izjemno privlačna in vpadljiva. Opremljena je z zadnjim difuzorjem, strešnim spojlerjem, poudarjenimi bočnimi pragovi, vzmetenjem Eibach, zaščitnimi letvi-cami na pragovih vrat, sprednjim spojlerjem, dvojno kromirano izpušno cevjo in dnevnimi LED-lučmi ter s platišči iz lahke zlitine dimen-zij 7 x 17 palcev. Za popolno udobje v vožnji s fiesto deluxe pa poskrbijo klimatska naprava s samodejnim uravnavanjem temperature, radio s CD/MP3-predvajalnikom, šest zvočnikov, po-tovalni računalnik z matričnim ekranom, USB-priključek ter sistem Bluetooth za prostoročno upravljanje in glasovni nadzor, dodatno zatem-njena stekla in tempomat. Ker je serija omejena, pohitite in si svojo ford fiesto deluxe izberite pri najbližjem Fordovem pooblaščenem trgovcu.

Novičke

Composite

C M Y CM MY CY CMY K

BION® 3 na dan za zdrav vsakdan Tableta BION® 3 poleg idealne kombinacije vitaminov in mineralov vsebuje tudi tri žive probiotične kulture. Pro-biotiki dokazano izboljšajo naravno ravnovesje črevesne mikroflore in tako krepijo naš obrambni sistem. Probio-tiki, vitamini in minerali skupaj delujejo tako, da se nji-hovi posamezni pozitivni učinki še dodatno povečajo. To je potrdila tudi študija Common Cold. Rezultati študije so pokazali, da BION® 3 dokazano krepi imunski sistem. Ob rednem jemanju bistveno skrajša trajanje prehladnih obolenj ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja.

Elevit zdaj tudi v večjem pakiranju Elevit je multivitaminski in multimineralni pri-pravek, pripravljen posebej za ženske pred in med nosečnostjo ter v obdobju dojenja. Klinično dokazana formula zagotavlja oskrbo z vsemi najpomembnejšimi vitamini in minerali, ki so potrebni za materino in otrokovo zdravje v tem občutljivem obdobju, ko je prehrana zelo pomembna. Elevit preprečuje slabokrvnost ter zmanjšuje slabosti pri materi in tudi tveganje za spino bifido (92 odstotkov) ter druge nepravil-nosti pri razvoju otroka. Odslej je na voljo tudi v novem, večjem pakiranju s stotimi tabletami – večje pakiranje ženske spodbuja h kontinuirani uporabi skozi daljše obdobje. Elevit je edini pri-pravek, ki klinično dokazano pomaga pri razvoju zdravega otroka in je registriran kot zdravilo.

Zobna ščetka za tehnične zanesenjake Električna zobna ščetka Sonicare DiamondClean pos-tavlja čiščenje zob na novo raven. Uporablja namreč Philipsovo patentirano sonično tehnologijo, ki zobno pasto z več tisoč vibracijami spreminja v s kisikom bo-gato peno in jo usmerja v prostore med in za zobmi ter ob robove dlesni, kjer se nabira največ bakterij. Upravljanje je močno poenostavljeno, saj ščetka ponuja pet različnih programov čiščenja zob in ustne votline, vse to pa up-orabnik upravlja zgolj s pritiskom na en gumb. Ščetka Sonicare DiamondClean je tudi izjemno vzdržljiva, saj brez polnjenja zdrži do tri tedne uporabe. Priložen je še priročen potovalni etui z USB-priključkom, ki omogoča polnjenje ščetke na kateremkoli računalniku. Skupaj s ščetko, ki stane dobrih 200 evrov, uporabnik prejme še eleganten steklen kozarec, ki ga lahko uporabi za iz-plakovanje ust, obenem pa deluje tudi kot polnilnik za ščetko.



6 7

Klepet

Skladbe izražajo tisto, kar živim

Jure Tori se je z glasbo spoprijateljil že v rosnih mladih letih, pri 14 je soustanovil skupino Orlek, prvo avtorsko skladbo je napisal pred več

kot 20 leti. Danes uspešno sodeluje z vrsto glasbenikov in žanje bučen aplavz, kjerkoli se pojavi s svojo ljubeznijo – harmoniko.

Jure Tori, harmonikar

Jure je odraščal v glasbeni družini, kot pravi, je glasbena kar vsa vas, saj se v vsaki hiši kdo ukvarja z igranjem na kak inštrument. Z bratom in prijatelji so že v pred-

šolskih dneh radi razbijali po loncih. »V šoli smo se s prijatelji v vasi dogovorili, da bomo obiskovali glasbeno šolo – na začetku sem igral flavto, saj sem bil za harmoniko pre-majhen.« Zakaj harmonika, ga vprašam. »Želja starega očeta je bila, da igram harmo-niko, žal me nikoli ni slišal igrati.«

Sodeluje z vrsto glasbenih ustvarjalcev

Jure je že kot otrok igral v različnih zase-bah, širši javnosti pa se je predstavil pri 14 letih s skupino Orlek, kjer je tudi eden od soustanoviteljev. Danes sodeluje z vrsto glasbenih ustvarjalcev – z Orleki, Ewaldom Oberleitnerjem, Bogdano Herman, igra tudi pri skupini Hiša, po novem bo sodelo-val z argentinskim kitaristom Eduardom Contizanettijem. »Trenutno sem zelo zapo-slen, saj imam ves čas koncerte z naštetimi zasedbami, nastopam tudi samostojno. Na teden imam povprečno tri nastope. Biti mo-ram res skoncentriran, saj gre za različne zasedbe, skladbe, načine igranja.« In koliko časa nameni vadbi? »Zelo različno, včasih ne igram dva dni, spet drugič se zgodi, da igram pozno v noč. Več igraš, bolj se pogla-

bljaš – znajo pa biti take skladbe manj pri-jazne za poslušalce. V bistvu ne gre za vaje, ampak za užitek.«

Največ navdiha prinaša žalost Kakšno glasbo igra, pa vsaj sam zelo težko opredeli. »Če že moram, bi rekel, da gre za mešanico etna in jazza s primesmi folk glas-be, klasike in bluesa. Gre za zelo različne skladbe – v njih zrcalim sebe in svoje občut-ke. Tako nastajajo otožne, vesele, razigrane, melanholične skladbe, izražajo pač tisto, kar živim. Opazil sem, da največ naredim takrat, ko sem žalosten – takrat navdih kar pride. Sicer pa je pomembno, da se umirim, za ustvarjanje in raziskovanje potrebujem tišino.« Harmonika je njegovo izrazno sred-stvo, saj lahko prav vsa občutja prelije vanjo. »Če imam posebne občutke, ki jih ne želim deliti z drugimi, takrat je najbolje, da pri-mem harmoniko in se izrazim z njo.«

Fot

o: Iz

tok

Zup

an

6 7

»Koncerti so prava doživetja. Morda se tega na samem odru ne zavedam, vendar ko se vse umiri in imam čas za razmišljanje, takrat dobim pravo sliko.«


8 99

Zamišljen veseljak Ljudje, ki igrajo harmoniko, naj bi bili veseljaki, vsaj tako si mi-slimo. Velja to za Jureta? »Ja, v meni je neka vesela plat, sicer pa sem bolj zamišljen, premišljen, samotar. Občutja se seveda me-njajo, kar se kaže tudi v pesmih. Prija mi tišina, melanholično vzdušje. V pravi družbi pa sem lahko še kako glasen,« razlaga.

Harmonike se razlikujejo tudi po duši

Jure ima tri harmonike, in kot pravi, se poleg velikosti razliku-jejo tudi po duši. »Vse so lesene, na videz so si zelo podobne, ven-dar lahko vsaka igra svojo pe-sem. Vse so znamke Brandoni,

s tem podjetjem sodelujem tudi pri razvoju nekaterih modelov. Ravno zdaj se dogovarjamo, da bi naredili novo.« Včasih pa je igranje harmonike tudi fizično zelo naporno. »Moje harmonike tehtajo od 10 do 13 kilogramov, kar pomeni, da hrbet precej trpi. V spominu imam koncert, ki je trajal štiri ure, takrat se bile bolečine grozne – punca me je morala masirati že med kon-certom, saj sicer ne bi zdržal.«

Igral je v avstrijskem parlamentu

Poleg Slovenije ima naš sogo-vornik največ koncertov v Av-striji – nastopa na Dunaju, v Salzburgu, Gradcu, Celovcu,

tudi v manjših krajih, veliko igra na Češkem in Slovaškem. »Nekaj malega sem igral tudi na Hrvaškem in v Italiji – tu bomo imeli zdaj več koncertov, saj ki-tarist Eduardo Contizanetti, ki sem ga že omenil, živi v Italiji, tako da bomo tam bolj dejav-ni.« Koncerti so za Jureta pra-va doživetja. »Morda se tega na samem odru ne zavedam, ven-dar ko se vse umiri in imam čas za razmišljanje, takrat dobim pravo sliko. Če navedem pri-mer – igram na Dunaju, kjer je občinstvo zelo zahtevno, ljudje so navdušeni nad mojo avtor-

sko glasbo, hočejo še. To je po-seben občutek, ki pride za tabo. Eden mojih največjih dosežkov je, da sem na povabilo politične stranke igral v avstrijskem par-lamentu – Slovenec igra lastno glasbo v njihovem parlamentu. To je potrditev, da delam do-bro.«

Italijani so najbolj čustvena publika

Seveda po toliko nastopih Jure lahko ocenjuje tudi občinstvo v različnih krajih in njihov odziv.

Klepet

»Odzivi so zelo različni – ve-likokrat se zgodi, da ljudje pri-dejo k meni, se me dotaknejo, to je vse, kar želijo. V Italiji so poslušalci bolj čustveni, vsak posebej me objame – oni dru-gače izražajo čustva. V Avstriji so manj čustveni, a kljub vsemu znajo ceniti dobre stvari, je pa pri njih kultura na zelo visoki ravni. Odzivi Slovencev so ne-kje med Italijani in Avstrijci. Se mi pa zdi, da se kultura pri nas dviguje, ljudje želijo vedno več različnih dogodkov.«

Z glasbo se da preživeti Se z glasbo da živeti? »Preži-veti. Delam še za družinsko podjetje, v katerem morajo biti seveda zelo razumevajo-či, saj ko imam nastope, me ni. Tako da nekako gre. Če bi se ukvarjal samo z glasbo, si nekaterih stvari ne bi mo-gel privoščiti.« Sicer pa Jure pravi, da se je v tem času pre-cej umiril, raje bi igral malo manj. »Veliko sem že doži-vel, zdaj mi bolj prija, če sem doma na toplem.«

Juretovo bogastvo so roke

Juretovo bogastvo so vsekakor roke, na katere mora zelo paziti. »Ne smem se ukvarjati z neka-terimi športi, kot je denimo ko-šarka, saj se lahko hitro poško-dujem, roke postanejo pretrde. Tudi kolo ne pride v poštev, tudi tu si preveč utrdiš prste. Zato se najraje podam na pohod v zasa-vske hribe ali na daljši sprehod.«

Užitkar V prostem času, ki ga nima veli-ko, Jure rad pogleda dober film, lepe slike, rad dobro je, sam sebe ocenjuje kot užitkarja. »Rad imam umetniške filme, včasih se sprostim tudi ob romantični komediji – tudi to potrebujem,

saj je včasih res naporno in stre-sno.« Glasbe pa skoraj ne poslu-ša, saj potrebuje tišino. »Če že poslušam glasbo, imam rad ka-kovostno, bolj improvizacijsko. Pri srcu so mi tudi slovenski iz-vajalci – Hiša, Pengov, torej glas-ba, ki je delana z dušo. Rad pri-sluhnem slovenski rock glasbi.«

Uživati v glasbi in umiriti življenje

In kakšne ima načrte za priho-dnost? »Še naprej želim uživa-ti v glasbi, želim si, da se ne bi zapiral, da bi ostal odprt. Da bi imel okoli sebe ljudi, ki jih imam zdaj. Želim si ustvariti tudi družino, predvsem pa umi-riti življenje.« Pogovarjala se je Tanja Pavovec.

»Želja starega očeta je bila, da igram harmoniko, žal me nikoli ni slišal igrati.«

»Opazil sem, da največ naredim takrat, ko sem žalosten.«

»Če imam posebne občutke, ki jih ne želim deliti z drugimi, takrat je najbolje, da primem harmoniko in se izrazim z njo.«

»Eden mojih največjih dosežkov je, da sem igral v avstrijskem parlamentu.«

»Želim si ustvariti družino, predvsem pa umiriti življenje.«

Foto: Peter Purgar

Fot

o: P

eter

Pur

gar



10 11

Fokus

Ali je uživanje penine ob sklenitvi pogodbe oziroma posla v podjetju primerno? Kakšna je kultura pitja penečih vin med Slovenci? Zakaj so v zadnjem času

vse bolj priljubljena peneča vina rose? Na vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za poslovni bonton, sicer

direktorica podjetja Astra, Bojana Košnik.

10

Comité Interprofessionnel du Vin de Champagne, CIVC

Dveri-Pax, d.o.o.PoliËki vrh 1, 2221 Jarenina

T: +386 2 644 00 82, F: +386 2 644 00 [email protected], www.dveri-pax.com

Nakup možen tudi preko internetne strani.

Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.

Vrata v svet vrhunskih vin.

V dobridružbi ...

Prvi slovenski dobitnik priznanja ”Decanter International Trophy 2011”

Kultura pitja penečih vin se

spreminja

Nove smernice na področju penin

Tudi pri uživanju penin se na-vade spreminjajo. Proizvajajo se tudi penine z manj mehurč-ki, zato se bo verjetno pravilo, da se s peninami ne trka, kaj kmalu spremenilo. Penina rose v barvi lososa sodi zaradi veli-kega deleža pinota med boljše penine, ponekod je celo dobila sloves najljubše pijače mnogih žensk. »Vendar se je v raziska-vah pokazalo, da še zlasti žen-ske spijejo več 'bele' penine. Mogoče je trik le pri oglaševal-cih ali celo pri moških, saj so ti večinoma tudi kupci vin in penin in pri tem mogoče nežno rožnato barvo preveč povezu-jejo z nežnejšim spolom,« pravi

Košnikova. Res pa je, da imajo penine rose večjo količino slad-korja in so zato rahlo slajše kot penine brut. Bojana Košnik meni, da bi mo-rali Slovenci peneče vino uži-vati veliko bolj kot sladokusci in poznavalci, torej kot tisti, ki poznajo metode pridobivanja in pravilne postreže. »Preveč-krat namreč segamo po pene-čem vinu le zato, ker ima pri-zvok nečesa prestižnega, ne-česa, kar zveni imenitno, ne da bi se zavedali njegove resnične vrednosti in se res pravilno po-svetili celotnemu obredu, ki si gotovo zasluži vso pozornost,« poudarja strokovnjakinja Boja-na Košnik.

