slabe nina diplomska naloga · videmšek in visinski (2011) sta opredelila elementarne igre kot...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

NINA SLABE

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

NAJPOGOSTEJŠE ELEMENTARNE IGRE PRI

GIBALNIH/ŠPORTNIH AKTIVNOSTIH V VRTCIH

Nina Slabe

Koper 2017

Mentor: doc. dr. Iztok Retar

ZAHVALA

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila mentorju doc. dr. Iztoku Retarju za strokovno

pomoč, usmerjanje in nasvete pri pisanju diplomske naloge.

Hvala vsem prijateljicam za pomoč, nasvete in podporo.

Posebno se zahvaljujem družini in partnerju Gregorju, ki so mi ves čas študija stali

ob strani, me spodbujali in verjeli vame.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Nina Slabe, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Najpogostejše elementarne igre pri

gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:______________________

V Kopru, dne ____________________

IZVLEČEK

Elementarne igre so velika skupina iger, ki jih vzgojiteljice uporabljajo pri

načrtovanju gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu in ugodno vplivajo na otrokov gibalni

razvoj. Otroku nudijo razvoj naravnih oblik gibanja, učijo ga sprejemanje pravil,

medsebojne komunikacije in sodelovanja. Prilagodljiva pravila omogočajo, da vsak

vzgojitelj po potrebi sam preoblikuje igro, pokaže svojo avtonomnost in doseže

zastavljene cilje. Elementarne igre zagotovijo otrokovo primarno potrebo ter potrebo po

igri in gibanju.

V teoretičnem delu diplomske naloge smo raziskovali delitev elementarnih iger

glede na to, v katerem delu vadbene enote se izvajajo, podrobneje smo opisali vsako

izmed skupin in navedli njene ključne značilnosti. Zanimali so nas tudi cilji, ki jih lahko

dosežemo z igrami, za lažje izvajanje pa smo navedli nekaj napotkov, ki bodo v korist

vsem vzgojiteljem in vzgojiteljicam. Opisali smo nekaj najpogostejših elementarnih iger,

ki so uporabljene v vrtčevski praksi in jih navaja obstoječa domača literatura.

V empiričnem delu smo predstavili rezultate, pridobljene s spletno anketo, ki smo

jih obdelali s programoma Microsoft Word in Excel ter predstavili s pomočjo preglednic

in slik. V raziskavi je sodelovalo 52 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic, pri čemer jih je

imela večina visoko/univerzitetno izobrazbo. Zaposlene so večinoma v vrtcih, ki sodijo

v osrednjeslovensko regijo. Na anketo se je odzvalo največ anketirank, starih od 21 do

25 let, ki imajo do pet let delovne dobe.

Zanimalo nas je, katere so najpogostejše elementarne igre, ki jih vzgojiteljice

uporabljajo pri svojem delu, zakaj jih izvajajo in katere cilje največkrat dosežejo z njimi.

Prav tako nas je zanimalo, če pri igrah spreminjajo pravila in kje sploh dobijo ideje za

načrtovanje le-teh. Ugotovili smo, da so najpogostejše elementarne igre, ki jih

vzgojiteljice izvajajo, lovljenja. Izvajajo jih, ker so otrokom všeč in nudijo veliko različnih

možnosti. Redko spreminjajo pravila v igrah, če pa jih, jih spreminjajo z namenom, da

igro popestrijo, otroke naučijo upoštevanja različnih navodil, dosegajo cilje ali povečajo

zahtevnost. Ideje za elementarne igre največkrat dobijo od sodelavca/sodelavke in na

internetu.

Ključne besede: elementarne igre, gibanje, slovenski vrtci, cilji, pravila.

ABSTRACT

The most common elementary games in physical/sports activities in kindergartens

Elementary games are a large group of games which preschool teachers use for

planning physical/sports activities and which have a positive impact on motor

development of the child. They help the child develop natural movement and abide by

game rules as well as teach interpersonal communication and cooperation. Because

rules are bendy, every teacher can transform the game, thus showing their autonomy

and attaining certain goals. Another feature of elementary games is that they satisfy the

child's primary need to play and move.

The theoretical part of the thesis examines individual groups of elementary games

according to their main exercise unit, and provides a detailed description of every

group. It also explores the goals that can be attained through the games, and provides

guidelines to preschool teachers. Moreover, it discusses some of the main elementary

games that are commonly used in kindergartens and mentioned in domestic literature.

As for the empirical part, it presents the online survey results, which were

processed using Microsoft Word and Excel software, through tables and images. The

research involved 52 teachers and teaching assistants, the majority of which have

higher or university education. They mostly work in kindergartens in central Slovenia.

The majority of the respondents were women aged from 21 to 25 years with up to five

years of work experience.

The idea was to identify the most commonly used elementary games that teachers

use at work, why they conduct them, and which goals they usually achieve. They were

also asked about whether they change the rules and what is their inspiration when

planning such activities. The findings indicate that the most widely used elementary

game in kindergarten is playing tag because children like it and because it offers many

other playing options. If the respondents change the rules, which rarely happens, they

do so in order to make games more interesting, teach children to abide by the rules,

achieve goals, or increase the level of difficulty. They often draw inspiration for

elementary games from their co-workers or the internet.

Keywords: elementary games, movement, Slovenian kindergartens, goals, rules.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................. 2

2.1 Igra ............................................................................................................ 2

2.1.1 Otrok, igra in gibanje ........................................................................... 2

2.2 Elementarne igre ............................................................................................ 3

2.3 Delitev elementarnih iger ................................................................................ 4

2.3.1 Elementarne igre v uvodno pripravljalnem delu vadbene enote ........... 4

2.3.1.1 Lovljenja ................................................................................ 4

2.3.1.2 Skupinski teki z izmenjavo mest ............................................ 5

2.3.1.3 Tekalne igre ........................................................................... 6

2.3.2 Elementarne igre v glavnem delu vadbene enote ................................ 6

2.3.2.1 Štafetne igre .......................................................................... 7

2.3.2.2 Moštvene igre ........................................................................ 7

2.3.2.3 Borilne igre ............................................................................ 7

2.3.3 Elementarne igre v zaključnem delu vadbene enote ............................ 7

2.3.3.1 Igre ravnotežja ....................................................................... 8

2.3.3.2 Igre preciznosti ...................................................................... 8

2.3.3.3 Igre orientacije v prostoru ...................................................... 8

2.3.3.4 Igre hitre odzivnosti................................................................ 8

2.4 Značilnosti elementarnih iger .......................................................................... 8

2.5 Cilji elementarnih iger ..................................................................................... 9

2.6 Najpogostejše elementarne igre ..................................................................... 9

2.7 Napotki za izvajanje elementarnih iger...........................................................11

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................13

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ............................................................13

