6 72 6. D EC E M B R A 2 0 1 0 2 6. D EC E M B R A 2 0 1 0

TRIKRALJSKA AKCIJA Letos za projekte v 30-ih državah

Cerkev doma

Trikralje-vski pevci so postali raz-poznavni zank božične-ga časa. Ljudje cenijo lepi običaj in se veselijo obi-ska kraljev, ki jim prine-sejo blagoslov in najboljše želje za novo leto. S trikraljevsko akcijo si je zastavila Katoliška otro-ška mladina visok cilj: po-stati znamenje, da postane svet bolj pravičen. Z darovi trikraljevske akcije je Kato-

liška otroška mladi-na podprla milijone ljudi v revnih de-želah Afrike, Azije in Latinske Ameri-ke. 85.000 trikra-ljevskih pevcev je vsako leto po Av-striji na poti, da postavijo zname-nje proti revšči-ni in krivici. Ak-cija podpre letno

500 projektov v Afri-ki, Aziji in Latinski Ameri-ki. V zadnjem letu so trikra-ljevski pevci na Koroškem pripeli 1,25 milijonov evrov. Od leta 1954 so pevci zbrali 300 milijonov evrov za po-trebe soljudi.Letošnja nabirka je name-njena projektom v 30 drža-vah. Ena od njih je Gvate-mala. »Ljudstvo ki gladuje je ljudstvo brez miru.« Iz-rek iz Gvatemale slikovi-to kaže položaj države. Če-

prav je državljanska vojna minila, vlada v državi nasi-lje. 60 % prebivalstva živi v revščini. Lakota in iskanje čiste vode oblikujeta vsak-dan ljudi. Skrajno nepra-vilna delitev zemlje pogre-za mnogo kmečkih družin v globoko revščino. Neka-teri veleposestniki imajo ogromne plantaže, mnogim majhnim kmeticam in kme-tom pa ostane le malo za ži-vljenje. Projektni partnerji trikraljevske akcije dejavno podpirajo kmečke družine, da uveljavijo svojo pravico do lastne zemlje. Pridela-ve hrane in podpora zdrav-ja in zasiguranje čiste pitne vode so cilje katere, hočejo doseči s pomočjo trikralje-vske akcije. Okrog novega leta se bodo po hišah spet zglasili trije kralji in pod geslom - posta-vimo znamenje - prepevali za ljudi v Gvatemali. Številne Jakobove poti vodijo na grob

apostola Jakoba v Santiagu de Com-postela. Zgodovina teh romanj ima

bogato tradicijo. Njeni začetki segajo v srednji vek (9. stoletje), ko naj bi v San-tiago de Compostela prenesli posmrtne ostanke apostola Jakoba. Tradicionalni Jakobov simbol je školjka. In tako je po-stala školjka zaščitni znak romarjev na Jakobovi poti. Školjka simbolizira romar-jevo srečanje z nebeškim. V zadnjih tri-desetih letih so romanja po Jakobovi poti vedno bolj priljubljena. Cerkvena lista Der Sonntag in Nedelja va-bita meseca aprila 2011 na osemdnevno škofi jsko romanje po Iberskem polotoku. Romanje bo duhovno spremljal škof Alo-is Schwarz.

Santiago, Lizbona in druga portugalska mesta Že kar prvi dan romanja bodo ro-marji obiskali Santiago de Compostela – dolgo pričakovani romarski kraj števil-nih pešromarjev – z mogočno katedralo. Na osemdnevnem potovanju bodo romar-ji poleg Lizbone in številnih znamenito-sti odkrivali tudi sporočilo nekaterih sve-tnikov, ki jih častijo v teh krajih. V mestu Braga, ki je znano po številnih cerkvah in

ga imenujejo tudi Rim Portugalske, ča-stijo sv. Martina. Mesti Porto in Coimbra (Lucija iz Fatime) sta na sporedu tretji dan romanja.

Svoj višek bo romanje doseglo v Fatimi. Na kraj milosti roma vsako leto več mili-jonov ljudi. Podobno kot v Lurdu prihaja-jo v Fatimo ljudje k Materi božji, jo pro-sijo za pomoč in tolažbo, drugi prihajajo polni hvaležnosti, veselja in upanja. 13. maja 1917 se je Mati božja prikazala trem pastirčkom. V kapleli milosti bo škof Alo-is Schwarz obhajal z romarji božjo služ-bo. V okolici mesta Tomar, kjer častijo sv. Ireno, so znameniti samostani s krasno arhitekturo. Na sporedu romanja pa bo tudi ogled srednjeveškega mesta Obidos z mogočnim obzidjem in cistercijanski sa-mostan Alcobaca. Zadnji dan romanja pa je namenjen ogledu Lizbone, rojstnem kraju sv. Antona Padovanskega. Škof Alois Schwarz bo za potnike na vseh romarskih krajih obhajal sv. mašo. Vse-kakor naj bi romanje k znamenitostim in verskim centrom iberijskega polotoka po-menilo poglobitev vere in osebnega odnos do Boga.