10

Penine sodijo med pijače, ki jih lahko uživamo ob najra-zličnejših priložno-stih, ob različnih

urah od jutra do večera, lahko začnemo že pri zajtrku, poudar-ja Bojana Košnik. Peneča vina tako lahko postrežemo tudi pri podpisu pogodbe, uspešno iz-peljanih poslih ali na pomemb-nih novinarskih konferencah. Lahko jih ponudimo ob različ-nih praznikih, svečanih dogod-kih, obletnicah posameznikov v podjetju ali obletnici podjetja. »Delovne obveznosti so danes razpotegnjene skoraj prek vse-

ga dneva, zato je opaziti težnjo upadanja uživanja alkohola med delovnim časom, čeprav gre za svečane dogodke. Zato lahko ob takših dogodkih po-strežemo brez alkoholne pijače, še zlasti dopoldne,« meni stro-kovnjakinja in dodaja: »Če so pri svečanih dogodkih, kjer se uživa alkohol, navzoči še novi-narji, velikokrat nastanejo tudi nezaželeni posnetki, na katerih posameznik ravno uživa alko-hol. Zato se ob navedenih situ-acijah vedno manj toči peneče vino ali druge alkoholne pijače. Tako je uživanje penine bolj pri-poročljivo takrat, ko poslovne

partnerje ali goste že odpeljemo v restavracijo, na sprejem, torej v okolje, kjer bo res poudarek na vinskih in kulinaričnih užitkih in bomo peneče vino lahko spili v miru in tako, kot si zasluži, saj še vedno velja za pijačo prestiža, glamurja, še vedno velja, da je to vino kraljev.«

Ne trkajmo s kozarciKošnikova opozarja, da s pene-čim vinom ne trkamo. Enologi namreč pravijo, da s trkanjem penino vznemirjamo, saj prese-kamo tok mehurčkov, s tem pa ji odvzamemo velik del čarobno-sti in svečanosti.

Peneča vina morajo biti močno ohlajena. Bolje, da so za stopi-njo hladnejša kot nasprotno, ne smemo pa jih ohladiti pod štiri stopinje Celzija. S preniz-ko temperaturo izgubijo svoj bouquet in so tudi premrzla za pitje. Primerna temperatura je od šest do osem stopinj Celzija, so pa tudi izjeme, kjer tempera-tura sme doseči do 18 stopinj. In kako naj jo postrežemo? »Steklenico s penino lahko odpiramo v vedru z ledom, lahko si pomagamo s pomožno mizico ali pa steklenico drži-mo v roki. Preden jo začnemo odpirati, preverimo, ali imajo

vsi ustrezne kozarce. Penina se streže v elegantnih, visokih kozarcih z dolgim pecljem, mo-dne težnje pa se vračajo v stare čase, tako da penino lahko spet strežemo v ploskih pecljatih nizkih kelihih,« razlaga. Ves čas odpiranja mora biti grlo steklenice obrnjeno stran od gosta, da ga slučajno ne poškro-pimo ali zadenemo s čepom, če nam stvar uide izpod nadzora.

Peneča vina se odpirajo brez pokov in vodometov »Steklenico držimo pod kotom 45 stopinj, zavito v servieto. Pri

točenju je steklenica z etiketo obrnjena proti gostom, leži v dlani, prsti so razširjeni, palec je v vdolbini dna steklenice. Pri točenju se steklenica niko-li ne dotika ali celo naslanja na kozarec. Pri natakanju držimo kozarec poševno in ga napolni-mo do dveh tretjin,« pojasnjuje Bojana Košnik. S kozarcem penine ne trkamo, seveda pa lahko nazdravlja-mo tako, da kozarec narahlo privzdignemo. Vedno ga tudi držimo za pecelj in ne za čašo ter sočloveka pogledamo v oči, seveda z nasmehom.

12

Gurmanski užitki

Recepti in priprava kuhanega vina se razlikujejo, sesta-vine pa so bolj ali manj enake – belo

ali rdeče vino, sladkor, nagelj-nove žbice, cimet ter limone ali pomaranče.

Dodatki, ki še izboljšajo okus

Za še boljši okus lahko vinu dodamo janež, ingver ali mu-škatni orešček. Tisti, ki radi eksperimentirajo in jim je bli-zu malce bolj nenavaden okus, lahko dodajo lovorjev list in brinove jagode. Sladokusci naj primešajo karamelo, ki jo na-redijo iz nekaj žlic sladkorja, ali dodajo vanilin sladkor.

Zgodovina kuhanega vina

Priprave kuhanega vina so se menda domislili zato, ker se je vino začelo kvariti in so z doda-janjem začimb in medu pijačo spet naredili pitno. V srednjem veku so vinu rekli tudi hipocris, po zdravniku Hipokratu, in je veljalo za zdravilno. Kar verje-tno drži, saj je bilo vino takrat bolj higienično neoporečno kot voda in je ljudi ohranilo pri zdravju med mrzlimi zimami. Prva dokumentirana omemba kuhanega vina oziroma njego-ve nemške različice (Glühwein) sega v leto 1420, saj je iz tistega časa ohranjen vrček za kuha-no vino. Iz 17. stoletja so znani recepti za pripravo angleških različic, ki so bile bogate z za-čimbami. Ena od različic iz 19. stoletja je imenovana negus, ki so jo stregli tudi otrokom na rojstnodnevnih zabavah, zanj pa so uporabili vino portovec.

Diši po kuhanem vinu Ko se sprehajate po okrašenih ulicah, vas prav iz vseh kotičkov vabi omamen vonj kuhanega vina, ki še

popestri praznične dni.

Fot

o: D

ream

stim

e12

14 15

McCafé v ponudbo resta-vracij McDonald's prina-ša nov, moderen koncept, prilagojen potrebam sodobnega človeka. Naj-

dete ga v restavracijah McDonald's, kjer pa je oblikovno in stilsko ločen od preostalega dela. Prav sodobna in udobna notranjost je tista, ki v McCaféjih pričara pravo vzdušje za uživanje in razvajanje. V McDonald'su Slovenija pravijo, da se pri nas obiski kavarn in zanimanje za dobro kavo in sladico pove-čujejo, zato so se odločili, da oblikujejo nov koncept ponudbe kave in sladic.Gosti najraje posežejo po jagodni torti in čokoladni rezini. Zjutraj pa se ob dobri kavici najbolj prileže francoski rogljiček, ki zadiši iz pečice. Za tiste, ki jim kava ne ustreza, imajo v svoji ponudbi frapeje, vročo čokolado in druge mlečne napitke.

McCaroni so osvojili tudi Slovenijo Ves čas skrbijo za zadovoljstvo gostov in ponudbo stalno prilagajajo njihovim že-ljam. Tako so letošnjo jesen popestrili iz-bor sladic s pisano paleto McCaronov. To je francoski desert, ki zadovolji vsak okus, natančneje mandljeva torta s kremnim polnilom, ki jo gosti lahko odnesejo s seboj tudi kot lepo darilo v lični embalaži. Izbi-rajo lahko med okusom maline, pistacije, vanilje, karamele in čokolade in si sladico privoščijo kot samostojen prigrizek ali pa kot dodatek h kavici. Ponavadi jih okus enega prepriča, da poskusijo še drugega, pa tretjega …Pet različnih okusov, za vsakega se najde tak McCaron, ki ga povsem osvoji. Nekateri imajo najraje malinovega skupaj s skodelico kapučina, karamelnega s frapejem, za čoko-

ladnega pa se vedno najde prostor v želodč-ku, zatrjujejo gosti McCafejev. In še ena novica, mlečnim napitkom se je pridružil malček Babychino, toplo mleko z mlečno peno, ki ga brezplačno postrežejo najmlajšim gostom.

Dobrodošli v svetu McCafejaV McCafeju vsakdo lahko najde nekaj zase. Mlajši odrasli najdejo prostor za srečanje s prijatelji ali pa za kratek oddih ob kavi, torti in prigrizku. Mamice z otroki dobijo v prijetnem in otrokom prijaznem okolju nekaj zase in za svojega otroka. Brezplačen Babychino je prijetno doživetje ob vsakem obisku. Marsikateri gost pa se kar tako od-

loči, da bo na svoji poti domov, v službo ali k prijateljem zavil še v McCafe in si polepšal svojo pot s kavo ali sladico.

Razlogi za uspehMcDonald's je vodilna družba v poslu, s ka-terim se ukvarja. Danes velja McDonald's Slovenija za uspešno podjetje, kar je posle-dica dobro razvite strategije, premišljene filozofije in čuta za ljudi. Nizu dobrih in uspešnih poslovnih let se je pridružilo še leto 2011. No, v McDonald'su Slovenija se z letom 2011 ne ukvarjajo več. Obrnili so se proti letu 2012 in k uresničitvi zastavljenih ciljev: k novicam, ki bodo velike in pred-vsem usmerjene k potrebam gostov.

V McCafeju diši po kavi in sladicah

Gurmanski užitki

Pred dobrima dvema letoma je Slovenija dobila prvi McCafé in se tako pridružila drugim državam v Evropi s to ponudbo. V njem se lahko gosti razvajajo z več kot desetimi vrstami kave in posladkajo s številnimi

sladicami. Naročeno prejmejo v ličnih keramičnih skodelicah in krožnikih. Seveda pa lahko vse dobrote naročijo tudi za s seboj.

×¤

16

Gurmanski užitki

Kvas, bodisi peko-vski bodisi pivski, sestavljajo eno-celični mikro-organizmi, ki jih

imenujemo kvasovke. Glavna surovina za proizvodnjo kvasa je melasa, ki je vir ogljika. Upo-raba kvasa je zelo raznolika in pestra: uporablja se v pekarski in pivovarski industriji, v proi-zvodnji alkoholnih pijač in eta-nola, kot prehranski dodatek, pri proizvodnji juh, omak, na-mazov, v proizvodnji bioetano-la za biogoriva in v kozmetični industriji, je pojasnila Mirjam Kavčič, direktorica podjetja Bonopan.

Kako deluje Za kvas je značilno, da lahko živi tako v okolju s kisikom kot tudi brez njega. Če ima na vo-ljo kisik, kvas diha, se obilno razmnožuje in pri tem sladkor, s katerim se hrani, pretvarja

v ogljikov dioksid in vodo. Ob tem se sprošča velika količina energije, ta pa omogoča njegovo rast ali »brstenje«. V odsotnosti zraka pa kvas sladkor spreminja v alkohol. Ta proces je ključen pri pripravi kruha. Ker kvas ne more najti dodatnega kisika, kvasovke sladkor iz moke pre-tvorijo v alkohol, ki med peko izhlapi, in ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid je kot stranski produkt metaboličnega proce-sa torej zaslužen za to, da kruh vzhaja.

Zakaj ga moramo pravilno hraniti

»Kvas je živ organizem. Čez nekaj časa raven pričakovane vzhajalne dejavnosti kvasa upa-de zaradi procesa odmiranja kvasovk. Kvas torej po preteku roka trajanja še vedno omogoča vzhajanje testa, še posebno, če smo ga primerno hranili, ven-dar po določenem času aktiv-

nost kvasovk upade in tudi senzorične lastno-sti niso več v skladu s pričakovanimi. Pro-izvajalci torej pred-pišejo rok trajanja, da bi zagotovili njegovo uporabo v času njegove maksimalne učin-kovitosti,« pojasnjuje sogovornica.

Nasveti za pravilno raboPrvi pogoj za optimalno učin-kovanje kvasa je pravilno hra-njenje. Sveži kvas moramo hra-niti na hladnem pri temperaturi od plus nič do osem stopinj Celzija, kar zagotavlja, da kva-sovke »spijo oziroma mirujejo« in so v odlični kondiciji za čas, ko z dodajanjem moke, tekočine in sladkorja sprožimo proces fermentacije. Ko želimo kvas uporabiti, je priporočljivo, da ga vzamemo iz hladilnika nekaj

minut pred uporabo. Nekatere gospodinje imajo navado, da ga raztopijo v toplem mleku, ki so mu dodale sladkor in nekaj moke. Nekateri ga le zdrobijo v moko. Priporočamo, da kvas zaradi lepšega, enakomernejše-ga umešanja v testo raztopite v mleku oziroma vodi, ni pa treba čakati, da začne delovati, pred-no ga zmešate s preostalimi sestavinami. Pozor, pomembno je, da kvas ne pride v neposre-den stik s soljo, svetuje sogovor-nica.

Kvas – bogat vir beljakovin in vitaminov

Kvas je koristno dopolnilo vsakodnevni prehrani. Kvasna celica je namreč izjemno bogata; njeno celično jedro s proteini, nukleinskimi kislinami in metaboliti, aminokislinami, peptidi ter vitamini; celična stena s polisaharidi, celična membrana z lipidi, lipoproteini in proteini. Da bi bil kvas primeren za prehrano, pa

mora biti med proizvodnjo posebej obdelan, kar mu omogoča boljšo prebavljivost, ohrani pa vse dragocene komponente.

TRA

DIC

IJA

IN

ODLIČNOST

V VSEH VAŠIH RECEPTIH

TRA

JAIN

OD OST

VVS

HVAVAVŠŠIIHHRECPTIH

VAŠŠ

www.

Slastni recepti na:

Bono

pan

d.o.

o., O

brtn

iška

6f,

Loga

tec

www.bon

opan

.si

si šteje v čast, da sme skupaj z vami deliti praznično mizo.

nost kvasovk upade in tudi senzorične lastno-sti niso več v skladu s pričakovanimi. Pro-izvajalci torej pred-pišejo rok trajanja, da bi zagotovili njegovo uporabo v času njegove maksimalne učin-kovitosti,« pojasnjuje sogovornica.

Nasveti za pravilno raboPrvi pogoj za optimalno učin-kovanje kvasa je pravilno hra-njenje. Sveži kvas moramo hra-niti na hladnem pri temperaturi od plus nič do osem stopinj Celzija, kar zagotavlja, da kva-sovke »spijo oziroma mirujejo« in so v odlični kondiciji za čas,

minut pred uporabo. Nekatere gospodinje imajo navado, da ga raztopijo v toplem mleku, ki so mu dodale sladkor in nekaj moke. Nekateri ga le zdrobijo v moko. Priporočamo, da kvas zaradi lepšega, enakomernejše-ga umešanja v testo raztopite v mleku oziroma vodi, ni pa treba čakati, da začne delovati, pred-

komponente.

Bar

illa

Adr

iatik

d.o

.o.,

Trža

ška

cest

a 31

5, L

jubl

jana

Untitled-7 1 06.12.2011 9:25:32 Uhr

18

Bombay Bramble 35 ml džina Bombay Sapphire 25 ml sveže stisnjenega limoninega soka10 ml sladkornega sirupanekaj kapljic créme de mure

V kategoriji pre-mium džinov Bombay Sapphi-re iz leta v leto dosega rast svo-

jega deleža po cenjenosti – z opaznim povečanjem deleža za 1,5 točke na 38 odstotkov – kot poroča IWSR (International Wine and Spirit Research) v poročilu za 12 mesecev do kon-ca decembra 2010.

Priljubljenost se je potrojila

Medtem ko je prodaja džina v zadnjih letih ostajala slaba, priljubljenost džina Bombay Sapphire še naprej raste in se je skoraj potrojila, odkar je v dru-žinski lasti Bacardi Limited, največjega podjetja z žganimi pijačami v zasebni lasti na sve-tu. »Zelo smo veseli, da Bombay Sapphire iz leta v leto tako do-sledno dosega dobre rezultate. Prejeti tako priznanje tri leta zapored je resnično mojstrstvo. Prepričani smo, da bomo z leto-šnjim vstopom blagovne znam-ke Infused with Imagination™ (Navdihnjeno z domišljijo) še naprej nadgrajevali Bombay

Sapphire v eno izmed najuspe-šnejših blagovnih znamk žga-nih pijač na svetu,« je povedal John Burke, svetovni direktor za kategorijo džina Bacardi.