3.2 Cilji ...........................................................................................................13

3.3 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................13

3.4 Metode dela ...................................................................................................14

3.4.1 Izbrane raziskovalne metode ..............................................................14

3.4.2 Vzorec merjencev ..............................................................................14

3.4.3 Vzorec spremenljivk ...........................................................................14

3.4.4 Postopek zbiranja podatkov ...............................................................14

3.4.5 Omejitve raziskovanja ........................................................................15

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ......................................................................16

4.1 Osnovne značilnosti vzorca ...........................................................................16

4.2 Preverjanje hipotez ........................................................................................19

5 SKLEPNE UGOTOVITVE.....................................................................................26

6 LITERATURA IN VIRI ...........................................................................................27

7 PRILOGE .............................................................................................................28

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Imena najpogostejših elementarnih iger po izboru anketirancev ..........20

Preglednica 2: Najpogostejši cilji elementarnih iger .....................................................24

KAZALO SLIK

Slika 1: Spol anketirancev ...........................................................................................16

Slika 2: Starost anketirank ...........................................................................................16

Slika 3:Stopnja izobrazbe anketirank ...........................................................................17

Slika 4: Delovna doba anketirank v vrtcu .....................................................................17

Slika 5: Statistična regija vrtca, v katerem so zaposlene anketirankei .........................18

Slika 6: Delovno mesto anketirank ..............................................................................18

Slika 7: Izvajanje elementarnih iger .............................................................................19

Slika 8: Prikaz mnenja anketirancev o najpogostejših vrstah elementarnih iger ...........20

Slika 9: Prikaz mnenja anketirancev o spreminjanju pravil pri elementarnih igrah .......23

Slika 10: Prikaz razloga za izvajanje elementarnih iger ...............................................24

Slika 11: Prikaz mnenja anketirancev o idejah za elementarne igre ............................25

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje. .................................................................28

Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska

naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Otrok se skozi svoje otroštvo vsakodnevno srečuje z različnimi vrstami iger, med

katerimi so tudi elementarne igre. Področje elementarnih iger ponuja široko paleto iger,

ki jih lahko izvajamo na različne načine. Kot navaja Kurikulum za vrtce (1999),

elementarne igre predstavljajo osnovo športnih iger, v katerih otroci postopoma

spoznavajo pomen upoštevanja pravil in se socializacijsko krepijo.

Prav zaradi uporabnosti elementarnih iger v prvih letih otrokovega življenja in

njihovega pozitivnega vpliva na gibalni razvoj smo sklenili, da jih podrobneje proučimo.

V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili delitev elementarnih

iger, njihove značilnosti, cilje, opisali najpogostejše elementarne igre v že obstoječi

literaturi in navedli napotke za njihovo izvajanje.

V teoretičnem delu smo s pomočjo spletne ankete zbrali podatke o najpogostejših

elementarnih igrah, ki jih v slovenskih vrtcih izvajajo vzgojiteljice, zakaj jih izvajajo, če

spreminjajo njihova pravila in kje sploh dobijo ideje za same igre.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Igra

Z zdravstveno ozaveščenostjo ljudi je igra ponovno dobila pomembno vrednost, še

posebej na področju gibanja in športa. Uporabljamo jo kot sredstvo za vzgojo,

razvedrilo, z njeno pomočjo ohranjamo in krepimo zdravje ter delovne sposobnosti.

Pomembna je tudi pri vzgoji in učenju, saj omogoča celostni razvoj otrokove osebnosti.

Poleg potrebe po gibanju otrok v igri razvija telesne in duševne razsežnosti ter se prek

nje socializira in postopno navaja na življenje v skupnosti (Pistotnik, 1995).

»Igra kot svojevrstna dejavnost je najbolj primerna otrokovi naravi in osnovnim

zakonitostim njegovega razvoja; v največji meri zagotavlja enotnost med gibalnim,

spoznavnim, čustvenim in socialnim razvojem.« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 169).

Igro opredeljujemo kor svobodno izbrano psihofizično dejavnost, katere poteka ne

moremo vnaprej predvideti. Omejena je glede na čas, pravila in prostor. Motivacijo

zanjo dosežemo s premagovanjem preprek v igri, zadovoljstvom samoizražanja in

prijetnostjo (Pistotnik, 1995).

»Psihologi ugotavljajo, da se otrok igra, ker se razvija, oziroma da se razvija zato,

ker se igra. Tako lahko z gibalno igro vplivamo na celosten razvoj otroka.«(Rajtmajer,

1990, v Videmšek in Pišot, 2007, str. 170).

2.1.1 Otrok, igra in gibanje

»Po analogiji definicije igre iz razvojne psihologije opredeljujemo gibalno igro kot

aktivnost, s katero zadovoljuje otrok na naraven, svoboden, zanimiv, privlačen, skupen

in zabaven način skoraj vse svoje biološke in socialne potrebe po gibanju.« (Rajtmajer,

1990, v Videmšek in Pišot, 2007, str. 170).

Potrebi po gibanju in igri sta otrokovi primarni potrebi in se prepletata skozi vse

otrokove dejavnosti. Gre za notranje motivirani, svobodni, odprti in otroku prijetni

dejavnosti, ki predstavljata način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju

(Videmšek, 2000, v Videmšek in Pišot, 2007).

Gibanje je še posebej pomembno v predšolskem obdobju, saj lahko prav v tem

obdobju otrok pridobi široko in pestro paleto gibalnih izkušenj, ki služijo kot osnova za

kasnejše, zahtevnejše gibalne vzorce. Izkušnje, ki jih zamudimo v najzgodnejšem

razvojnem obdobju, je kasneje težko nadoknaditi (Videmšek in Pišot, 2007).



3

»Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja

veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje

vase.« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 11).

»V splošnem lahko igre delimo v tri velike skupine:

1. ustvarjalne,

2. elementarne,

3. športne.«(Krevsel – Viki, 2008, str. 20).

V nadaljevanju se bomo osredotočili na drugo, večjo skupino elementarnih iger.

2.2 Elementarne igre

»Elementarne igre so preproste igralne oblike s prilagodljivimi pravili. Pravila v njih

se prilagajajo predvsem ciljem, ki se jih želi doseči na vadbeni enoti.« (Pistotnik, 2011,

str. 9).