2 6. D EC E M B R A 2 0 1 0

ŠKOFIJSKO ROMANJE 2011Santiago di Compostela, lepote Portugalske in Fatima

NA POTI

1249,- €za naročnike Nedelje

Redna cena je 1299,- €Doplačilo za enoposteljno sobo: 180,- €

Vaš popust

50,- €

Prijavite se čimprej

Telefon -

0463 5877 2504

V ceni je vključena: cena za polet iz Ce-lovca v Santiago de Compostella in iz Lizbo-ne v Celovec, pristojbina za varnost in leta-lišče, prenočitev v hotelih srednje kategorije s polpenzionom, nemško vodstvo, vstopni-ne, prihod in odhod do celovškega letališča iz koroških krajev (oddaljeni več kot 20 km od Celovca)

e-mail: reisen@kath-kirche-kaernten.at

od 2. aprila do 9. aprila 2011

Potovanje spremlja naš škof dr. Alois

Schwarz.

Dragi verniki!

Cilj letošnjega škofi jskega romanja sta dva za svetovno Cerkev in Evropo po-membna romarska kraja: Marijini ro-marski kraj Fatima na Portugalskem in Santiago de Compostela v Španiji, kjer se na grobu apostola Pavla stikajo Jakobo-ve poti iz vse Evrope. Prisrčno vas vabim na to romarsko pot, ki jo bom v predve-likonočnem času, od 2. do 9. aprila, sam spremljal. V teh osmih dneh bomo obiskali mno-ge za svetovno kulturno dediščino po-membne kraje. Tu bomo v skupnosti ver-nikov z vse Koroške oživljali našo vero. Kraje, ki jih bomo obiskali, so bili po-membni pri utrjevanju vere v naši do-movini. Po vojni so družine na Portu-galskem tisočim avstrijskim otrokom omogočile brezplačne počitnice in okre-vanje. Tudi na to se bomo spomnili na našem romanju. Z vsemi dobrimi željami za blagoslo-vljene božične praznike in milosti polno novo letovas pozdravlja

Alois Schwarzškof

Postavimo znamenje

Škof Alois Schwarz je zdaj uresničil nove smer-nice avstrijske škofovske konference po katerih vodje mesta Varuha žrtev nasilja in spolnih zlo-rab ne smejo biti v delovnem razmerju do škofi je. Zato je škof zdaj za delovno dobo petih let ime-noval psihologinjo dr. Elisabeth Watzlawick kot od škofi je neodvisno vodjo te pomembne insti-tucije. Doma je v Mostiču, telefonsko pa je go-spa Watzlawick dosegljiva pod številko 0676 / 8772-6488 oziroma po emailu na naslov: om-budsstelle@kath-kirche-kaernten.at. Nadalj-

ni člani na mestu ombudsmana pa so psihotera-pevt dr. Elmar Dobernig iz Celovca, dr. Irmgard Moser, pravnica iz kraja St. Salvator bei Friesach, in kot zastopnica staršev mag. Irmgard Schmid. Dosedajšni vodja tega mesta prelat Mathias Hri-bernik pa je postal predsednik nove škofi jske ko-misije proti nasilju in spolnim zlorabam. Naloga nove komisije je, da ocenijo posamezne primere morebitnega nasilja oz. spolne zlorabe v cerkve-nih ustanovah in predlagajo škofu cerkvenoprav-ne posledice takega dejanja.

Župnik Zunder častni kanonik Škof Alois Schwarz je imenoval župnika v Železni Kapli in provizorja na Rebrci in na Obirskem, Poldeja Zundra in dekana dekanije Šmo-hor, Güntherja Dörfl ingerja za častna kanonika. Imenovanje je iz-raz zahvale za zgledno delovanje v krški škofi ji. Častni kanoniki so častni člani stolnega kapitlja. Krški stolni kapitelj šteje osem članov in z župnikom Zundrom in dekanom Dörfl ingerjem štiri častni ka-nonike.

Psihologinja kot varuhinja žrtev nasilja in spolnih zlorab