Ročno nabrana zelišča Vse od nastanka ima Bombay Sapphire domiseln pristop k izdelavi džina, kar je ena od skrivnosti njegovega uspeha. Temelji na recepturi iz leta 1761, ki je delo pionirja angle-ške destilacije Thomasa Daki-na. Dakinova receptura in pre-finjene metode destiliranja so napovedale novo dobo kakovo-sti džina. Dejansko se Bombay Sapphire še vedno izdeluje s Carterheadovo napravo za de-stiliranje, ki jo je leta 1831 kupi-la družina Dakin in je izvrstna posoda za izdelavo obrtniškega izdelka. Bombay Sapphire je bil tudi prvi premium džin, kjer je bil poudarjen pomen zelišč, ročno nabranih na eksotičnih krajih po svetu. Ta zelišča, sku-paj s podpisom blagovne znam-ke s postopkom parne infuzije, ustvarijo mehak in kompleksen tantalski okus, ki budi željo in je značilen za Bombay Sapphire.

Bombay Sapphire® –

najbolj cenjeni premium džin

na svetuDžin Bombay Sapphire je najhitreje rastoča znamka med velikimi blagovnimi znamkami premium džina.

V svetovnem merilu je številka ena že tretje leto zapored.

Koktajl

Pokrovitelj rubrike Club koktajl je: Merit International, d. o. o.

Nizek kozarec napolnite z zdrobljenim ledom. Dodajte vse sestavine in na koncu v sredino kozarca počasi vlijte še créme de mure. Okrasite s svežo robido in rezino limone.

18 Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.


20 21

Sestavine za 6 oseb:- 6 kom telečjega priželjca- 600 g kuhanih koruznih zrn- 40 g masla- 10 g rjavega sladkorja- 20 ml piščančje osnove- vejica timijana- sol, poper- 40 ml sladke smetane

Priprava:V loncu segrejemo žličko svinjske masti ter na njej prepražimo seseklja-no šalotko in narezano sadje. Dodamo na kocke narezano meso, česen, lovorjev list in pražimo 10 minut. Nato začinimo z mleto mešanico na-vedenih začimb in dušimo do mehkega. Odišavimo s konjakom. Ohla-dimo. V kuhinjskem strojčku meso fino sesekljamo. Preverimo okus in ponudimo z vloženimi brusnicami in sveže pečenim kruhom.

Sestavine za 6 oseb:- 1 kg medvedovega hrbta

- 20 g soli- 50 g zdrobljenega črnega popra

- žlička rjavega sladkorja- žlica kostanjevega medu

- 50 ml konjaka- 100 g rukole

- 80 g kraškega sira jamarja

Priprava: Meso dobro očistimo vseh open in maščobe, tako da nam ostane čisto meso, ki ga začinimo z mešanico soli, popra in rjavega slad-korja. Pokapljamo s konjakom in namažemo z medom. Zavijemo v folijo in pustimo v hladilniku, da se marinira 24 ur. Pred serviranjem meso tenko narežemo in položimo na rukolo ter potresemo z zdrobljenim sirom jamarjem.

Osnovna predpriprava:Telečji priželjc se mora najprej dobro sprati v mrzli vodi, da postane skoraj bel. Nato mu odstranimo vrhnjo kožico in ga blanširamo sedem minut v vrelem kropu z malo kisa. Ohladimo in postavimo med dve deski, ki ju obtežimo, tako da se priželjc rahlo splošči. Pustimo v hladilniku čez noč. Obtežitev tudi povzroči, da popokajo drobne žilice v priželjcu, tako ga med nadaljnjo termično obdelavo ne bo potegnilo skupaj. Priželjc pred peko obrežemo v pravilen krog, obrezano pa shranimo za omako.

Obrezane priželjce solimo in popramo ter jih počasi pe-čemo na maslu, skupaj z obrezlinami za omako. Na vsaki strani se peče približno šest minut, odvisno od debeline priželjca.

V drugi kozici stopimo rjavi sladkor s koščkom masla, zalijemo s piščančjo osnovo in dodamo koruzo. Sotiramo toliko časa, da te-kočina izpari in se koruzna zrna lepo zasvetijo. Odišavimo z listi timijana in solimo ter popramo.

Prepražene obrezline priželjca damo v drugo višjo posodo, prili-jemo sladko smetano in s paličnim mešalnikom zmešamo v glad-ko omako. Po okusu solimo in popramo.

Postrežemo v globoke krožnike, najprej na sredino postavimo koruzo, nanjo položimo pečen priželjc in prelijemo z maslom in omako, nastalo pri pečenju, okrog pa oblijemo z žlico omake, na-rejene iz priželjca.

Sestavine za 6 oseb:- 150 g medvedovega mesa - žlička svinjske masti- 100 g sveže slanine- 100 g svinjskega vratu- pol hruške- pol jabolka- dve šalotki

- strok česna- lovorjev list- dve pimentovi jagodi- dve brinovi jagodi- ena nageljnova žbica- sol, poper- ščep ingverja- ščep muškatnega oreščka- 10 ml konjaka

Sestavine za peno iz mladega kozjega sira:- 100 ml sladke smetane - 50 ml mleka- 100 g mladega kozjega sira- sol, poperV kozici zavremo mleko in smeta-no, dodamo mlad kozji sir in med segrevanjem mešamo, dokler se sir popolnoma ne razpusti. Ohladimo. Pred serviranjem s paličnim mešal-nikom zmešamo, da se ustvari pena.

Enako lahko pripravimo pašteto iz druge vrste divjačine.

Še ne veste, katere dobrote bi postregli na silvestrski večer? Miro Rismondo, šef kuhinje v restavraciji Smrekarjev hram, razkriva

recepte, ki bodo bogatili njihov novoletni meni.

Recept

Priprava:V manjši lonec izmenično nalo-žimo plast rdeče pese, šalotke, masla in zelišč, to ponovimo vsaj dvakrat. Solimo in popra-mo, prilijemo piščančjo osnovo (50 mililitrov) in balzamični kis. Pokrijemo z aluminijasto folijo in jo tesno zavihamo, tako da je lonec dobro zaprt. Dve uri pečemo v pečici, ogre-ti na 180 stopinj Celzija. Ko je rdeča pesa zdušena, jo vzame-mo iz pečice, odstranimo folijo in prilijemo še 300 mililitrov piščančje osnove, zavremo ter s paličnim mešalnikom zme-šamo v gladko juho. Po potre-bi juho še dodatno pretlačimo skozi sito. Preverimo okus ter po potrebi dosolimo in popo-pramo. Vročo juho nalijemo v steklen kozarec za konjak, dodamo žličnik pene iz kozje-ga sira in pol žličke postrvinih jajčec. Ponudimo s popečeno rezino (palčko) kruha.

Sestavine za 6 oseb:- 3 očiščeni gomolji rdeče pese,

narezani na kolobarje- 100 g na lističe narezane šalotke- 50 g masla

- sol, poper- vejica timijana, lovorjev list- 20 ml balzamičnega kisa- 50 + 300 ml piščančje osnove

Na enak način s podobnimi začimbami lahko pripravimo tudi druge vrste mesa, kot so goveji hrbet ali file, jelen, srna …

jajčec. Ponudimo s popečeno rezino (palčko) kruha.

20

Mariniran medvedov hrbet,

odišavljen s konjakom in medom

Juha iz rdeče pese

Telečji priželjc na glazirani koruzi

Medvedova pašteta


2322

Zdravje

Zakonodaja je v vsaki državi malo poseb-na, a pomembnej-ših razlik med njimi ni, opaža specialist

plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije Matic Fa-bjan. »Naša klinika je zasebna, kar pa ne pomeni, da je izključ-no samoplačniška, saj nekatere storitve opravljamo tudi kot koncesionarji.« Javno in zasebno zdravstvo sta enake kakovosti, razlika je le v dostopnosti zdravnikov in čakalnih dobah, pa pojasnjuje zdravnik dentalne medicine Bo-ris Leljak. »Koncesionarji so del javnega zdravstva in so tako na voljo vsem zavarovancem. Zase-ben je zgolj kapital, ki so ga vlo-žili v infrastrukturo,« poudarja.

V tujini manj nepotrebnih obiskov

V sosednjih državah sta celotno osnovno zdravstvo in tudi spe-cialistična dejavnost v rokah zdravnikov zasebnikov, ki so del javne zdravstvene mreže, pojasnjuje predsednik Zdru-ženja organizacij zdravstvenih dejavnosti GIZ specialisti Žar-ko Pinter. »Bolnišnice so tako javne kot zasebne, večina je del javne zdravstvene mreže. Zasebne klinike so prej izjema kot pravilo. Predvsem so ozko usmerjene na ciljna bolezen-ska stanja in ciljno populacijo,«

razlaga Pinter, tudi zdravnik zasebnik, ki dela v javni zdra-vstveni mreži. Javna zdravstvena mreža je bolj razpredena kot pri nas, kar pomeni več zavarovancev in zato več zavarovalnic. Zavaro-vanci zelo dobro poznajo svoje pravice in dolžnosti, ponekod so uvedli obvezno plačilo tako za zdravila kot za pregled pri zdravniku, ki je sicer simbolič-no, a učinkovito. »Gre bolj za samodisciplino in premislek o upravičenosti obiska pri zdrav-niku, tako da je nepotrebnih obiskov v splošnih ambulantah družinske medicine in napo-titev k specialistom občutno manj kot pri nas,« pojasnjuje Pinter.

Moda zobnih diamantov je mimo

V zasebno zdravstvo vedno so-dijo lepotne korekcije telesa, pravi Leljak. Na njegovem po-dročju so najbolj zaželeni čim svetlejši zobje z drugačno, bolj podolgovato obliko. »Zdrave zobe zbrusimo in nanje nale-pimo visokokakovostne porce-lanaste luske. Težnja zobnega nakita iz diamantov ali cirkona počasi zamira,« pojasnjuje. Če-prav Slovenci v tem pogledu ni-smo nič bolj konservativni kot drugi narodi, Leljak pri nas še ne pozna človeka s pozlačenimi zobmi, kot se to dogaja v ZDA,

kjer si pripadniki raperske sub-kulture nekaj sprednjih zob po-brusijo ter oblepijo z zlatom in diamanti.

Raje avto kot lep nasmehEstetske operacije v zobozdra-vstvu pri nas stanejo od nekaj tisoč do deset in več tisoč evrov, v tujini tudi nekaj deset tisoč evrov. Za takšne operacije se ne odloča veliko ljudi, večinoma

Slovenci smo do lepotnih operacij bolj zadržani

kot v tujiniZakonodaja o javnem in zasebnem zdravstvu je v tujini malodane enaka kot pri nas, ugotavljajo trije slovenski

zasebni zdravniki oziroma koncesionarji. Razlika pa je v cenah storitev in številu tistih, ki si želijo bolj ekstravagantnih posegov: cene so v tujini višje, prav tako je več povpraševanja.

Rusi opeRiRajo po VseM sVetuRazlika med Slovenijo in tujino je tudi v plačah: slovenski zdravniki v javnem zdravstvu prejemajo približno 1.400 evrov neto plače, meni Boris Leljak, v Veliki Britaniji za enako službo prejemajo približno tisoč evrov več. Plače v zasebnem zdravstvu so tako doma kot na tujem višje, za vrhunske anesteziologe, kirurge in radiologe tudi astronomske. V zasebnih klinikah delajo po pogodbi in so zelo mobilni. »Zlasti ruski, pakistanski in indijski zdravniki operirajo danes tu, jutri tam,« opisuje Leljak.

prihajajo iz zabavne industrije ali pa so zelo premožni, opaža Leljak. »Operacij bi bilo najbrž več, če bi ljudje imeli več denar-ja. Še vedno pa je večina prej

Lepši tRebuh Za 5.300 eVRoVVstavljanje botoksa v zasebni kliniki Onišak stane med 250 in 500 evri. Lepotni posegi obraza stanejo med 200 (lipoliza podbradka) do šest tisoč evrov (lifting obraza in vratu), najdražji lepotni poseg telesa je korekcija povešene kože trebuha in zmanjšanje prsi za 5.300 evrov. Estetika Onišak je zasebna klinika brez koncesije.

pripravljena kupiti dražji avto-mobil kot pa urediti nasmeh,« ugotavlja.

Visoke cene zaradi individualnih vsadkov

Tudi plastična kirurgija je v tujini dražja, celo do štirikrat, ugotavljata Matic Fabjan ter

plastični kirurg in specialist otorinolaringolog Boris Oni-šak. Ženske se najpogosteje od-ločajo za korekcijo dojk, moški nosu. »Glavni strošek opera-cije so vsadki, ki jih za vsakega pacienta izdelamo osebno. Pri nas stanejo približno pet tisoč evrov,« pravi Fabjan.

umetni bicepsi Med bolj ekstravagantnimi posegi so vstavljanje vsadkov za »radiatorje«, bicepse in pek-toralise pri moških, ter korek-cije malih in velikih sramnih ustnic, ojačitev stene vagine ter liposukcija v predelu venerine-ga hribčka za ženske, našteva Onišak. »Ti posegi so najbolj iskani v ZDA, kjer je lepotna kirurgija najbolj napredna. V Evropi smo glede tega bolj za-držani oziroma konservativni, kar še posebej velja za Sloven-ce. Pri nas se zato bolj ali manj odločajo le za labioplastiko – korekcijo malih sramnih ustnic, imamo do deset prime-rov na leto,« pravi Onišak.

ekstremistov je zelo malo

A ljudi, ki si želijo takšnih korekcij, je v primerjavi z drugimi v lepotni industriji izjemno malo, manj kot en odstotek, ugotavlja Fabjan. »Slovence, ki se zanimajo za take storitve, lahko na leto preštejemo na prste ene roke. Tako malo jih je tudi zato, ker so lahko rezultati zelo nepredvidljivi in pogosto puščajo vidne posledice na telesu. Večinoma se kirurgi omenjenim operacijam izogi-bamo in poskušamo s pacien-tom najti drug način korekci-je,« razlaga Fabjan.

Foto: Fabjan

23

24

Idealna otroška soba naj bi »rasla« z našim otrokom in zadovoljevala potrebe različnih obdobij v odra-ščanju. Te se razmeroma hitro spre-minjajo, zato je pomembno, da že v

prvih fazah smiselno načrtujemo modifi-kacije opreme in prostorske spremembe v otroški sobi. Pri izboru opreme moramo upoštevati razvoj otroka in njegovih potreb. Na začetku se otrok igra na tleh, kasneje z

avtomobili, punčkami in kockami, obdo-bje šole pa prinese pisanje domače naloge. Skladno z razvojem moramo prenavljati oziroma prilagajati otroško sobo. Predvsem moramo biti pozorni na izbiro ustrezne tal-

Otroci potrebujejo prostor za razvoj

Otroci so res majhni, a so prav tako kot mi, odrasli, individuumi, ki potrebujejo svoj prostor. Potrebujejo zatočišče in okolje, v katerem se lahko razvijajo in izražajo svojo osebnost, pa čeprav je njihovo »delo« igra,

učenje, risanje, sestavljanje …

Kultura bivanja -

ne obloge, barv sten in nadalje ustreznih ter skladnih pohištvenih elementov.

Varno in trpežno pohištvo Novi družinski član ima sprva malo pro-storskih zahtev. Poskrbeti moramo, da je na začetku soba urejena tako, da tudi nam omogoča največjo mero funkcionalnosti in uporabnosti. V obdobju od prvega do še-stega leta otroška soba ni namenjena več le

pokrovitelj rubrikearhitekt svetuje

spanju, temveč predvsem igri in raziskova-nju. Smotrno je, da vanjo umestimo kako-vostno, varno, trpežno in stabilno pohištvo. To naj ne bo povsem vgradno, saj z manjši-mi rotacijami in dopolnitvami ustvarjamo nove učinke v prostoru ter prostor prilaga-jamo otrokovim potrebam in razvoju.

na tla položimo toplo in gladko oblogo

Oprema otroške sobe mora na otroka vpli-vati spodbudno. Pri načrtovanju pa mora-mo kot ključno upoštevati tudi varnost. Z otrokovim odraščanjem se bo število ne-varnih elementov spreminjalo, pa vendar moramo biti ves čas pozorni na ostre ro-bove pohištva, zaščito električnih napeljav, svetila, grelna telesa in steklene površine. Da bo vzdrževanje čistoče kar se da eno-stavno in tudi učinkovito, namestimo glad-ke materiale. Za tla je tako najprimernejša topla gladka obloga, na katero je položena nedrseča preproga.