Z elementarnimi igrami se otrok uči upoštevanja pravil, sodelovanja, spoštovanja

in upoštevanja različnosti (Videmšek in Pišot, 2007).

Videmšek in Visinski (2011) sta opredelila elementarne igre kot skupinske igre, v

katerih se otrok premika z naravnimi oblikami gibanja in ki potekajo po nekem

ustaljenem redu, možne pa so tudi spremembe, ki jih vpeljujeta vzgojitelj ali otrok. Igre

so enostavne, preproste in otrokom hitro razumljive. Kasneje se v šolskem obdobju

prelevijo v športne igre, ki vsebujejo tudi element tekmovanja.

»Elementarne igre so tudi pomembno sredstvo vzgoje in socializacije vadečih, saj

se z njihovo pomočjo posamezniku omogoči lažje vključevanje v družbo ter

uravnavanje njegovega obnašanja in čustvovanja v različnih življenjskih okoliščinah. So

po vsebini, zahtevnosti najenostavnejše in otrokom hitro razumljive.«(Pišot, Jelovčan in

Volmut, 2006, str.3).

Elementarna igra izhaja iz otrokove notranje potrebe in želje. V njej otrok poleg

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti razvija tudi spoznavne sposobnosti. Pomembna

je za njegovo socializacijo, saj ga postopno navaja na sodelovanje v skupini,

usklajevanje, medsebojno pomoč ter sprejemanje zmag in porazov. Otrok v njej

spoznava pomen pravil in upoštevanje le-teh za nemoten in prijeten potek igre. Razvija

tudi vztrajnost in odločnost (Videmšek in Kovač, 2008).

Obadič (2016) ugotavlja, da elementarne igre razvijajo gibalne sposobnosti,

gibalne kompetence in prispevajo k celostnemu razvoju otroka. Poleg gibalnega

razvoja imajo velik vpliv tudi na socialni razvoj, saj so usmerjene v otrokovo interakcijo



4

z drugimi otroki, v pomoč, socializacijo, druženje in sodelovanje za dosego skupnega

cilja.

2.3 Delitev elementarnih iger

Elementarne igre glede na čas, v katerem se izvajajo, delimo v tri skupine:

1. elementarne igre v uvodno pripravljalnem delu vadbene enote,

2. elementarne igre v glavnem delu vadbene enote,

3. elementarne igre v zaključnem delu vadbene enote.

2.3.1 Elementarne igre v uvodno pripravljalnem delu vadbene enote

Elementarne igre v uvodno pripravljalnem delu vadbene enote so namenjene

pripravi vadečih za nadaljnje delo. Z njimi pritegnemo vadeče k vadbi in jih ogrejemo za

intenzivnejšo aktivnost v glavnem delu vadbene enote, vzpostavimo ugodno delovno

vzdušje in aktiven odnos do dela. V ta namen morajo igre zadostiti naslednjim

zahtevam (Pistotnik, 1995):

- hkratno, aktivno sodelovanje vseh vadečih v igri,

- velika dinamika gibanja, ki privede do višje frekvence dihanja, hitrejšega utripa

srca in dviga telesne temperature,

- aktivnost privede do usklajenega delovanja dihalnega in srčno-žilnega sistema

ter uskladi delovanje mišičnih skupin,

- preprosta pravila igre, ki jih vadeči hitro usvojijo,

- ideomotorična povezava (vsebinska in gibalna) z glavnim delom vadbene

enote.

Vsem navedenim zahtevam se najbolj približajo razne oblike lovljenj in skupinskih

tekov z izmenjavo mest, katerih osnovna gibanja so zelo dinamična. Gibanja lahko

popestrimo ali otežimo s postavljanjem ovir ali uvajanjem različnih nalog, ki jih morajo

opraviti vadeči. V uvodnem delu vadbene enote uporabljamo tudi tekalne igre,

predvsem pri nižjih starostnih skupinah (Pistotnik, 1995).

2.3.1.1 Lovljenja

Lovljenja otroci spoznajo in uporabljajo že zelo zgodaj v predšolskem obdobju. Gre

za elementarne igre, pri katerih se vadeči gibljejo na različne načine v omejenem

prostoru. Pri tem se poskušajo izmakniti lovcem, ki jih lovijo. Zaradi tekmovalne

naravnanosti v igri je pomembno, da vsi sodelujoči v igri vedo, kdo je lovec, saj bežeči

poskušajo biti hitrejši od njega. Lovca v igri označimo s trakom, majico, žogo,

kolebnico…tako, da se loči od ostalih udeležencev v igri.



5

V uvodno pripravljalnem delu ure izbiramo lovljenja brez daljših postankov ali

izločanja ujetih iz igre. Vadeče predhodno pripravimo na napore, ki jih zahtevajo

lovljenja. Gre namreč za zelo dinamična gibanja s hitrimi spremembami smeri in

menjavanjem hitrosti. To dosežemo z izvajanjem različnih gibalnih nalog med

lahkotnim tekom (Pistotnik, 1995).

Poznamo splošna lovljenja (brez posebnega cilja), s katerimi skušamo vadeče

splošno ogreti, to pomeni dvigniti telesno temperaturo, pospešiti pretok krvi in jih

motivirati. Druga skupina pa so lovljenja, ki so povezana s problematiko glavnega dela

vadbene enote. Tu se posvetimo pripravi telesnih sistemov, ki bodo v glavnem delu bolj

obremenjeni, oz. med lovljenja uvrščamo naloge, ki so povezane z gibalnimi težavami

glavnega dela (Pistotnik, 1995).

»Vse te osnovne zahteve lovljenj lahko dosežemo na različne načine:

- s samo izbiro igre,

- z izbiro ustreznega števila lovcev,

- z večanjem ali manjšanjem vadbenega prostora,

- s spremembo osnovnega načina gibanja,

- s spremembo načina ulova (dotik, zadetek),

- z daljšanjem časa,

- s postavljanjem ovir v vadbeni prostor.« (Pistotnik, 1995, str. 23).

2.3.1.2 Skupinski teki z izmenjavo mest

Gre za naloge, pri katerih celotne skupine na različne načine menjavajo prostore

med seboj ali pa se razporejajo na določena mesta v prostoru. Potrebno je sodelovanje

vsaj dveh skupin, pri večjem številu skupin pa je treba vsem zagotoviti enake pogoje

dela, kot so (Pistotnik, 1995):

- enako število vadečih v skupini,

- enake razdalje med skupinami,

- enaka orodja, ki se uporabljajo pri vadbi.