V majhnih prostorih lahko otroško posteljo dvignemo

Če otroško sobo funkcionalno razdelimo na več delov – kotiček za igro, spanje, uče-nje –, vzpostavimo v prostoru smiseln red, ki naj mu sledi tudi oprema. Praktično je, da lahko to opremo v zgodnjih otrokovih letih uporabimo za shranjevanje igrač, kasneje pa igrače zamenjamo denimo s knjigami. Kotiček, kjer stoji postelja, naj bo umirjen in sproščajoč, kotiček, kjer otrok piše do-mače naloge in se igra, pa živahen, vendar ne utrujajoč. V majhni sobi lahko otroško posteljo dvignemo na dober meter višine in tako pod njo pridobimo skrivni kotiček za igro. Z vgradnimi omarami s pisanimi, enostavnimi ali s fototapeto obdelanimi frontami pridobimo prostor, saj lahko v njih shranjujemo tako oblačila kot tudi knjige in igrače.

barve naj bodo svetle Če si sobo delita dva otroka, lahko prostor predelimo s pohištvenimi elementi in tako ustvarimo za vsakega svoj kotiček, morebi-tni igralni del pa je lahko skupen. Otroška

soba se z nekaj barve, pisanih listov, blaga in raznovrstnih nalepk ali tapet lahko spre-meni v pravljični svet. Barve naj bodo sve-tle, nikakor ni treba, da uporabimo ustalje-ni barvi, torej modro in rožnato. Smiselno je, da izberemo takšno dekoracijo, ki jo brez večjih težav in stroškov spreminjamo skla-dno z željami, težnjami in starostjo našega otroka. Najstniku verjetno ne bo prijetno v sobi z dekoracijo iz obdobja začetkov osnovne šole.

pisalna miza naj bo primerno osvetljena

Ne glede na starost otroka moramo delov-no površino, torej pisalno mizo, primerno umestiti v prostor. Osvetljevati jo mora naravna svetloba in kakovostna namizna luč za večerne ure, postavljena pa mora biti tako, da ima otrok izza nje pregled nad pro-storom.

V najstniški sobi naj bo kotiček za druženje

S prehodom v obdobje šolanja se spreme-nijo tudi prostorske zahteve otroka. Igro počasi dopolnjuje in zamenjuje učenje, zato šolar potrebuje ustrezen delovni prostor. Potrebe po prostoru za shranjevanje tako knjig kot tudi oblačil se povečajo. Zaradi številnih sprememb je smiselno prenoviti tudi otroško sobo. V najstniških letih po-stane soba ne le prostor za učenje, temveč tudi za druženje s prijatelji. Sobo najstnika opremimo v dogovoru z otrokom, tako da bo izražala tudi njegovo osebnost in indi-vidualnost. Če nam prostor dopušča, ume-stimo vanjo tudi kavč ali drugo površino z blazinami za posedanje.

ustvarimo čarobni svet Pomembno je, da se posvetimo vsem pro-storom v našem domu. Otroški sobi pa mo-ramo nameniti še prav posebno pozornost, saj otrokom njihova soba pomeni mnogo več kot le prostor za spanje. Ustvarimo jim njihov čarobni svet – ne glede na starostno obdobje.

Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a.BIRO 42, d. o. o.

Fot

o: D

ream

stim

e

25


26

Izbira pravega stola je na prvem mestu. Vendar pa klasični ergonomski stoli v današnjem času niso več dovolj. Glede

na to, da presedimo vedno več časa, moramo narediti še korak naprej. Omogočiti moramo se-denje, ki vključuje tudi gibanje.

prednosti Dinamično sedenje velja za najbolj naraven način sedenja in je zato najbolj zdravo. »Di-namično sedenje pomeni, da stol ne sledi uporabniku samo naprej–nazaj, levo–desno, tem-več tudi gor–dol. Gibanje gor–dol omogočajo gibljivi tridi-menzionalni stoli (3D-stoli). Tako sedenje ima vrsto pred-nosti: vedno sedimo pravilno, stoli omogočajo, da se med-vretenčni diski ne posedajo drug na drugega, hrbtenica je zato prožna in dobro pre-krvljena, preprečujemo žilna obolenja, vezi in sklepe ohra-njamo v formi, pretok krvi do srca in počutje se izboljšata, prav tako krepimo mišice,« prednosti tridimenzionalnih

stolov opisuje Mija Oblak iz podjetja Spine.

bolečine v hrbtu izginejo »Številne študije so pokazale, da se pri uporabi 3D-stola zelo zmanjšajo oziroma popolnoma odpravijo bolečine v hrbtu, ki nastanejo zaradi neustreznega stola oziroma sedenja. Medi-cinske raziskave na univerzi v Regensburgu pod vodstvom prof. Grifka prinašajo revolu-cionarne ugotovitve. Tako je 66 odstotkov ljudi, vključenih v raziskavo, poročalo o zmanj-šanju bolečine (vizualno ana-logna lestvica), 50 odstotkov sodelujočih je navajalo zmanj-šanje omejitev v vsakdanjem življenju, ki jih povzročajo bolečine v hrbtu (indeks inva-lidnosti Oswestry), o znatnem izboljšanju splošnega počutja je poročalo do 39 odstotkov sodelujočih, kar pomeni tudi, da je veliko manj bolniške od-sotnosti,« pojasnjuje sogovor-nica.

optimalno nastavljivi stoli

In v katero smer gre razvoj sto-lov? »Vse gre v smeri individu-alnosti za vsakega uporabnika, kar pomeni, da mora biti stol optimalno nastavljiv glede na višino in težo uporabnika, da mora slediti uporabniku v vseh gibih in v vseh položajih pra-vilno podpirati hrbtenico. Na račun zdravega sedenja ne sme manjkati udobje, ki ga mora stol zagotavljati uporabniku,« še dodaja Mija Oblak.

Zdravo sedenje je dinamično sedenje

Kultura bivanja

DinaMično seDenje: naravno obremeni in razbremeni mišice

in medvretenčne ploščice, izboljša prekrvitev medvretenčnih

ploščic, preprečuje nepravilno obremenitev

mišic in njihovo napetost, spodbuja koncentracijo in učinkovitost, zagotavlja zadosten pretok krvi skozi

telo, zlasti spodnje okončine.

Številne študije potrjujejo povezavo med dobrimi delovnimi razmerami in vrhunsko zmogljivostjo. K udobnejšemu in bolj zbranemu delu v pisarni lahko pripomore tudi ergonomsko pohištvo in sem v prvi

vrsti sodijo stol, miza, zaslon, tipkovnica.

26

www.zdravi-pisarniski-stoli

EDINSTVENO DOŽIVETJE SEDENJA

Za več informacij ali brezplačno testiranje nas prosim pokličite ali obiščite v našem prodajnem salonu.

Spine d.o.o.—Zdravi Pisarniški Stoli, Verovškova 60a, 1000 LjubljanaTel.: +386 1 620 88 80, Mobi: +386 41 410 020, Faks: +386 1 620 88 82

e-pošta: [email protected]

Prodajni salon Zdravi Pisarniški Stoli je odprt od: pon—pet 09.00 do 19.00

EDINSTVENO DOŽIVETJE

ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.

ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.




ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.

ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.



ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.








ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.




ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.ČUTI GIBANJE. OBČUTI DESIGN.



3D3D3D3D3D3D

Med vikendi nas lahko najdete na promocijah v nakupovalnih centrih po vsej Sloveniji. Vsi termini in lokacije so objavljene na naši spletni strani.

Naročite stol na brezplačno testirannje

Fot

o: S

PIN

E


2928

namigi in nasveti za vaš dom

pokrovitelj rubrike

Miele je nemški proizvajalec gospodinjskih in profesionalnih strojev s 110 – letno tradicijo. Ustanovitev podjetja MIELE d.o.o. v Sloveniji je matičnemu podjetju olajšalo poslovanje, končnim kupcem pa so Miele proizvodi sedaj hitreje in lažje dostopni. V okviru Miele d.o.o., Slovenija deluje strokovno zelo dobro usposobljena servisna služba, katera v najkrajšem času kar najkvalitetneje opravi vsa potrebna popravila, kakor tudi priklope novih strojev v obratovanje. Vsi zaposleni se trudimo čimbolj zadovoljiti želje in potrebe naših kupcev.

Miele profesionalni program sestavljajo štiri podskupine:• stroji za profesionalne pralnice• stroji za profesionalne kuhinje• dezinfekcijsko – pomivalni in dekontaminizacjski stroji za bolnice• stroji za čiščenje in denzifekcijo laboratorijske steklovine

Na tem mestu želimo kupcu priporočiti naš profesionalni program za pralnice, saj je MIELE znamka sinonim za kvaliteto, zanesljivost in prilago-dljivost kupcu. Stroje Miele odlikuje visoka kakovost, natančno izdelana tehnologija, majhna poraba energije, vode in čistilnih sredstev in zelo dolga življenska doba. Posebej se lahko pohvalimo s hitrim odzivom servisne službe, saj se naši serviserji na poziv odzovejo v 24.urah na delavni dan, nudimo pa tudi strokovno pomoč pri načrtovanju profesionalnih pralnic in svetovanje, saj se zavedamo, da je čisto perilo pomemben dejav-nik pri ohranjanju zdravja, bolnim pa čisto in dezinficirano perilo pomeni veliko olajšavo in pomoč pri negi in kvaliteti življenja. Za vsa pojasnila, dodatne informacije in za vse, kar vas zanima, smo vam z veseljem na voljo na navedenih tel. številkah.

Miele d.o.o., Brnčičeva ulica 41 gSI - 1231 Ljubljana - Črnuče,

tel: +386 1 563 44 88faks: +386 1 563 44 90

gsm 041 668 [email protected]

Energijskaokna MIKPVC LES LES/ALU ALU

www.mik-ce.si080 12 24

Kultura bivanja

Energijo in kakovost zraka lahko izboljšamo na več na-činov. Eden najbolj pogostih je zračenje prostorov. A kot vemo, ima zračenje le krat-

kotrajni učinek, saj se zrak kmalu spet iztroši, poleg tega skozi odprta okna iz-gubimo ogromno toplotne energije, kar nam seveda na drugi strani povzroča zvišanje stroškov ogrevanja. Pozitivno, kakovostno in zdravo okolje, kot ga do-živimo na svežem zraku, lahko v zaprtih prostorih dosežemo z energijskimi plo-ščicami MIK, ki harmonizirajo energijo zraka in vode v prostoru ter pozitivno vplivajo na počutje in zdravje ljudi, živali in rastlin.

energijske ploščice povečajo učinkovitost in storilnost

Energijske ploščice MIK so posebne plo-ščice, ki so jim v postopku informiranja po originalni tehnologiji MOP Poznik dodane nekatere informacije, ki imajo na nas po-

zitiven vpliv. Namestimo jih na okna, da svetloba aktivira informacije, zapisane v ploščici, in jih prenese na zrak in vodo v pro-storu ter izboljša njuno energijo in ju spet harmonizira. Ko dihamo harmonizirani zrak ali pijemo informirano vodo, prena-šamo informacije tudi na svoje celice, jih s tem spodbudimo, da nam pomagajo čim bolje prenašati vsakodnevne obremenitve in olajšajo regeneracijo. Energijske ploščice MIK je mogoče kupiti že vgrajene v energij-ska okna ali pa kot samostojen element, ki ga lahko namestite na vaša že vgrajena okna ne glede na material ali obliko okna. Ener-gijske ploščice MIK so tako nameščene na okno in delujejo nenehno 24 ur na dan brez kakršnegakoli dodatnega vira energije.

Izboljšajte energijo zraka Danes v povprečju več kot 80 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih. Obdani smo s številnimi kemičnimi

preparati, elektronskimi napravami in pripomočki, ki onesnažujejo zrak in uničujejo harmonijo zraka v prostoru. Zaradi slabega in iztrošenega ter neharmoniziranega zraka v zaprtih prostorih pa se počutimo slabše,

imamo glavobole, smo manj produktivni, se teže zberemo in smo ne nazadnje bolj nagnjeni k boleznim.

Pozitivno, kakovostno in zdravo okolje, kot ga doživimo na svežem zraku, lahko v zaprtih prostorih dosežemo z energijskimi ploščicami.

Pralni stroji se že dlje časa uvr-ščajo v energijski razred A. Štu-dije so pokazale, da je v zadnjih 20 letih na tem področju zelo opazna težnja zmanjševanja po-

rabe, in sicer so dosegli zmanjšanje porabe električne energije za več kot 40 odstotkov in vode za skoraj 30 odstotkov. K varčeva-nju pripomorejo tudi različne izboljšave: prepoznavanje napolnjenosti bobna stroja, količinska avtomatika za energetsko varčno pranje, impulzni merilnik dotoka vode.

satasta struktura bobna za manjše trenje

Pri izbiri je pomembno tudi, kakšne progra-me ima stroj na voljo, ali so ti prilagojeni za posebno občutljive kose oblačil. V podjetju Miele so za občutljive kose oblačil dodatno poskrbeli s patentiranim satastim bobnom, ki ima navzven obrnjeno satasto strukturo bobna, tako da se med perilom in steno bobna ustvari vodni film, po katerem perilo nežno drsi, mehanskega trenja je tako zelo malo. Dodatna tehnologija SteamCare pa z vbrizga-vanjem pare v boben stroja poskrbi za zmanj-šanje potrebe po likanju tudi do 50 odstotkov.

samodejno doziranje Prav tako so pomembne dodatne možnosti, kot so izbiranje programov za različne vrste madežev; možnost skrajšanja programa, kjer se rahlo dvigne temperatura in s tem skrajša trajanje programa; prepoznavanje napolnjenosti bobna s perilom in glede na to samodejno prilagajanje količine vode in časa pranja; prednastavitev zagona do 24 ur vnaprej, kar omogoča pranje ob cenejši elektriki v nočnem času; pomočnik za pra-nje pomaga pri iskanju pravega programa pranja neveščemu uporabniku; avtomatsko doziranje detergentov; obveščanje prek Hi-

giena info, da je bilo perilo večkrat zapored oprano pri prenizkih temperaturah. Nakup pralnega stroja z avtomatskim doziranjem pralnega sredstva v podjetju Miele še po-sebej priporočajo tistim, ki jim je zelo dra-gocen čas. Pri taki tehnologiji na začetku pranja v prvo dozirno posodo stresemo štiri litre praškastega pralnega sredstva, v sose-dnjo dozirno posodo pa nalijemo štiri litre tekočega pralnega sredstva.

čiščenje in vzdrževanje Da nam bo pralni stroj kar najdlje služil, ga moramo pravilno uporabljati ter redno skr-beti za čistočo in njegovo vzdrževanje – či-stiti moramo boben, da se ne razvijejo neže-lene klice in neprijetni vonji, čistiti moramo tudi dozirne posode ter lužno črpalko.

Novosti na področju pralnih strojev

Ko se odločamo za nakup pralnega stroja, moramo preveriti, kako varčen je, katere izboljšave so na voljo ter kaj ponujajo programi, da bo perilo čim bolj brezhibno oprano in mehko. Pozorni moramo biti tudi na

funkcijo, ki nam olajša likanje.

pReDnosti pRaLnih stRojeV, Ki ponujajo tehnoLogijo autoDos:

prihranek časa, vedno prava količina detergenta, brez stika kože z detergentom, čistost pri doziranju, avtomatsko doziranje navedenih

količin zadostuje za pol leta pranja, zelo natančno doziranje tekočega

in/ali praškastega pralnega sredstva glede na izbrani program pranja,

zagotovljeno je tudi optimalno mešanje tekočega in praškastega pralnega sredstva, če je to potrebno,

skozi prosojno steno enostavno spremljate porabo detergenta.


30 31

Gosti bodo ime-li letos na voljo družinsko smu-čarsko vozovnico, enotno slovensko

sezonsko smučarsko vozovnico, ki bo veljala na vseh slovenskih smučiščih, dnevno smučarsko vozovnico s sliko »Active Slo-venia«, ki bo prav tako veljala na vseh slovenskih smučiščih, nočno smuko od torka do nede-lje, 20. decembra pa bodo odprli eskimsko vas, ki bo goste spre-jemala vse do sredine marca.

Vrsta zimskih dejavnosti Kot pravijo v Lokalni turistični organizaciji Kranjska Gora, je duša kraja alpsko smučanje. Po-sebnost njihovih terenov je ra-znolikost, ki omogoča smučanje tako začetnikom kot tudi vrhun-skim smučarjem. Letos so poso-dobili sistema zasneževanja na smučišču Poligon v Podkorenu in uvedli nov sistem zasneževa-nja na družinskem smučišču Ve-lika dolina v Podkorenu, tako da bo ves čas na voljo dovolj snežne

podlage. Posebno izkušnjo pri-našajo tudi sankanje po urejenih in osvetljenih sankaških progah, plezanje po zaledenelih slapo-vih, drsanje, dnevno in nočno krpljanje ter pohodi z baklami. Za tiste, ki ljubijo pristnejši stik z naravo, je v Zgornjesavski dolini urejenih več kot 40 kilometrov tekaških prog. Za adrenalina željne je na voljo Snežni park na smučišču Kekec, ki je v večji meri namenjen začetnikom, je pa edini park v Sloveniji, ki bo omogočal tudi nočno deskanje in smučanje.

Poskrbljeno za najmlajše V Kranjski Gori je poskrblje-no tudi za najmlajše: lahko se naučijo smučati v smučarskem vrtcu, dan preživijo v Snežnem vrtcu, se zabavajo na zunanjih igriščih s tekočimi trakovi v Kranjski Gori in Podkorenu ali se udeležijo animacijskega pro-grama. V hotelih je dan pope-stren z ustvarjalnimi delavnica-mi, mini klubom, mini diskom in še vrsto drugih dejavnosti.

Žive jaslice V zimskem času bodo v Kranj-ski Gori in okolici pripravili številne prireditve. Če bodo vremenske razmere primerne zimi, bodo zimsko sezono ura-dno odprli 17. decembra. Na ta dan bo tudi veljala znižana cena dnevne smučarske vozovnice, opravljali bodo teste smuči in smučarske opreme, predstavile se bodo smučarske šole z bakla-do, za vse smučarje bo nočna smuka brezplačna, dogodek pa se bo končal z zabavo Apres ski.

V soteski Mlačca v Mojstrani bodo na ogled žive jaslice v le-denem kraljestvu.

Marec bo športen Mesec marec bo športno obar-van. V času od 10. do 11. marca bo že 51. pokal Vitranc s spre-mljajočo prireditvijo oziroma zabavo XL Party. Teden kasne-je pa se bodo letalci pomerili v Planici (15. do 18. marca) in Kranjska Gora bo postala navi-jaška vas z osrednjo prireditvijo Open Air Planica.

Pestro zimsko doživetje V Kranjski Gori bodo v zimskih dneh prišli na svoj račun prav vsi – od najmlajših do adrenalina željnih. Za to

sezono so pripravili tudi vrsto novosti, ki bodo še dodatno popestrile zimsko doživetje.

Smučarji, ki se boste z vlakom peljali do Maribora in nato na smučišče Pohor-je, boste na blagajni

pohorske vzpenjače ob pre-dložitvi veljavne železniške vozovnice dnevno ali nočno smučarsko vozovnico dobili s 15-odstotnim popustom. Z vlakom se splača tudi na smu-čišče Kobla, kjer na podlagi vozovnice za vlak prav tako smučate 15 odstotkov ceneje. Vsi imetniki abonentskih vo-zovnic in kartic ugodnosti Slo-venskih železnic (Senior, Dru-žinska in SŽ-Ej!KA) pa boste ob predložitvi ene od teh kar-tic na blagajni smučišča Stari Vrh podnevi ali ponoči smu-čali kar 20 odstotkov ceneje. Z vlakom lahko obiščete tudi številna smučarska središča v Avstriji, Nemčiji in Švici, kot so Schladming, St. Anton, St. Christoph, Flirsch, Schnann, Pettneu, Strengen, Stubner-kugel, Kitzbühl, Obertauren, Wengen in Garmisch-Parten-kirchen.

Na zabavo v evropska mesta že za 20 evrov

V adventnem času se na ulicah in trgih prižge na tisoče lučk, zadiši po kuhanem vinu, s stoj-nic pa vabijo pisana darila. Če potujete v Avstrijo, denimo v Beljak ali Gradec, priporočamo povratne vozovnice po ponudbi Regio As. Za povratno vozov-nico iz Ljubljane v Beljak boste odšteli le 20 evrov, v Gradec pa 34 evrov. V tem času nikakor ne smete zamuditi praznične-ga Dunaja, kamor se lahko iz Ljubljane zapeljete za 29 evrov. Skupina najmanj šestih mladih oseb, ki skupaj potujejo z vla-kom, pa lahko uveljavlja 70-od-stotni popust za mlade od 15. do 20. leta, medtem ko njihov spre-mljevalec potuje brezplačno. Z vlakom se splača tudi v Mün-chen, za vozovnico iz Ljubljane boste odšteli le 29 evrov. Praga, po mnenju mnogih najlepše evropsko mesto, obiskovalca dočaka z obilico znamenitosti, ki si jih je obvezno ogledati. Za vozovnico iz Ljubljane do Prage boste odšteli 39 evrov. V Beo-

grad, ki je dobil tudi laskavi na-ziv mesta z najboljšo ponudbo zabave, se boste iz Ljubljane za-peljali za 25 evrov. Budimpešta je znana kot živahen kraj tudi za silvestrovo. Za povratno vozov-nico iz Ljubljane boste odšteli 49 evrov. Ker je število nizko-cenovnih vozovnic omejeno, priporočamo, da si jih priskrbi-te čim prej.

S pravljičnimi vilami v Pravljično deželo v Celju

Predvsem za otroke bo poto-vanje s pravljičnimi vilami, ki bodo na vlaku pripovedovale pravljice in potnike pospremile v Pravljično deželo v Celju, iz-jemno doživetje. V soboto, 17. decembra, ob 15.20 bo pravljič-ni vlak z vilami proti Celju od-peljal iz Maribora, v torek, 20. decembra, ob 16.36 iz Zagorja, v četrtek, 22. decembra, ob 16.35 iz Velenja in v sredo, 28. decem-bra, ob 15.45 iz Ljubljane. Vlaki bodo ustavljali tudi na vmesnih postajah. Tudi za vrnitev je na voljo več vlakov. Z vlakom se lahko sicer na čarobno doga-

janje v Pravljični deželi v Celje odpeljete vsak dan od 16. do 31. decembra.

Na praznične prireditve tudi 75 odstotkov ceneje

V prazničnem decembru, ko po Sloveniji organizirajo vrsto prireditev, bodo lahko otroci do 12 let potovali s posebnim, kar 75-odstotnim popustom. Pri potovanju šestih otrok ali več pa bodo enak popust dobili tudi odrasli spremljevalci.

Podarite ekološko in praktično darilo, ki

prinaša doživetja V letu dni se z vlaki Slovenskih železnic prepelje več kot 16 milijonov potnikov, kar je za-gotovo dokaz, da je potovanje z vlakom čedalje bolj priljubljeno in da je darilni bon za ta namen lahko dobra izbira. Darilni boni so na voljo v vrednosti 10, 20 in 50 evrov. Kupite jih lahko v in-focentrih na železniških posta-jah Ljubljana, Celje in Maribor ali naročite na spletni strani Slovenskih železnic.

Ugodno do doživetij Poti vlakov vodijo do številnih krajev, kjer lahko preživimo nepozaben dan in pri tem ne zapravimo veliko.

Če želite obiskati katero od evropskih prestolnic, je vlak odlična izbira, saj pripelje v središče mesta, pot lahko izkoristite za branje ali druženje in še ugodno je.

Turizem

Fot

o: a

rhiv

ST

O, M

atej

Vra

nič

Foto: Slovenske železnice


32 33

Bonton

Če gre za pomembnejše sestan-ke, se spodobi, da goste priča-kamo že pri vstopu v stavbo – morda tajnica, nekdo iz re-cepcije – in jih pripeljemo do

prostora, v katerem bo potekalo srečanje ali sestanek. Gostitelj naj po možnosti pričaka goste v prostoru, kjer bo potekalo srečanje ali pogovor, lahko pride tudi zadnji, vendar naj to ne bo pravilo.

Prostor naj bo primerno urejen Prostor naj bo primerno urejen, na mizi naj bo cvetje, vendar ne sme biti premočnih vonjav, aranžma tudi ne sme biti previsok, saj si tako zapiramo pogled na sogovorni-

ke. Vnaprej naj bodo pripravljeni kozarci za sokove in vodo, medtem ko se kava po-streže potem, ko že vsi sedijo, torej v prvih začetnih minutah pogovora, saj s kasnej-šim prihodom že motimo potek sestanka ali srečanja. Zavedati se moramo tudi tega, da vsa podjetja nimajo najboljših možnosti za strežbo, zato kot gosti ne bodimo preveč zahtevni, zlasti če je razvidno, da ni poklic-nega natakarja, in to delo opravlja tajnica.

Gost nikoli ne sme gledati v vrata Če imamo sestanek s tujim poslovnim par-tnerjem in je srečanje zelo pomembno, je lahko na mizi, poleg slovenske zastavice ali zastavice podjetja, tudi tuja zastavica. Tuja

zastavica stoji na desni strani gosta, naša domača pa na desni strani gostitelja, tako da sta obrnjeni proti gostu. Gostu moramo vedno nameniti prostor z lepšim pogledom – skozi okno, na slike, nikoli pa ne sme gle-dati v vrata.

Nasproti ali na desni strani Če gre za srečanje z enim človekom, se po-govarjamo za konferenčno ali klubsko mizi-co, pri čemer gost sedi nasproti oziroma na gostiteljevi desni strani. Če gre za pogovor z zelo pomembnimi poslovnimi partnerji, naj bo razpored pri mizi določen tako, da si gost in gostitelj sedita nasproti, nato pa se še drugi po pomembnosti razvrščajo izme-

Bonton na sestanku Meseca decembra imamo, poleg veselih in sproščenih dogodkov, tudi vrsto poslovnih srečanj z različnimi predstavniki podjetij, tako domačimi kot tujimi. Katere so glavne zapovedi, ki se jih moramo po bontonu

držati, in na kaj moramo biti še posebej pozorni, si preberite v spodnjem sestavku.

njaje desno in levo (… 4, 2 gostitelj 1, 3 …). Če gre za pogovor s tremi različnimi po-slovnimi partnerji, je najbolje, da ima vsako podjetje oziroma ustanova svoj del mize (v obliki črke U), razpored pa naredimo po zgornjem načelu.

Upoštevati je treba prednostni vrstni red

Gostitelj se po rokovanju z glavnim go-stom rokuje tudi z vsemi drugimi člani. Vsi navzoči, ki zastopajo podjetje gostitelja, nekoliko vstran počakajo, da jih gostitelj predstavi – upošteva se prednostni vrstni red, in šele nato sedejo. Če so na mizo po-loženi listki z imeni navzočih, se vedno držimo predpisanega sedežnega reda, če razporeditve ni, sedemo sami, vendar moramo upoštevati svoj položaj v predno-stnem vrstnem redu. Pri posedanju je treba upoštevati tudi to, da moramo počakati, da gost sede prvi. Preden sedemo za mizo, nanjo nikoli ne polagamo svojih papirjev ali map. Pri pomembnejših obiskih ali sestan-kih je prav, da se držimo dogovorjenega, saj le tako delujemo usklajeno. Gostitelj naj

pred začetkom pogovora še enkrat pozdra-vi goste z imenom in priimkom ter glede na funkcijo predstavi še druge svoje sodelavce. To mora storiti tudi gost, ki se bo zahvalil za dobrodošlico. Nato gostitelj predlaga dnev-ni red in potek pogovora.

Vizitk ne podajamo čez mizo, izročimo jih na koncu

Na sestankih z večjim številom ljudi vizitk nikakor ne smemo podajati kar čez mizo, saj to za nekaj metrov dolgo mizo ni mogoče izpeljati drugače, kot da se nagnemo daleč naprej, da se skoraj uležemo prek mize, in vizitke potem nekako zapeljemo po mizi. Zato je prav, da jih večjemu številu navzočih izročimo po koncu sestanka. In najbrž tudi ne bi imelo smisla, da bi takoj, ko smo sedli za mizo in začeli sestanek, še enkrat vstajali in delili vizitke, ob vnovičnem vstajanju bi nastala ropot in nered. Če vizitke razdeli-mo na začetku sestanka, tudi obstaja veli-ka možnost, da se jim udeleženci sestanka, ki niso najbolj na udaru za pogovor, vsaj za kratek čas preveč posvetijo. To pomeni, da si jih najprej ogledajo, tiho ocenijo obliko-valsko delo, mogoče celo najdejo slovnične napake in razmišljajo še o marsičem dru-gem. V tem času niso pozorni na vsebino sestanka, zlasti pa pokažejo nevljudnost do tistega, ki vodi sestanek, ali do tistega, ki v tistem trenutku govori. Bonton to razume kot čisto človeško radovednost, zato je nor-malno, da nas usmerja z navedenimi pra-vili. V poslovnem svetu tudi velja, da vsak vsakemu ne more izročiti vizitke, saj velja hierarhična lestvica, če pa vizitke razdelimo ob koncu, natančno vemo, kdo je kdo in kdo je komu enak po hierarhični lestvici. Marsi-kateri slušatelji v slovenskem prostoru tem argumentom hudo oporekajo in pravijo, da je najbolje, da imajo vizitke pred seboj po-stavljene v vrsto in tako nekaj časa gledajo v vizitko in nato v osebo, ki ji vizitka pripada, tako naj bi si veliko laže zapomnili osebo in ime. Bonton temu ostro nasprotuje, saj smo vendarle poslovni ljudje, ki si moramo kdaj pa kdaj kakšen podatek tudi zapomniti, da o načinu gledanja lastnikov vizitk sploh ne izgubljamo besed, ker je to zelo nevljudno.

Vlakec z vizitkami je nedopusten Med slovenskimi poslovneži sem tudi več-krat zaznala idejo, da se ob večjem številu ljudi na sestanku naredi na mizi tako ime-novani vlakec z vizitkami, tako da potujejo okrog in vstajanje ni potrebno, se samo po-dajajo naprej. Tudi ta zgodba je nedopustna,

da ne govorim o tem, kako nerodno je, če se kakšen »vagon iztiri« in se sistem podre. Na sestankih, kjer je udeleženo manjše števi-lo ljudi, dva ali trije, si seveda lahko izme-njamo vizitke že na začetku. Vendar se v tem primeru z njimi ne moremo pretirano ukvarjati, saj smo prisiljeni, da se takoj po-svetimo sogovornikom. In zagotovo so mize za nekaj sogovornikov manjše, tako da ni možnosti, da bi ob podajanju vizitke »legli« na mizo.