Poznamo proste skupinske teke z izmenjavo mest ali tiste z uporabo različnih

orodij, ki so prav tako lahko splošni ali povezani z glavnim delom vadbene enote. V

uvodno pripravljalnem delu običajno izberemo eno obliko skupinskega teka in jo

večkrat ponovimo v različnih variacijah (Pistotnik, 1995).



6

2.3.1.3 Tekalne igre

Za tekalne igre je značilen tek prosto po prostoru ali v urejenih formacijah.

Dinamika gibanja teh iger nam omogoča, da jih uporabimo v uvodnem pripravljalnem

delu pred intenzivnejšimi lovljenji ali skupinskimi teki z izmenjavo mest. Zaradi gibanja,

v katerem vadeči posnemajo živali, stroje ipd., so igre primernejše za mlajše otroke. Z

njihovo pomočjo si še dodatno razgibajo telo in ga ogrejejo za glavni del vadbene

enote. Tekalne igre popestrijo vadbo in povečajo zanimanje otrok zanjo (Pistotnik,

1995).

2.3.2 Elementarne igre v glavnem delu vadbene enote

V glavnem delu vadbene enote izvajamo elementarne igre, s katerimi vadečim

posredujemo oz. pri njih utrjujemo določene motorične informacije. Da z igrami

zadovoljimo raznovrstnim zahtevam, mora biti seznam iger primerno velik. Pri izboru

igre moramo vedeti, kaj želimo z njo doseči, na kaj želimo vplivati in na kakšen način

lahko to uresničimo za dosego zastavljenih ciljev (Pistotnik, 1995).

Izsledki različnih raziskav kažejo, da je v motoričnem prostoru do sedaj

opredeljenih šest osnovnih motoričnih sposobnosti z njihovimi različnimi pojavnimi

oblikami. To so: moč, hitrost, koordinacija, gibljivost, ravnotežje in preciznost. Izražanje

teh motoričnih sposobnosti v gibanju je odvisno od stopnje njene prirojenosti, okolja in

vadbe (Pistotnik, 1995).

Z elementarnimi igrami v glavnem delu vadbene enote poskušamo vplivati na

zgoraj omenjene motorične sposobnosti (moč, hitrost, koordinacijo, gibljivost,

ravnotežje in preciznost). Za razvoj izbrane sposobnosti gibanja prilagodimo pravila

igre tako, da bo vpliv na razvoj te sposobnosti bolj poudarjen (Pistotnik, 1995).

Elementarne igre omogočajo vadečim s spreminjanjem pravil dobro spoznavanje

osnovnih gibalnih zahtev izbranega športa v olajšanih pogojih. Kasneje se lahko

gibanje izvaja tudi v običajnih ali celo oteženih pogojih, v katerih je treba upoštevati vse

faze motoričnega učenja, da bodo učinki vadbe hitreje vidni in sorazmerni z vloženim

trudom (Pistotnik, 1995).

Elementarne igre za razvoj motoričnih sposobnosti glede na bistvene skupne

značilnosti delimo v tri skupine (Pistotnik, 1995):

- štafetne igre,

- moštvene igre,

- borilne igre.



7

2.3.2.1 Štafetne igre

Gre za igre s poudarjenim tekmovalnim značajem, v katerih vadeče razdelimo v

več skupin, ki med seboj tekmujejo, katera bo hitreje in pravilneje opravila nalogo na

določeni progi. Člani ekip na progo odhajajo posamično in zaporedno. Končni rezultat,

seštevek rezultatov vsakega posameznika na progi, je odvisen od zavzetosti vsakega

člana.

Pri izvedbi štafetnih iger uporabljamo čim več rekvizitov in orodij, ki so nam na

voljo, da se čim bolj približamo optimalnemu številu skupin s primernim številom

vadečih. Vsako obliko štafetne igre v isti vadbeni enoti večkrat ponovimo, saj metodika

razvoja motoričnih sposobnosti in metodika motoričnega učenja zahtevata večkratno

ponavljanje vadbenih vsebin(Pistotnik, 1995).

2.3.2.2 Moštvene igre

Pri moštvenih igrah moštva (vsaj dve, lahko tudi več) v neposrednem stiku

tekmujejo med seboj, katero bo bolje opravilo zadano nalogo. Uspeh moštva je v veliki

meri odvisen od dobrega sodelovanja in povezanosti članov, s katerim razvijamo

kolektivni duh vadečih. Moštvene igre so lahko priprava na izvajanje športnih iger,

katerih pravila poenostavimo in priredimo, da dosežemo zastavljene cilje (Pistotnik,

1995).

2.3.2.3 Borilne igre

Borilne igre imajo velik vpliv na krepitev več mišičnih skupin, še posebno na

krepitev mišic trupa. Z njimi vplivamo na razvoj maksimalne moči, razvoj spretnosti

(koordinacija, hitrost, gibljivost, moč), ohranjanje ravnotežnega položaja in na razvoj

drugih osebnostnih kvalitet (odločnost, pogum, samozavest in obvladovanje

agresivnosti).Zaradi velike čustvene angažiranosti morajo biti igre ves čas

nadzorovane in ustrezno usmerjene s strani pedagoga (Pistotnik, 1995).

2.3.3 Elementarne igre v zaključnem delu vadbene enote

Naloga iger v zaključnem delu vadbene enote je (duševna in telesna) umiritev

vadečih po naporni vadbi. Umiritev ni smiselna, če pri vadečih ne opazimo nobenih

znakov povečane telesne aktivnosti, kot so zadihanost, znojenje, rdečica. Dinamika

gibanja v zaključnem delu naj bo majhna (Jelovčan in Pišot, 2006).

Pistotnik (1995) prav tako pravi, da mora biti dinamika gibanja v zaključnem delu

majhna in da se vanjo dinamično ne vključujejo večje mišične skupine. Igre naj

udeležence čustveno ne burijo preveč, vseeno pa mora biti v njih prisotna čustvena

zavzetost, da lahko sploh govorimo o igri.



8

2.3.3.1 Igre ravnotežja

Za izvajanje iger ravnotežja običajno uporabimo zmanjšano ali nestabilno

podporno ploskev. To je lahko nizka gred, obrnjena klop, debela vrv, stoja na eni

nogi… Ali pa jih izvajamo po predhodnem motenju ravnotežnega organa v srednjem

ušesu (hitri obrati, prevali, premeti…). Z večkratnim ponavljanjem določene vaje

dosežemo, da se gibalne informacije shranijo v center za gibalni spomin, odzivi na

določene okoliščine se avtomatizirajo, vse to pa omogoči boljši razvoj sposobnosti

ravnotežja (Pistotnik, 1995).