Če zamudimo več kot 20 minut, se sestanka raje ne udeležimo

Pravila lepega vedenja, povezana s točnostjo, se niso prav nič spremenila. Še več, sodobni evropski bonton zahteva še več točnosti in akademskih četrt je stvar preteklosti. Na se-stanke torej hodimo točno ob uri, za katero smo se dogovorili. Nobeno opravičilo o sla-bih cestah, nemogočih parkirnih razmerah ni sprejemljivo. Prav je tudi, da sestanek kon-čamo v dogovorjenem času, saj ima lahko naš sogovornik še druge obveznosti ali naslednji sestanek, pri katerem je spet treba upošteva-ti pravilo točnosti. Če pa vendarle pridemo na sestanek z zamudo, vstopimo v prostor, kjer sestanek že poteka, brez trkanja, brez glasnega pozdravljanja in opravičevanja, se-demo na prvo prosto razpoložljivo mesto in se vključimo v pogovor. Če je naša zamuda večja kot 20 minut, se sestanka, ki naj ne bi trajal več kot eno uro ali še manj, raje ne ude-ležimo, saj bi bil tak prihod že nevljuden.

Nujni klic naj sprejme tajnica Kadar je treba med pogovorom komu pre-nesti nujno sporočilo, naj bo to napisano na listku papirja, ki se izroči naslovniku. Tisti, ki prinaša sporočilo, stopa v prostor brez trkanja. Naj še enkrat opozorim, da morajo biti na sestankih prenosni telefoni izključe-ni ali utišani, če pa res pričakujete zelo po-memben klic, ki vam prinaša podatke, nujno potrebne za vaš sestanek, pustite prenosni telefon pri tajnici in povejte, da pričakujete nujen klic ali sporočilo.

Gosta pospremimo do izhoda Po končanem pogovoru se lahko gostitelj poslovi od gosta pri izhodu iz prostora, kjer so potekali pogovori. Še vljudneje pa je, če ga pospremimo do izhoda iz stavbe, zlasti kadar gre za enega samega sogovornika. Si-cer pa gosta lahko pospremi tajnica ali nek-do nižjega ranga iz gostiteljeve skupine.

Bojana Košnik

Fot

o: D

ream

stim

e


34

Moda

Vsi nosimo srce na podplatih, stopala in nato čevlji najbolj kažejo na počutje ljudi, pravi June Swann, angleška stro-kovnjakinja za zgodovino

čevljev. Meni, da lahko naraščanje in upa-danje blaginje spremljamo po višini pet; temne oblake vojne na obzorju zaslutimo v oblikah konic čevljev; družbene spremem-be merimo z debelino podplatov. Čevlji pri-povedujejo o družbenem položaju, spolu, narodnosti, veri, poklicu in politiki.

Čevlji oxford Vsi, ki jim je mar za kulturo oblačenja s pou-darkom na čevljih, bi morali poznati razliko med čevljem oxford in derby ter vedeti, kaj je peta stileto. Oksfordski čevlji (oxford) so najelegantnejši moški čevlji. Ime so dobili po obutvi za študente oksfordske univer-ze, ki je bila izvorno polvisoka. Ker so se ti čevlji nosili za formalne priložnosti, so bili črni. Čevljarji ta tip imenujejo zaprti če-

vlji, ker se desni in levi del stikata in izpod vezalk ni videti jezika. Sprednji del čevlja in jezik loči šiv, zato so manj občutljivi kot čevlji derby, saj se krojeno usnje v pregibu manj guba. Zaradi šiva so manj primerni za

Čevlji za slovesne priložnosti – za moške oxford,

za ženske salonarji s peto stileto Čevlji so naša osebna izkaznica in oblikujejo celotno podobo. Lahko jo dvignejo ali omehčajo, uničijo ali

zgradijo. Zelo pomembno je, da obutev pravilno vzdržujemo. Za to potrebujemo lesene napenjalnike, ki jih vstavimo v čevlje, ki smo jih nosili čez dan. Očistimo jih, namažemo z obarvano kremo in zloščimo. Nato naj

počivajo najmanj en dan, da se posušijo in si povrnejo prvotno obliko. Samo tako bodo ves čas brezhibni.

moške z visokim nartom. Na izvornih oks-fordskih čevljih, ki se nosijo že od leta 1850, običajno ni okrasnih šivov. Oksfordski če-vlji so slovesnejši kot derby, zato so dobra izbira za vse slovesne priložnosti, ki vas čakajo pred novim letom ali za silvestrovo. Najslovesnejši in zelo formalni so črni in povsem gladki – brez šivov; so dobra izbira k temni obleki, tradicionalni poslovni in dnevni obleki. Iz lakiranega ali popolnoma gladkega lesketajočega se usnja se nosijo k smokingu.

Čevlji derby Čevljarji ta model imenujejo čevlji z od-prtim zavezovanjem. Imajo od dva do pet parov luknjic za vezalke in nimajo šiva med prednjim delom in jezikom, tako da se viši-na čevlja lahko prilagaja višini narta in ši-

rini noge. Zaradi nekoliko manj elegantne oblike od oksfordskih so primerni za raven dnevna poslovna obleka in sproščena ele-gantna obleka.

Peta stileto (stiletto) Stileto je tanka, šilasta, najmanj pet cen-timetrov visoka peta, ki je dobila ime po kratkem bodalcu s trikotnim rezilom (lat. stilus). Po zaslugi tehnološkega razvoja, ki je omogočil jekleno oporo peti čevlja, so takoj po drugi svetovni vojni postale stal-nica v modi. Različico pete stileto, kakršno nosimo danes, je v 50. letih prejšnjega sto-letja oblikoval francoski oblikovalec Roger Vivier. Leta 1974 jo je ponovno predstavil Manolo Blahnik, ki jo je poimenoval »nee-dle« – igla. Za slovesno podobo so elegantni ženski salonarji s peto stileto neizogibni in se lepo podajo paru moških črnih oksford-skih čevljev; če bi želeli elegantno zaplesati v novo leto, naj imajo čevlji usnjen podplat brez zaščitne gume, le takšni omogočajo mehak plesni korak.

Gležnjarji beatle To so gležnjarji s široko, štiri centimetrov visoko in rahlo prirezano, t. i. kubansko peto in elastičnim vstavkom. Za pevce skupine The Beatles so jih izdelali v še da-nes izjemno cenjenem angleškem podjetju Anello & Davide (od leta 1922), v katerem se pohvalijo, da združujejo italijanski di-zajn in odlično angleško izdelavo. Menda naj bi jih najprej oblikovali po naročilu Joh-

na Lennona, kasneje so se zanje odločili še drugi člane te znane glasbene skupine.

Italijanska kombinacija barv obleke in čevljev

Zanimiva in zelo uporabna je kombinacija rjavih čevljev in temno sive ali temno mo-dre obleke. Rjavi čevlji v obvezni kombina-ciji z rjavim pasom strogo podobo omeh-čajo, da postane manj formalna. Nekateri moški izberejo tudi kravato z vzorcem, v katerem je odtenek rjave barve. Moški v Sloveniji še vedno niso prepričani o pri-mernosti te kombinacije. Pravijo ji italijan-ska kombinacija.

Nega čevljev po nasvetu starih mojstrov

Čevlje najprej očistite z vlažno krpo, tako odstranite prah in umazanijo. Nato na-mažite zgornji del s kakovostno kremo za čevlje, prav tako šiv in rob podplata. Za nanos kreme uporabite tanko krpo, ovito čez kazalec in sredinec, nanesite tanek sloj. Čevlje pustite tako namazane čez noč ali vsaj pet ur, nato jih zloščite. Uporabljajte kakovostne, ne preostre ščetke za čiščenje, najboljše so izdelane iz kozje ali celo jako-ve dlake. Za visoki sijaj ročno izdelanega

čevlja porabijo mojstri v delavnicah pribli-žno eno uro. Pogosto gre za vodno polira-nje – med loščenjem od časa do časa kanejo kapljico vode. Olga Berluti (lastnica bla-govne znamke prestižnih čevljev Berluti) sicer priporoča šampanjec, če ta ni pri roki, pa bo za odličen lesk dobra tudi voda. Pri tem postopku je namreč ključna pravilna tehnika poliranja. Pomembna je tudi nega usnjenih podplatov, ki se sčasoma izsuši-jo. Najprej jih očistite z vlažno krpo, nato položite čevlje na bok, počakajte, da se po-sušijo, nato uporabite posebno olje za nego usnjenih podplatov, svetuje Mario Herzog, izdelovalec in oblikovalec čevljev, ki jih no-sijo gospodje iz Moskve, Hamburga in New Yorka.

Lea Pisani, Kultura oblačenja

PozITIVNe STraNI VISokIh PeT

Optično podaljšajo in stanjšajo noge ter optično skrajšajo stopala.

Žensko visoke pete povišajo (v zgodovini so bile celo kazalec bogastva in dobrega socialnega položaja žensk).

Ženska hodi pokončneje. Okrepijo mišice nog, predvsem

meč. Po nekaterih podatkih okrepijo

mišice medeničnega dna (zato naj bi si Kitajke povijale noge).

So nedvomno največji fetiš med vsemi ženskimi oblačili in dodatki.

NeGaTIVNe STraNI VISokIh PeT

Redno nošenje lahko povzroči poškodbe in skrajšanje mišic ter poškodbe ahilove tetive.

Posledica pogostega nošenja visokih pet so lahko tudi motnje v prekrvitvi nog.

Prsti lahko spremenijo obliko, dobijo parkljast videz.

Lahko pride do kostne zadebelitve palca.

Ob hoji v visokih petah se kolenski sklep ne zravna, zato se poveča obremenitev hrbtenice.

Pete stileto se lahko ugreznejo v mehko zemljo.

LeNUh IN MokaSINWilliam Thourbly, znani ameriški svetovalec za moški slog, je prepričan, da moški, ki nosijo čevlje brez vezalk, niso uspešni. »Tisti, ki se mu ne ljubi dvakrat na dan skloniti, da bi si zavezal in razvezal čevlje, prav gotovo ni priden delavec, kaj šele dober direktor.« Morda prav zato Angleži čevlje brez vezalk imenujejo »loafers«, kar v prevodu pomeni postopač, lenuh in seveda tudi mokasin.

Fot

o: M

Ihoy

a

35


36 37

Kako izbrati liči-lo, ki ga bomo podarili? Vedno izberemo nev-tralno ličilo. Pri-

poročam dobro volumensko maskaro, črno črtalo za

veke, lip gloss v nežnih,

diskretnih odten k i h b a r v e u s t n i c , k l a s i č n i b r o n z e r in na-

tur lak za nohte.

Teh pet izdelkov bo znala pametno uporabiti vsaka ženska, nevtralne barve pa lahko kombinira z vsem. Če veste, da ima ženska rada rdečo barvo ali ka-kšen drug odtenek, iz-berite intenzivnejši lak, nakupa šminke pa se v tem primeru raje iz-ogibajte. Priporočam še nakup lične škatlice s satenasto pentljo. V prodajalnah imate sicer v tem času na voljo tudi nešteto setov z ličili, ki so praktični za obda-rovanje, vendar po na-vadi vseh ličil v setu ne uporabljamo, zato bolj priporočam nakup vsa-kega posebej, saj s tem še pokažete, da ste se res potrudili.

Svetlolasim pristajajo nežni vonji, temnolasim

močnejši Na prodajnih policah je cela vrsta različnih dišav in tudi tu pogosto kolebamo, katero iz-brati. Ko kupujete dišavo, se osredotočite na značaj osebe. Če je nežna, mila, ji bo verjetno ustrezalo nekaj nežnega. Sve-tlolaskam običajno bolj prista-jajo nežne in cvetlične dišave s kančkom sladkega pridiha. Za temnolaske in bolj tempera-mentne pa so primernejši moč-nejših vonji. Enako velja za mo-ške. Če niste prepričani glede dišave, raje izberite parfumiran losjon za telo in dezodorant, ki sta malce bolj nežna. Za moške-ga pa vodico ali losjon po britju in dezodorant v pršilu ali dezo-dorant na kroglico. Za lažji iz-bor bodite pozorni tudi na bar-vo embalaže – bolj nežna barva bo po vsej verjetnosti skrivala nežnejši vonj, če je barva izrazi-ta, bo vonj močnejši, sladkast. V trgovini med izbiranjem povo-njajte največ do štiri dišave, ker jih boste večje število kasneje težko ločili med seboj. Dišavo podarite osebi, ki jo dobro po-znate, opiše naj njeno osebnost in življenjski slog – s tem boste zadeli v črno.

Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor

Slovenci najpogosteje

izberemo sliko

Ljubitelji kulture in umetnosti lahko v Sloveniji obiščejo okrog 200 muzejev, muzejskih zbirk, galerij in likovnih

razstavišč. Se pa v tem času tudi muzeji in galerije spopadajo s pomanjkanjem sredstev.

Pravilno izbrana ličila in dišave so lepo darilo

Prihaja čas obdarovanja in nemalokrat se znajdemo pred dilemo, kaj kupiti. Ženske rade prejmemo tudi dišavo ali ličila – to je uporabno darilo, vendar je zelo pomembno, kaj izberemo, sicer bo učinek ravno

nasproten.

Foto: D

ream

stim

e

37


Foto: Dreamstime36


38 39

Pri odločanju za posamezne projekte in avtorje sta najpomembnejša kriterija umetniška odličnost in enkratnost av-

torskih poetik, hkrati pa so razlogi lahko tudi širšega kulturološkega značaja, vpeti v neki programski okvir, je pojasnila Nina Pirnat Spahić, vodja razstavnega programa Can-karjevega doma. Dodaja, da sta tako program Galerije Cankarjevega doma kot tudi celotne hiše usmerjena pretežno v mednarodno so-delovanje. »V zadnjih 20 letih smo sodelovali z nepregledno vrsto tujih ustanov, muzejev in galerij, fundacij in zbirateljev. Dobre stike pa seveda vzdržujemo tudi s številnimi tujimi kulturnimi inštituti oziroma veleposlaništvi v Ljubljani. Vsekakor pa CD kot kulturno središče na vseh umetniških področjih delu-je izrazito povezovalno med najrazličnejšimi tujimi in slovenskimi vladnimi in nevladnimi kulturnimi ustanovami.«

od rembrandta do Lautreca V preteklosti so obiskovalci na likovnih razstavah lahko občudovali dela slovitih umetnikov, kot so Rembrandt, Egon Schie-le, Marc Chagall, Giorgio Morandi, Giorgio de Chirico, Hundertwasser in še bi lahko naštevali, vse do letošnje izjemne postavi-tve Henrija de Toulouse Lautreca. »Veliko pozornost namenjamo tudi kulturnozgo-dovinskim razstavam, kakršne so bile Fara-onska renesansa (razstava staroegipčanske

umetnosti), Japonski lesorezi, Mehika pred Kolumbom – ar-heologija zahodne Mehike, Oživljene kulture – arheologi-ja Gorjancev od prazgodovine do srednjega veka, Armenska tradicija med svetom in svetim (od arheologije in etnologije do umetne obrti). Med slovenski-mi projekti pa v naši program-ski zasnovi osrednje mesto zavzema slovenski bienale ilu-stracije, ki ga v Cankarjevem domu organiziramo vse od njegove ustanovitve leta 1993, medtem ko številne projekte s področja arhitekture, oblikova-nja in fotografije postavljamo v drugih razstavnih prostorih CD: Mali ga-leriji in vseh večnamenskih preddverjih,« pojasnjuje sogovornica.