2.3.3.2 Igre preciznosti

Cilj elementarnih iger preciznosti je razvoj sposobnosti zadevanja z vrženim

projektilom. Največkrat se kot projektil uporablja žoga, ki jo vadeči meče na različne

načine (z roko, nogo, glavo…). Cilj igre je čim večje število pravilno izvedenih metov

(Pistotnik, 1995).

2.3.3.3 Igre orientacije v prostoru

Poleg psihofizične umiritve v zaključnem delu vadbene enote poskušamo z igrami

orientacije v prostoru vplivati tudi na občutek za položaj lastnega telesa v prostoru ob

izključitvi vida kot čutila. Vadeči opravljajo vse naloge z zavezanimi ali zaprtimi očmi.

Igre orientacije se izvajajo v popolni tišini in brez vodenja od strani (Pistotnik, 1995).

2.3.3.4 Igre hitre odzivnosti

Med igrami hitre odzivnosti v zaključnem delu vadbene enote izberemo tiste, ki

vadečih ne obremenjujejo preveč, tako telesno kot tudi psihično. V igrah hitro izvedemo

le en posamezen gib, ostalo gibanje je umirjeno.Med seboj lahko tekmujejo

posamezniki ali pa skupine. Čustvena angažiranost pri tekmovanju skupin je večja,

zato se ta način organizacije redkeje uporablja (Pistotnik, 1995).

2.4 Značilnosti elementarnih iger

Pistotnik (2011) opisuje naslednje značilnosti elementarnih iger:

- preprosta pravila,

- prilagodljiva pravila glede na cilje in možnosti ter sposobnosti in znanje vadečih,

- zmaga je le motivacijsko sredstvo za dosego izbranega cilja,

- razvoj in dopolnjevanje gibalnih kvalitet,

- uporabne v vseh delih vadbene enote.

Poleg navedenih značilnosti zasledimo še nekatere druge (Videmšek, Šiler in

Fišer, 2002):



9

- različen igralni prostor,

- mere igrišča lahko prilagajamo glede na število otrok in cilj, ki ga želimo doseči,

- število otrok in njihove vloge v igri so spremenljive,

- igralni čas uravnavamo po razpoloženju otrok in njihovih željah,

- za igralne pripomočke lahko uporabimo improvizirana sredstva.

2.5 Cilji elementarnih iger

Elementarnih iger ne izbiramo zgolj zaradi igre same in zabave, ampak z

namenom, da z njimi uresničimo zadane cilje. Cilji se glede na del vadbene enote med

seboj razlikujejo. V pripravljalnem delu izberemo živahne igre, s katerimi otroke

ogrejemo ter psihično in telesno pripravimo za dejavnost. Glavni del je namenjen

pridobivanju novih gibalnih znanj, utrjevanju, razvoju gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti, razvijanju sodelovanja v skupini, vztrajnosti, upoštevanju pravil… V

sklepnem delu izvajamo bolj umirjene igre, s katerimi otroke telesno in duševno

umirimo (Videmšek idr., 2002).

Avtorici Videmšek in Jovan (2002, str. 74) opredelita osem ciljev elementarnih iger:

1. »/s/poznavanje vsebin in pravil preprostih elementarnih iger,

2. razvijanje občutka za sodelovanje v skupini,

3. pridobivanje občutka za medsebojno pomoč,

4. razvijanje vztrajnosti, odločnosti, borbenosti,

5. usvajanje osnovnih načinov gibanj z žogo,

6. razvijanje koordinacije gibanja celega telesa,

7. natančnosti in moči,

8. vplivanje na srčno-žilni in dihalni sistem ter gibalni aparat.«

Pistotnik (2003) navaja še nekatere cilje, ki jih z elementarnimi igrami lahko

uresničujemo na posamezni vadbeni enoti. Ti so:

- ogrevanje (v uvodnem delu vadbene enote),

- razvoj motoričnih sposobnosti (v glavnem delu vadbene enote),

- pridobivanje in utrjevanje motoričnih informacij (v glavnem delu vadbene enote),

- umirjanje (v zaključnem delu vadbene enote).

2.6 Najpogostejše elementarne igre

Retar, Pišot in Jelovčan (2016) predstavljajo nekaj primerov najpogostejših

elementarnih iger, ki so uporabljene v vrtčevski praksi:



10

- črni mož: izberemo otroka, ki mu določimo vlogo črnega moža. Ta se postavi na

eno stran igralnega polja, ostali otroci pa na drugo, tako da se med seboj vidijo.

Nato črni mož zakriči: »Ali se bojite črnega moža?« Otroci odgovorijo: »Ne,«

črni mož vpraša: »Kaj pa, če pride?« Otroci spet odgovorijo: »Zbežimo,«

stečejo proti črnemu možu, ta pa jih skuša čim več uloviti. Tistega, ki se ga

dotakne, postane njegov pomočnik. V igri je dovoljen samo tek naprej. Zadnji

ujeti otrok postane nov črni mož;

- dan in noč: vzgojiteljica vodi igro, pred njo pa na tleh sedijo otroci. Ko otroci

zaslišijo besedo dan, morajo vstati, na besedo noč se zopet usedejo na tla.

Tisti, ki se zmoti, izpade iz igre;

- lovljenje v paru: vsak otrok si poišče par in se z njim prime za roke. Enemu

izmed parov damo v roke rutko. Tako označimo par, ki lovi. Tisti par, ki je ujet,

vzame rutko in postane novi lovec za lovljenje;

- mačka in miš: otroci z rokami sklenejo krog. Izberemo dva izmed njih in jima

določimo vlogi. Nekdo je mačka in drugi miš. Cilj igre je, da mačka ujame

miško, ki beži pred njo. Otroci v krog spustijo le miško, tako da dvignejo

sklenjene roke, mačke pa ne spustijo. Igra se konča, ko mačka ujame miš. Nato

zamenjamo vloge ter določimo novo mačko in novo miš;

- potres, poplava, letalo: otroci morajo ob vsaki besedi, ki jo zakriči vzgojiteljica,

opraviti določeno nalogo. Ko vzgojiteljica zakriči potres, stečejo k steni in se

nanjo naslonijo. Ko zakriči poplava, splezajo na najbližje orodje, ko pa zakriči

letalo, se morajo vsi vleči na tla. Med posameznimi nalogami prosto tekajo po

prostoru;

- ptički v gnezdu: obroči so postavljeni na igralni površini, predstavljajo ptičja

gnezda in zadostujejo številu otrok. Ko vzgojiteljica reče ptički letijo, otroci

zapustijo obroče in prosto letajo po prostoru. Med tem časom vzgojiteljica

odvzame en obroč. Nato zakriči ptički v gnezda in otroci stečejo nazaj v obroče.