Poslastice v prihodnjem letu

In katere razstave bodo najodmevnejše v letu 2012? »Prvo polovico prihodnjega leta bo zaznamovala razstava, posvečena slo-venskim tržaškim slikarjem v prelomnem povojnem obdobju 1945–65. Posebej zani-mivo je, da bo sočasna postavljena obsežna razstava slovenskih goriških in tržaških umetnikov 20. stoletja v uglednem trža-

škem razstavišču Salone degli Incanti. Obe razstavi – tematska in fokusirana ljubljan-ska ter pregledna tržaška – se bosta pred-stavljali skupaj, pridobili pa sta tudi častno pokroviteljstvo obeh mest, Ljubljane in Trsta. Od junija do konca julija bo za foto-grafske sladokusce na ogled razstava Ruska fotografija 1918–50, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Muzejem za umjetnost i obrt iz Zagreba, jesenska sezona pa bo vsekakor v znaku jubilejnega 10. slovenskega bienala ilustracije s spremljevalnimi programi,« dogajanje v prihajajočem letu opisuje sogo-vornica.

Usmerjeni v mednarodno sodelovanje

V Galeriji Cankarjevega doma se osredotočajo predvsem na likovne razstave s poudarkom na mednarodnem sodelovanju, veliko pozornost pa namenjajo tudi kulturnozgodovinskim razstavam.

Makučeve etude

Slike, skulpture in dela na papirju Vladimirja Makuca

2000 - 2011

7. 12. 2011 – 12. 2. 2012

makuc_oglas_finance.indd 1 14.12.2011 12:50:30

Tako v Galeriji Fur-lan kot v Galeriji Hest so prepričani, da je zdaj primeren čas za nakup ume-

tnin, saj je ponudba pestra, cene pa ugodne. To počasi spozna-vajo tudi ljubitelji umetnin, saj se prepričanje o nakupu ume-tniškega dela kot dobri naložbi krepi iz dneva v dan.

Povečuje se zanimanje za umetniško fotografijo

V Galeriji Furlan pravijo, da so kupci večji del iz generacije sta-rejših, od 50. leta naprej, počasi pa se povečuje tudi delež mlaj-ših. Kot ugotavljajo, Slovenci najpogosteje izbiramo slike – na prvem mestu so olja na pla-tnu, delež impresionistov je še vedno velik. Mlajši kupci se za-nimajo za akril na platnu in gra-fiko, povečuje pa se tudi zani-manje za umetniško fotografijo. Zanimanja za plastiko je manj. Komorno zanimanje je za zu-nanje skulpture, reliefe iz bro-

na, ki bi bili umeščeni na vrtu, pri hiši oziroma poslovnem prostoru. Največje je povpra-ševanje po delih umetnikov, kot so Zoran Mušič, Miha Maleš, Karel Zelenko oziroma Studio Zelenko – Nina Zelenko, Lojze Perko in Tomaž Perko, Maksim Gaspari, Maksim Sedej, F. Pa-vlovec, Dora Plestenjak, Lado Jakša, Boris Gaberščik, Oskar Karel Dolenc.

Vse več je povpraševanja po delih mlajših avtorjev

V Galeriji Hest opažajo, da zanimanje Slovencev za na-kup umetnin iz leta v leto na-rašča. »V zadnjih dveh letih se je zmanjšalo zanimanje za nakup slovenskih impresioni-stov, dobro se prodajajo slo-venski modernisti in sodobni avtorji srednje generacije. Vse večje je povpraševanje po delih mlajših avtorjev. Pri na-kupu je izbor avtorja odvisen predvsem od namena nakupa. Če gre za zbirateljski kos, so

zanimiva predvsem dela slo-venske moderne in nekaterih klasikov, pri nakupu umetni-škega dela kot darila pa pred-njačijo sodobni avtorji. Mlaj-ša generacija kupcev posega predvsem po delih mladih av-torjev, kar je zelo spodbudno,« menijo v Galeriji Hest.

Večji udarec kot recesija je povzročila odprava

davčne olajšave Na vprašanje, kako jih je priza-dela gospodarska kriza, v Ga-leriji Furlan odgovarjajo: »Go-spodarska kriza in stanje duha sta zelo prizadela našo galerijo, saj smo leta 2007 odprli nove prostore z odmevno razstavo Studia Zelenka. Zdaj poskuša-mo za nakup umetniškega dela navdušiti nove stranke, saj veli-ko dolgoletnih strank ne zmore več vsakoletnega nakupa tako v poslovne namene kot za svojo duhovno rast in naložbo.« Tudi v Galeriji Hest opažajo, da ima kriza posledice. »Kriza je vse-

kakor pustila pečat na umetni-škem trgu. Prodaja se je najbolj zmanjšala na področju sloven-ske klasike, predvsem impresi-onistov, vendar je večji udarec kot recesija umetniškemu trgu pred leti povzročila odprava davčne olajšave pri nakupu umetniški del.«

Glede na ustanovitelja poznamo v Sloveniji naslednje vrste galerij: javne zavode (galerije in muzeje), katerih ustanoviteljica je država, javne zavode, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, galerije nevladnega sektorja (različna društva, fundacije, zasebni zavodi …), zasebne galerije, galerije različnih gospodarskih družb in nekatera nespecifična, včasih le občasna razstavišča različnih kulturnih društev, izobraževalnih ustanov, knjižnic in podobno.

Foto: Dreamstime Avgust Černigoj: Krajina iz tržaške okolice (1949)


40

Evropska prestolnica kulture 2012 se začne z otvoritvenim vikendom v Mariboru od 13. do 15. januarja 2012. Osrednja velika slovesnost bo v soboto

na novem Trgu Leona Štuklja v večernih urah, njeni organizatorji in producent so si-cer skrivnostni, a obljubljajo kar nekaj zani-mivih presenečenj, predvsem pa nepozabno zabavo. Ob vikendih, ki sledijo otvoritvene-mu v Mariboru, pa bodo slavnostne priredi-tve tudi v vseh partnerskih mestih.

V Mariboru vrhunci s svetovnih odrskih desk

Programski sklop Terminal 12 bo med dru-gimi prvovrstnimi umetniškimi projekti od februarja do novembra prihodnje leto ponudil sklop devetih vrhunskih mednaro-dnih odrskih stvaritev, poimenovan Oder med nebom in zemljo. Na ogled bodo vari-ete Gardenia, pretresljiva in humorna no-stalgična zgodba o staranju transvestitskih odrskih div, Cabaret New Burlesque, ki nazorno prikaže, kaj se zgodi, ko močnejše, zrelejše, konkretne ženske zavzamejo oder in z vročimi divjimi točkami gledalcem pri-redijo obsceno zabavo, svetovna premiera solo performansa Droge so me obdržale pri življenju v režiji velikega maga sodobnega gledališča Jana Fabra, z osupljivo energi-jo in dih jemljajočimi akrobatskimi moj-strovinami napolnjen gledališki dogodek Chouf Ouchouf in neponovljiva konjeniška predstava Konjenikova pot v režiji slovitega Bartabasa in izvedbi Kraljeve akademije za gledališče s konji iz Versaillesa. V Mariboru bo gostoval tudi z množico podob in vizual-nih intervencij napolnjen operni spektakel Faust v režiji Silvia Purcareta, ki se z več kot 100 nastopajočimi velikopotezno spo-gleduje s »freak showom« in srednjeveškimi pasijoni, čarobna predstava Tobari v iz-vedbi japonske skupine plesa butoh Sankai Juku in s koreografijo legendarnega Ushia Amagatsuja, Nevidni cirkus Jeana-Baptista

Thie r réeja in Victorie Chaplin, v katerem bo mogoče občudovati nevidne ribe, elegantne akrobacije na vrvi in (včasih ponesrečene) čarovniške točke. Kot zadnji bo gostoval de-kadentni »freak show« Obludarium, cirkus, ki bo z veliko absurdne komike, gledališke maske in čudovitimi kostumi gledalce po-peljal v svet čudaške poezije in magičnosti.

z abonmajema Nebo in zemlja do najboljših sedežev

Oder med nebom in zemljo je cvetober stva-ritev gledaliških legend, znanih po uporno-sti in popolni predanosti svoji umetnosti. Ponuja nekaj za najmlajše gledališke rado-vedneže, kulture lačne mladostnike, ne-dvomno pa bo zadovoljil prekaljene gleda-liške poznavalce, zato smo za vse ljubitelje odrske umetnosti pripravili dva abonmaja. Abonma Nebo bo omogočil premierni ogled vseh devetih vrhunskih predstav z najbolj-ših sedežev. Abonma Zemlja pa ponuja ne-premierni ogled osmih predstav Odra med nebom in zemljo v ponovitvenih terminih in ne vključuje predstave Gardenia.

zagotovite si svoj sedež že danes Natančne informacije o rezervaciji abo-nmajev bodo na voljo na spletni strani www.maribor2012.eu, več informacij o abonmajih pa dobite tudi na e-poštnem naslovu [email protected] ali te-lefonski številki 068 155 506. Prodajna www.maribor2012.eu

Evropska prestolnica kulture

ZAVRTIMOSKUPAJ!Premaknimo meje, poživimo življenje.

Na tocki preobrata preoblikujmo svoj svet

in prihodnost zacrtajmo z energijo kulture.

EPK OGLAS 200x90 SLO.indd 1 10/18/11 2:45 PM

Maribor se s partnerskimi mesti Mursko Soboto, Novim mestom, Ptujem, Slovenj Gradcem in Velenjem vneto pripravlja na prve prireditve v okviru velikega projekta evropske prestolnice kulture. Tako tečejo

zadnje priprave na osrednji dogodek ob otvoritvi, ki bo januarja v Mariboru, sledile bodo slavnosti v partnerskih mestih, v prihodnjih dneh pa bodo odprli tudi dve informacijski točki.

mesta abonmajev bodo v Mariboru na in-formacijski točki, SNG in TIC, v Ljublja-ni pa informacijski točki, v Cankarjevem domu in TIC.

Informacije na kupu V drugi polovici decembra zavod MARI-BOR 2012 – Evropska prestolnica kulture odpira prvi dve informacijski točki MARI-BOR 2012 – v Mariboru in Ljubljani. Načr-tujejo pa tudi odprtje infotočk v partnerskih mestih. V njih bodo vsi zainteresirani – tako domači kot tuji gosti – dobili vse informaci-

je o tem, kje in kdaj se odvijajo prireditve in dogodki, povezani z EPK, v vseh mestih, tako Mariboru kot partnerskih mestih. V teh informacijskih točkah bodo pred prire-ditvami na voljo tudi vstopnice za priredi-tve in dogodke ter abonmajske vstopnice, prodajali pa bodo tudi spominke. Predvide-ni odpiralni čas infotočk bo od 10. do 19. ure vse dni v tednu, ob praznikih in dela prostih dneh s prilagojenim urnikom. Sočasno pa odpirajo tudi klicni center z informacijami tudi prek elektronske pošte, njegov elek-tronski naslov je [email protected].

Če povzamemo zadnje priprave organiza-torjev v Mariboru in partnerskih mestih, se ti ne ukvarjajo samo z vsebinami za-nimivih in privlačnih prireditev, ampak tudi z načrtom dobrega informiranja vseh gostov – tako domačih kot tujih –, ki bodo zanesljivo v izboru vsega našli tudi kaj takega, kar jim bo odprlo duha, razširilo obzorja, jih zazibalo v fantazijski svet in jih hkrati ozaveščalo o najpomembnejših vprašanjih življenja in kulturnega dožive-tja. To pa je tudi eden od ciljev evropske prestolnice kulture.

Odštevamo dneve do začetka EPK

kultura

Tobari, avtor: www.perdiem.fr

Gardenia, avtor: Luk Monsaert

Živahen vrvež v Vetrinjskem dvoru, avtor: Mediaspeed

42 43

kULTUrNI DoGoDkI

avven, Siddharta

Kongresni trg, 26. decembra

Ulično gledališče

Mesarski most, od 26. do 30. decembra

Sneguljčica in sedem palčkov na ledu

Hala Tivoli, 26. decembra

Carmen na ledu

Hala Tivoli, 26. decembra

Božično-novoletni koncert v Podzemlju Pece

Mežica, 26. decembra

43

Nacionalna operno-baletna hiš a je ob odprtju predsta-vila novo celostno podobo, ki je odsev ohranjanja njene tradicije in poslanstva ter

odprte poti med vrhunske umetniške usta-nove 21. stoletja. Obiskovalcem bo na voljo tudi nov spletni portal z vsemi informacija-mi.

Prihodnje leto 120-letnica delovanja

Pred odprtjem 10. decembra je izšla mo-nografija o SNG Opera in balet Ljubljana z naslovom Zlitje stoletij. To pa je tudi naslov otvoritvene slovesnosti, ki jo je neposredno prenašala RTV Slovenija, in obenem slogan vseh prireditev in dejavnosti v okviru otvo-ritve hiše, selitve in 120-letnice delovanja, ki jo bomo zaznamovali prihodnje leto. Častno pokroviteljstvo otvoritve in pra-znovanja 120-letnice je prevzel predsednik republike dr. Danilo Türk. Avtorja projekta prenove in dograditve poslopja SNG Opera in balet Ljubljana sta arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc. V prenovljeni dvorani je

obiskovalcem na voljo od 526 do 580 sede-žev, odvisno od konfiguracije.

kratka zgodovina V poslopju današnje Opere, ki je bilo zgra-jeno leta 1892 (stavbo sta projektirala arhi-tekta Hrasky in Hruby), sta na prelomu 19. v 20. stoletje delovali dve gledališči: nemško gledališče in slovensko deželno gledališče z dramo in opero. V slednji so bili angaži-rani stalni dirigenti, solisti in zbor. Operne predstave so vse do leta 1908, ko je bil usta-novljena Slovenska filharmonija, spremljali godbeniki 17. (kranjskega) in 27. (štajer-skega) pehotnega polka cesarske in kralje-ve armade. Od leta 1908 do 1918 je operne predstave spremljal orkester Slovenske filharmonije, leta 1918 pa je bil ustanovljen operni orkester. Izvajali so predvsem fran-coske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih de-lih. V obdobju med obema vojnama je oper-no gledališče posodobilo svoj repertoar in uprizoritev je doživelo kar nekaj uspešnih oper slovenskih avtorjev (Kogoj, Osterc, Bravničar). Po drugi svetovni vojni je postal

ljubljanski ansambel cenjen tudi zunaj meja domovine. Velikanski uspeh je požel z med-narodnim gostovanjem na Nizozemskem, še zlasti pa z uspešnim nastopom v velikem opernem gledališču v Parizu. Leta 1957 je bil posnetek opere Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva (dirigent Bogo Lesko-vic) nagrajen s Philipsovo nagrado grand prix kot najboljši posnetek leta.

Več kot 200 različnih baletnih predstav

Profesionalni baletni ansambel je bil v Lju-bljani ustanovljen leta 1918 in je od tedaj dalje ves čas del slovenskega gledališča. Že v prvih letih svojega obstoja je uprizoril ne-kaj znanih klasičnih baletnih stvaritev, svoj repertoar pa je obogatil tudi z novejšimi slo-venskimi deli. Mladi plesalci so se izobra-ževali večinoma na domačem odru, tako je bilo vse do leta 1948, ko je to nalogo prevze-la Srednja glasbena in baletna šola. Doslej si je ljubljansko občinstvo ogledalo skoraj 200 različnih baletnih predstav s klasičnega re-pertoarja in kar lepo število novejših stvari-tev slovenskih in tujih koreografov.