Tisti, ki je najpočasnejši in ostane brez gnezda, je izločen iz igre. Zmagovalec je

najhitrejši otrok, ki nikoli ne ostane brez gnezda;

- obešanje perila: otroke razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi določeno

število krpic iz blaga, ki se razlikujejo po barvi, in ščipalke za obešanje perila.

Npr.: prva skupina dobi rumene krpice, druga skupina modre, tretja skupina

zelene krpice… Naloga otrok je, da skupine stojijo v koloni in na znak vzgojitelja

prvi iz vsake skupine vzame eno krpico ter dve ščipalki in steče na drugo stran

telovadnice, kjer je napeta vrv. Nanjo obesi krpico, steče nazaj in se postavi na



11

zadnje mesto v koloni. Najprej mora skupina vse krpice obesiti, nato pa jih tudi

pobrati, da je naloga uspešno zaključena. Zmaga najhitrejša skupina.

Videmšek in Stančevič (2004) navajata še nekaj iger:

- Jakec, kje si: otroci tvorijo krog, na sredini katerega stojita Micka in Jakec, ki

imata zavezane oči. Skušata se ujeti, zato Micka sprašuje Jakca: »Jakec, kje

si?« on ji odgovarja: »Tukaj sem,« in se ji poskuša izmakniti. Vloge zamenjamo

z novim parom, ko je eden od njiju ujet;

- repki in lisičke kradejo rep: vsak igralec dobi rutko ali kolebnico, ki jo obesi za

hlače na hrbtu, tako da mu prosto visi navzdol. Otroci tečejo po prostoru,

medtem pa poskušajo ujeti čim več repkov drugih otrok, pri čemer pazijo, da

svojega ne izgubijo. Ko večina otrok ostane brez repkov, je igra končana;

- žaba in muhe: v skupini določimo otroka, ki bo žaba in bo s teniško žogico,

navezano na konec vrvi, lovil ostale otroke po prostoru. Ko žaba ujame muho,

se z njo zamenja.

2.7 Napotki za izvajanje elementarnih iger

Pri izbiri elementarne igre moramo biti poleg cilja, ki ga želimo doseči, pozorni še

na druge dejavnike igre. Razmisliti moramo o starosti, spolu, številu vadečih in igralnih

pogojih. S starostjo se namreč zanimanje vadečih spreminja, prav tako obremenitev.

Pri oblikovanju skupin nam lahko preveliko ali premajhno število udeležencev

onemogoči izvedbo oziroma ne dosežemo želenega učinka. Izbor iger lahko omejijo

tudi podlaga, rekviziti, velikost igrišča, saj jih ob neprimernih pogojih ne moremo

izpeljati. Pri izvajanju elementarnih iger na prostem smo odvisni tudi od vremenskih

razmer (Pistotnik, 1995).

Na izvedbo vsake igre se moramo temeljito pripraviti, si zastaviti cilj, ki ga želimo

doseči, in domisliti pogoje, v kakršnih se bo udejanjila. Da si olajšamo delo, je

priporočljivo upoštevati nekatere napotke (Pistotnik, 1995):

- navodila igre jasno in kratko razložimo ter po potrebi predstavimo. Ta naj ne

bodo prezahtevna ali dvoumna. Med podajanjem informacij moramo biti

postavljeni tako, da nas vidijo vsi vadeči;

- oblikujemo številčno in kakovostno enakovredne skupine, kar zagotovi večjo

zavzetost in uresničitev zastavljenih ciljev. Če je le mogoče, poskrbimo, da so v

igri zaposleni vsi vadeči. Tisti, ki so vadbe oproščeni, naj pomagajo pri

organizaciji iger, sojenju ipd.;

- upoštevamo načelo postopne obremenitve: od lažjega k težjemu, od manj

zahtevnega k zahtevnejšemu…;



12

- neupoštevanje pravil kaznujemo z dajanjem prednosti ali ugodnosti nasprotniku.

Pravila so zato, da jih upoštevamo in s tem realiziramo tudi učne cilje (npr.

učimo vodenje žoge z levo roko…). Vodja igre mora zato aktivno posegati v

samo igro;

- pustimo, da se igra razživi in razvije, zato jo čim manjkrat prekinjamo. S tem

namenom v pravila ne postavljamo preveč omejitev, ki nimajo vpliva na

zastavljene cilje;

- če med izvajanjem igre opazimo, da več vadečih ni razumelo pravil, igro

prekinemo in pravila ponovno razložimo oziroma predstavimo. Nato začnemo z

izvedbo od začetka;

- ob nezanimanju za igro jo čim prej zaključimo ali dopolnimo, spremenimo

pravila, začnemo z novo igro ipd.;

- odmore med igrami izkoristimo za komentarje o napakah in dobrih potezah,

obravnavamo njihove reakcije, dajemo napotke za izboljšanje ipd.;

- igra se zaključi s popolnoma jasnim in razvidnim zmagovalcem. Pri

neodločenem rezultatu igro podaljšamo, dodamo ponovitev. Zmagovalca javno

razglasimo, se z vadečimi o igri pogovorimo in damo napotke za njeno

uspešnejšo izvedbo;

- igra naj ima svoj poudarek, pomen, kar vadeče spodbudi k njihovi maksimalni

zavzetosti za izvedbo zadanih nalog (npr. biti hitrejši od nasprotnika);

- izbrano igro večkrat zapored ponovimo v isti vadbeni enoti in v zaporednih

vadbenih enotah, da jo vadeči dojamejo in se v njej izrazijo.

Elementarna igra, ki je dobro izbrana,nadzorovana in vodena, lahko postane

uporabno vzgojno in poučno praktično sredstvo v športu. Ta učinek dosežemo s

spreminjanjem igralne površine in velikosti igrišča, številom vadečih, oblikami gibanja,

časom trajanja, številom ponovitev ipd. Naloga igre ni samo zadovoljitev zahtev s

področja motorike, ampak tudi vzgajanje v situacijah, kot so spoštovanje pravil,

obvladovanje pretirane agresivnosti, razvijanje tovarištva.

Pedagog, ki je igro izbral in jo ustrezno vodil, vzgaja otroke, ne pa igra sama.

Njegova naloga je, da je v igri aktiven dejavnik in ne le nemi opazovalec. V igro posega

in jo usmerja v želeni smeri (Pistotnik, 1995).



13

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Gibanje je eno izmed pomembnih področij po kurikulu, s katerim se otrok sreča

prekkonkretnih izkušenj in v različnih situacijah. Je področje, pri katerem otrok

odkrivasvoje telo, preizkuša, kaj zmore, doživlja veselje in ponos. Poleg telesnega in

gibalnega razvoja gre tu tudi za spoznavni, čustveni in socialni razvoj. K temu pa

vključimo še igro, ki je otrokova primarna potreba.

Kot vzgojitelji moramo biti kompetentni, da otroku ponudimo kakovostne in

raznolike gibalne dejavnosti, v katerih bo vzpostavil pozitiven odnos do gibanja.

Pomembno je, da se otrok zaveda lastnih zmožnosti, razvije lastno identiteto in

samozavest. Predenj postavimo izzive, pri katerih bo lahko uspešen, pa tudi tiste, ki

bodo zahtevali malce več truda.

V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili različne skupine

elementarnih iger, ki jih vzgojiteljice in vzgojitelji uporabljajo pri svojem načrtovanem

delu,njihove značilnosti, cilje in napotke za izvajanje.

V praktičnem delu smo s pomočjo spletne ankete poskušali ugotoviti, katere so

tiste igre, ki jih vzgojiteljice in vzgojitelji najpogosteje uporabljajo pri načrtovanih

gibalnih dejavnostih v vrtcu, cilje, ki jih dosežejo z njimi,in možnosti spreminjanja pravil.

3.2 Cilji

Zastavili smo si štiri cilje, ki temeljijo na zastavljenem problemu.

C1: Ugotoviti, katere so najpogostejše elementarne igre, ki jih vzgojiteljice

uporabljajo pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih.

C2: Ugotoviti, ali vzgojiteljice pogosto spreminjajo pravila pri izvajanju

elementarnih iger.

C3: Ugotoviti, s kakšnim namenom vzgojiteljice izvajajo elementarne igre.

C4: Ugotoviti, s pomočjo česa vzgojiteljice načrtujejo elementarne igre.

3.3 Raziskovalne hipoteze

Na podlagi raziskovalnega problema in ciljev, ki smo si jih zastavili, smo oblikovali

štiri hipoteze.

H1: Najpogostejše elementarne igre, ki jih vzgojiteljice uporabljajo pri

gibalnih/športnih aktivnostih, so štafete.



14

H2: Vzgojiteljice pogosto spreminjajo pravila pri izvajanju elementarnih iger.

H3: Vzgojiteljice izvajajo elementarne igre z namenom, da z njimi dosežejo

zastavljene cilje pri gibalnih/športnih aktivnostih.

H4: Vzgojiteljice načrtujejo elementarne igre s pomočjo strokovne literature.

3.4 Metode dela

3.4.1 Izbrane raziskovalne metode

Pri pisanju diplomske naloge smo v teoretičnem delu uporabili opisno oziroma

deskriptivno metodo s študijo različne domače literature.V praktičnem delu smo

uporabili kvantitativno raziskovanje s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika na

nenaključnem manjšem vzorcu vzgojiteljic in vzgojiteljev. Pridobljene podatke smo

analizirali s programom Microsoft Office Excel in jih v nadaljevanju prikazali s pomočjo

preglednic in slik.

3.4.2 Vzorec merjencev

Raziskava temelji na nenaključnem vzorcu vzgojiteljev, ki so zaposleni v

slovenskih vrtcih in pri svojem delu uporabljajo elementarne igre. Spletno anketo je

rešilo 52 anketirancev. Vse anketirane osebe so bile ženskega spola. Od tega je bilo

med njimi 28 vzgojiteljic (54 %) in 24 pomočnic vzgojiteljice (46%).Povprečna starost

anketiranih je 34,2 leti in imajo v povprečju 11,7 let delovne dobe. Največ anketiranih

sodi v osrednjeslovensko regijo (65% oziroma 34 oseb). 16 anketirancev (31%) ima

visoko/univerzitetno izobrazbo, 15 srednješolsko (29%), 12 (23%) ima višjo/strokovno

izobrazbo, 5 višješolsko izobrazbo (10%), trije anketirani (6%) imajo dokončan

magisterij, en pa nižjo ali srednjo poklicno šolo.

3.4.3 Vzorec spremenljivk

Spletni anketni vprašalnik vsebuje 14 vprašanj, med njimi je šest vprašanj vezanih

na sociodemografijo, preostalih osem pa se navezuje na elementarne igre oziroma na

proučevanje raziskovalnih vprašanj. Pet vprašanj je bilo odprtega tipa, pri čemer na

enega izmed njih ni bilo nujno odgovoriti. Pri treh vprašanjih so lahko anketiranci izbrali

več odgovorov, pri šestih pa so izbrali po en možen odgovor.

3.4.4 Postopek zbiranja podatkov

Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete, ki je bila na spletu javno

objavljena 30. 3. 2017, zaključena pa 5. 5. 2017. Anketa je bila objavljena na družbenih

omrežjih in posredovana vzgojiteljicam in vzgojiteljem, zaposlenim v slovenskih vrtcih.

Na nagovor je kliknilo 394 anketirancev, na anketo 113 anketirancev, 80 jih je anketo



15

začelo izpolnjevati, 79 jih je anketo delno izpolnilo, 52 anketirancev pa je anketo rešilo

v celoti.

3.4.5 Omejitve raziskovanja

Ključne omejitve, ki izhajajo iz raziskovanja in jih je treba upoštevati pri

interpretaciji rezultatov, so nabor vprašanj anketnega vprašalnika, samoocenjevanje

anketirancev, raba spletne ankete kot način pridobivanja podatkov ter nenaključen,

regijsko neuravnotežen in relativno majhen vzorec anketirancev, ki narekuje na

zadržano posploševanje rezultatov.



16

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

V nadaljevanju bomo prikazali in interpretirali rezultate. Rezultati so bili pridobljeni

s pomočjo spletne ankete, prikazali pa jih bomo s preglednicami in slikami, ki jih bomo

tudi pisno interpretirali.