Opera spet

odprla vrata

SNG Opera in balet Ljubljana se po šestih letih prenove vrača v

matično hišo. Umetniški ansambli, ki so ves ta čas delovali v izjemno težkih razmerah, raztreseni na

osmih lokacijah po prestolnici, so dobili sodobne vadbene prostore

in tehnično odlično opremljen oder, obiskovalci pa bodo ob vstopu

najprej opazili čudovito restavrirano dvorano in sodobno sprejemno avlo

s številnimi dostopi.

kultura

Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Damjan Prelovšek

World Press Photo 2011

Cankarjev dom, do 2. januarja 2012

Parni valjak

Stožice, 17. decembra

riblja čorba

Ljubljana, 17. decembra

La Traviata

SNG Opera in balet, 20. decembra

Vlado kreslin: 50 koncertov v 20 letih – fotografska razstava

Cankarjev dom, od 24. decembra do 8. januarja 2012


4544

Družabna kronika

Mračna estetika post-nuklearnega sveta … Človek mitologija se vkrca na mos-kovsko podzemno,

da, potem ko se je primerila globalna katastrofa, kataklizma, ultimativno sesutje v rovu današnjega … Junaki, kot jih je ukrojil Dmitry Glukhovsky, so predmet apokalitičnega poskusa, literarne inovacije v filozofsko ute-meljeni antiutopiji. Metro zdaj post-ane, hm, globalni projekt.

Dvajset let po nuklearni vojni je v me-troju preživelo vsega nekaj tisoč ljudi. Ob radiaciji, mutantih in fizičnih iz-krivljenjih je življenje vse prej kot la-hko. Artjom si v takšnih okoliščinah prizadeva rešiti svoj dom, svojo me-

trojsko postajo – najti mora mesto »Polis«. Na svojem potovanju skozi metro sreča vrsto osupljivih likov. Kot senca ga ves čas potovanja spremlja vprašanje: zakaj sem izbran za to na-logo?

V Rusiji je roman takoj ob izidu doživel izjemno zanimanje, več milijonov ljudi je knjigo prebralo na spletu, prek 400 tisoč izvodov pa je bilo prodanih v knjižni obliki. Do danes je roman pre-veden že v več kot 20 jezikov. Dmitry Glukhovsky je zanj prejel tudi nagrado Evropskega društva za znanstveno fantastiko, na podlagi romana je nas-tala istoimenska odmevna videoigra.

Vir: Založba Sanje

Alojz Ihan: hVaLNICa reŠNJeMU TeLeSU

Cankarjeva založba

Louise L. Hay: ŽIVLJeNJe Je TVoJe

Iskanja

M. Šurca, B. Zgaga: V IMeNU DrŽaVe 2 Založba Sanje

Jože Pirjevec: TITo IN ToVarIŠI Cankarjeva založba

Haruki Murakami: o ČeM GoVorIM, ko GoVorIM o TekU

Mladinska knjiga

Brina Svit: hVaLNICa LoČITVI Cankarjeva založba

Stephane Hessel: DVIGNITe Se! Založba Sanje

Sanja Lončar: ŠČePeC reŠITVe SVeToVaNJe

Aleš Pevc

Paulo Coelho: TreNUTkI - PaULo CoeLho

Učila

Rhonda Byrne: SkrIVNoST Mladinska knjiga

Peyo: SMrkCI, VeLIka kNJIGa PoVeSTI

Založba Grahovac

Kajetan Kovič: MaČek MUrI Mladinska knjiga

Peyo: SMrkCI - ŠTIrJe LeTNI ČaSI

Založba Grahovac

Peyo: VaŠka VeSeLICa Založba Grahovac

Peyo: SMrkCI - DaN S SMrkCI

Založba Grahovac

Peyo: SMrkeTa Založba Grahovac

Peyo: SMrkCI - Na reČNeM BreGU

Založba Grahovac

Peyo: SMrkCI IN zaČaraN GozD

Založba Grahovac

Peyo: SMrkCI IN MUha Bzz

Založba Grahovac

Peyo: SMrkCI - MaLo DrUGaČeN SMrk

Založba Grahovac

za oTroke IN MLaDINo

za oDraSLe

Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS

Bralni kotiček

Dmitry Glukhovsky

Metro 2033

44

Naj 10 knjig v slovenskih knjigarnah, november 2011petek • 16. decembra 2011 • št. 65

DRI daroval Rdečim noskom Rajko Siročič, generalni direktor družbe DRI upravljanje investicij, d. o. o., je na Kliniki za pedi-atrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor organizaciji Rdeči noski – društvu za pomoč trpečim in bolnim v imenu družbe DRI izročil donacijo v znesku sedem tisoč evrov. V družbi DRI so se za to potezo odločili, ker želijo razširjati pozitivne vrednote in ker se zavedajo potrebe po ozaveščanju in vključevanju skrbi za družbeno korist v vsakdan. Donacijo je v imenu Rde-čih noskov sprejela Ana Lampret, ki se je zahvalila vodstvu družbe DRI in tudi doc. dr. Nataši Mar-čun Varda, dr. med., predstojnici Klinike za pediatrijo, ki je sprejela donatorja in ki tudi tedensko omo-goča obiske zabavnih zdravnikov rdečih noskov. Na fotografiji: Raj-ko Siročič, generalni direktor DRI upravljanje investicij, d. o. o., klovn zdravnik dr. E. K., Ana Lampret in doc. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med.

Trajnostna moda Simone Lampe Simona Lampe je konec novembra v opuščenem proizvodnem obratu nekdanje Kolinske predstavila modno revijo v duhu poslovne trajno-stne mode. Oblikovalka je pripravila zimsko in poletno kolekcijo obla-čil z ekopečatom recikliraže in multiuporabe. Glavni cilj dogodka je bilo širjenje okoljske zavesti v poslovni modi. Kolekciji zato nagovar-jata poslovno žensko, ambasadorko racionalne porabe in vizionarko, ki želi širiti trajnostno zavest ne samo v svojem podjetju, temveč tudi na področju mode. Ob tem pa je oblikovalka imela tudi namen, da se z reciklažo in multiuporabo poslovnim ženskam olajšata stiliranje in nakupovanje. Kolekciji sta sicer podpisani z diskretno ekstravagan-co. Vključevali sta kar nekaj kosov recikliranih oblačil, za celoto pa je oblikovalka dodala nove kose v naravnih materialih – svili, kašmiru in volni. Na fotografiji: Simona Lampe (levo) in Senja Vraber, direktorica podjetja Toyota Adria.


46 474746

Družabna kronika petek • 16. decembra 2011 • št. 65

»Vidim cilj« Znani slovenski maneken Alen Kobilica je na Fakulteti za šport v Ljubljani predsta-vil center za slepe športnike »Vidim cilj«. Poslanstvo novoustanovljenega centra je spodbujati slepe k telesni dejavnosti in re-dnemu ukvarjanju s športom na rekreativ-ni in profesionalni ravni. Kot idejni vodja in ambasador centra si je Alen Kobilica za-stavil tudi osebna cilja: sodelovanje na le-tnih paraolimpijskih igrah 2012 v Londo-nu kot plavalec in zimskih paraolimpijskih igrah 2014 v Sočiju kot smučar. Ob koncu predstavitve projekta je pod vodstvom tre-nerjev in pomočnikov v bazenu fakultete potekalo prvo rekreativno plavanje v okvi-ru centra »Vidim cilj«, ki so se ga udeležili otroci iz Zavoda za slepe in slabovidne Ljubljana.

C-MAX Zvezi prijateljev mladine V podjetju Summit motors Lju-bljana so sredstva, namenjena darilom za poslovne partnerje in družbenike, spet poklonili v do-brodelne namene. Pravijo, da so prepričani, da gre najnovejši ford C-MAX, ki je prejel nagrade za svojo odličnost, tudi tokrat v prave roke. Ford C-MAX bo prihodnji dve leti olajšal delo številnih pro-stovoljcev, predvsem družinam, ki vsakodnevno iščejo pomoč v cen-tru. Na fotografiji: Anita Ogulin, sekretarka Zveze prijateljev mladi-ne Ljubljana Moste-Polje, in David Jurič, direktor podjetja Summit motors Ljubljana.

Uspešno leto za Dveri-Pax Leto je naokoli in v teh predbožič-nih dneh so se predstavniki vinske kleti Dveri-Pax iz Jarenine v re-stavraciji Separe v Ljubljani skupaj s predstavniki medijev že tradici-onalno poslovili od starega leta in nazdravili novim izzivom, ki jih prinaša novo leto. Danilo Flakus, direktor vinske kleti Dveri-Pax, je imel letos zares dober razlog, da skupaj z novinarji nazdravi enkra-tnemu uspehu vinske kleti Dveri--Pax – njihovo slamnato vino šipon 2009 je namreč na izboru »De-canter World Wine Awards 2011« v Londonu prejelo najvišjo nagra-do, laskavi naziv »International Trophy«. Letos se le 25 vin na sve-tu lahko pohvali s tem prestižnim naslovom. Na fotografiji: Danilo Flakus z nagrajenim šiponom.

Dobrodelni slikopleskarji Sekcija slikopleskarjev in črkoslikar-jev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je 25. novembra 2011 organi-zirala že 13. humanitarno tekmovanje zapored. Tokrat so slikopleskarji iz vse Slovenije prepleskali prostore vrtca, šole in petih zdravstvenih ambulant v Centru za sluh in govor Maribor, v katerega je vključenih 132 otrok z go-vorno-jezikovnimi težavami, gluhih in naglušnih otrok ter otrok z avtistično motnjo. Devetdeset mojstrov sliko-pleskarjev ter dijakov iz mariborske in kranjske srednje gradbene šole je tako v enem dnevu prebarvalo 3.800 kvadratnih metrov zidnih površin, pri čemer so porabili več kot 800 kilogra-mov barve Jupol, ki jo je prispeval ge-neralni pokrovitelj Jub.

48

48

koLeDar DoGoDkoV

Na Pozojevi grajski poti si ogledamo in spoznamo pet znamenitosti. To so štirje gradovi: Velenjski grad in gradovi Šalek, Ekenštajn in

Turn ter območje potopljenih Škal (nekdaj središče Šaleške doline). Ker spoznavamo gradove, se pot imenuje »grajska«, in ker nas od gradu do gradu spremlja Pozoj, je pot poimenovana po njem. V celoti jo lahko prehodimo in v pretežnem delu prekolesa-rimo. Zasnovana je kot nekajurni izlet za starejše otroke v spremstvu odraslih.

Izhodišče in konec poti je vila Bianca. Tam je turističnoinformacijski center (TIC), kjer dobimo kartonček za zbiranje žigov. Te poiščemo na predstavitvenih tablah pri posamezni znamenitosti. Če nam uspe obiskati vseh pet točk, zbe-remo pet žigov. Na TIC ob predložitvi kartončka z vsemi žigi dobimo nagra-do – Pozojevo nalepko, ki jo nalepimo v okvirček na koncu vodnika. Ob vsaki znamenitosti so postavljene predstavi-tvene table z osnovnimi informacijami o znamenitosti in Pozojevi poti, v sloven-skem in angleškem jeziku.

Na pot se lahko odpravimo posamič ali organizirano (več informacij o organizi-ranem vodenju dobite na TIC Velenje). Spremlja nas knjižica vodnik, ki je tako majhen, da ga lahko spravimo v žep ali nahrbtnik. Pripravljen je v dveh jezi-kovnih različicah: v slovenskem in an-gleškem jeziku. V vodniku so: natančen opis poteka poti, osnovni podatki o vsaki znamenitosti, ljudsko izročilo, dodatne za-nimivosti ob poti ter naslovi za več informa-cij. Raven informacij je prilagojena namenu vodnika po poti, ki opisuje predvsem, kar vidimo in kar bi utegnilo zanimati otroke.

** Pozoj je bajeslovno bitje iz kulturne zakla-dnice Šaleške doline. Po ljudskem izročilu se je izvalil iz rdečega jajca, ki ga je znesel sede-mletni petelin. Jajce se je kar samo pogreznilo v podzemno jezero sredi gore Kozjak, kjer je Pozoj zrasel, v silni nevihti prekljuval gorsko steno in prišel na plan.

Vir: Turističnoinformacijski center Velenje

Pot pod noge

Velenje je mlado mesto, v katerem se poti sedanjosti prepletajo z zgodbami iz preteklosti. Kraj z bogato dediščino iz preteklosti je hkrati

tudi najmlajše mesto v Sloveniji, ki očara vsakogar. Zaznamujejo ga moderna mestna arhitekturna zasnova, številni parki, zelenice, športni

objekti, muzeji in kulturna dediščina, ki preprosto navdihuje.

pot poimenovana po njem. V celoti jo lahko pot poimenovana po njem. V celoti jo lahko prehodimo in v pretežnem delu prekolesa-rimo. Zasnovana je kot nekajurni izlet za

Izhodišče in konec poti je vila Bianca. Tam je turističnoinformacijski center

o znamenitosti in Pozojevi poti, v sloven-

tablah pri posamezni znamenitosti. Če

Tek in pohod Božičkov 2011

33. zimski pohod na Javornik

koprski novoletni tek

Božični pohod z baklami na zasavsko Sveto goro

Žive jaslice na gradu Turjak

13. novoletni pohod na Blegoš

zlata lisica, smučarski svetovni pokal za ženske

Ljubljana, 16. decembra

Javornik, 17. decembra

Koper, 17. decembra

Izlake, 24. decembra

Turjak, 24. in 25. decembra

Celje, do 31. decembra

Hotavlje, 2. januarja 2012

Mariborsko Pohorje, 21. in 22. januarja 2012

opis poteka poti, osnovni podatki o vsaki ** Pozoj je bajeslovno bitje iz kulturne zakla-

o znamenitosti in Pozojevi poti, v sloven-o znamenitosti in Pozojevi poti, v sloven-

S Pozojem po grajski poti okoli Velenja

Pravljična dežela

www.miele.si

* Kavni avtomat si zagotovite v Miele galeriji oz. pri Vašem najljubšem prodajalcu Miele aparatov.

Praznična ponudba Miele v Veselem decembruRazmišljate kaj bi svojim dragim ali sebi kupili za praznične dni?Za Vas smo pripravili prav POSEBNO PRAZNIČNO PONUDBO ob prihajajočih belih praznikih. V času trajanja akcije Vas razvajamo z dodatno ponudbo prostostoječega kavnega avtomata v beli barvi. Saj veste belina se odlično prileže veselemu decembru.V času trajanja te praznične ponudbe smo kavnemu avtomatu v črni in beli barvi znižali ceno in sedaj ga dobite za never-jetnih 990,00 EUR, DDV je že vključen. Ta ponudba traja od 01.12.2011 do 31.12.2011 oziroma do odprodaje zalog.

Da bo ponudba še bolj praznična vam podarjamo še termo posodo za shranjevanje mleka brezplačno, če ste eden izmed prvih petih najhitrejših kupcev.

Termovka BREZPLAČNO!

Z L I T J E S TO L E T I J1 8 9 2 - 2 0 1 1

Pod zvezdamiTrav ia ta

Kdo je na jmočnejš i na sve tuHres tač - Bož ična zgodba

NabuccoRomeo in Ju l i ja

www.opera.si

SNG

Ope

ra in

bal

et L

jubl

jana

, Žup

anči

čeva

1, 10

00

Lju

blja

na

| ×

¤

Opera_203x271.indd 1 12/12/11 5:03:12 PM

skladbe izražajo tisto, kar živim › files › 2011-12-16 › club-december.pdf · skladbe...

Documents