4.1 Osnovne značilnosti vzorca

V prvem delu bomo predstavili socialno-demografske značilnosti anketirancev, v

drugem pa rezultate vprašanj, ki so vezana na elementarne igre.

Slika 1: Spol anketirancev

S Slike 1 je razvidno, da so vsi anketiranci ženskega spola. Anketo je rešilo 52

vzgojiteljic (100%), ki so zaposlene v slovenskih vrtcih. Rezultati so pričakovani, saj je

poklic vzgojitelja v Sloveniji v manjšini.

Slika 2: Starost anketirank

Moški0 %

Ženski100 %

Spol anketirancev

14

11

7

3

7

10

21–25 let 26–30 let 31–35 let 36–40 let 41–45 let 46–53 let

Starost



17

Slika 2 prikazuje, da je največ anketirank (27%) starih med 21 in 25 let. V starostni

skupini od 26 do 30 let je 11 anketirank (21%), sedem (13%) jih je starih med 31 in 35

let, tri(6 %)sostare med 36 in 40 let. 14% anketiranih pripada starostni skupini od 41 do

45 let, med najstarejšimi pa jedeset vzgojiteljic, kar predstavlja 19% vseh anketiranih.

Povprečna starost anketirank znaša 34,2 leti.

Slika 3: Stopnja izobrazbe anketirank

Slika 3 prikazuje najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe anketirank. Rezultati so

pokazali, da jih ima največ (31%) visoko/univerzitetno izobrazbo, nekaj manj (39%) jih

ima srednješolsko izobrazbo, 23% jih ima višjo/strokovno izobrazbo, 10% višješolsko

izobrazbo, 6% jih ima magisterij in le 2% anketirank imata nižjo ali srednjo poklicno

izobrazbo.

Slika 4: Delovna doba anketirank v vrtcu

1

15

5

12

16

3

Nižja ali srednja poklicna

Srednješolska izobrazba

Višješolska izobrazba

Višja/strokovna izobrazba

Visoka/univerzitetna izobrazba

Magisterij

Stopnja izobrazbe

20

13

65

2

6

0–5 let 6–11 let 12–17 let 18–23 let 24–29 let 30–35 let

Delovna doba



18

Rezultati so pokazali, da ima največ, kar 20 anketirank od 0 do 5 let delovne dobe,

kar je tudi pričakovano glede na starostno strukturo vzorca. Od 6 do 11 let delovne

dobe ima 13 anketirank, šest anketirank ima 12–17 let delovne dobe in prav toliko od

30 do 35 let. Pet jih ima 18–23 let delovne dobe, najmanj, samo dve anketiranki pa

imata med 24 in 29 let delovne dobe. Povprečje vseh pridobljenih rezultatov znaša

11,7 leta.

Slika 5: Statistična regija vrtca, v katerem so zaposlene anketiranke.

Slika 5 prikazuje, da je največ anketirank (65%) zaposlenih v osrednjeslovenskih

vrtcih, 25% v vrtcih zahodne regije, 6% v vrtcih vzhodne regije in le 4% iz severne

regije. Nobena izmed anketirank ni zaposlena v vrtcu, ki sodi v južno regijo.

Slika 6: Delovno mesto anketirank

13

3

34

20

Statistična regija vrtca

Vzgojitelj/-ica54 %

Pomočnik/-ica vzgojitelja/-ice

46 %

Delovno mesto



19

Slika 6 prikazuje, da je spletno anketo rešilo več vzgojiteljic kot pomočnic

vzgojiteljice. Vzgojiteljic je bilo 54%, kar predstavlja 28 anketirank, pomočnic

vzgojiteljice pa 46%, kar pomeni 24 anketirank.

4.2 Preverjanje hipotez

V diplomski nalogi smo si zastavili štiri delovne hipoteze in jih s pomočjo spletne

ankete tudi preverili. V nadaljevanju bomo predstavili in prikazali naše ugotovitve.

Slika 7: Izvajanje elementarnih iger

Na začetku nas je zanimalo, ali anketiranci v vrtcu sploh izvajajo elementarne igre.

Med 52 pridobljenimi rezultati je le ena (2%) anketiranka odgovorila, da v vrtcu ne

izvajajo elementarnih iger. Kar 98% anketirank v vrtcu izvaja elementarne igre.

Hipotezo H1, ki predvideva, da so najpogostejše elementarne igre, ki jih

vzgojiteljice uporabljajo pri gibalnih/športnih aktivnostih, štafete, ovržemo, saj je

raziskava pokazala (Slika 8), da so med najpogostejšimi elementarnimi igrami lovljenja.

Da98 %

Ne2 %

Ali v vrtcu izvajate elementarne igre?



20

Slika 8: Prikaz mnenja anketirancev o najpogostejših vrstah elementarnih iger

S Slike 8 je razvidno, da vzgojiteljice za izvajanje elementarnih iger najpogosteje

izberejo lovljenja (48 anketirank). Dobljene rezultate lahko povežemo s tem, da so

lovljenja ena izmed najpreprostejših oblik elementarnih iger in vsebujejo dinamična

gibanja, ki so primerna za ogrevanje in pripravo vadečih na glavni del vadbene ure.

Uporabimo jih lahko že zgodaj v predšolskem obdobju in nudijo veliko različnih

možnosti.

Preglednica 1: Imena najpogostejših elementarnih iger po izboru anketirancev

Poimenovanje igre Število odgovorov

Ptički v gnezda 18

Črni mož 15

Lisička, kaj rada ješ? 9

Štafeta 8

Mačka in miš 7

Lovljenje 7

Avioni, potres, poplava 6

Gnilo jajce 4

Med dvema ognjema 3

Repki 3

Okameneli 2

Semafor 2

Tekalne igre 2

48

7

26 29

71

32

11

31 29

Katere vrste elementarnih iger

najpogosteje uporabljate?



21

Bratec, reši me 2

Tek 2

Poligon 2

Igre hitre odzivnosti 2

Igre za orientacijo 2

Hoja po klopi 2

Igre z žogo 2

Neustrezen odgovor 2

Žogo meče, žogo meče 1

Boks 1

Kje se skriva 1

Pajek in muhe 1

Račka, račka, gos 1

Teci–stoj 1

Podajanje žog 1

Tekanje po prostoru 1

Isti del telesa 1

Glava, trebuh, žoga! 1

Lovec in živali 1

Posnemanje teka različnih živali 1

Lisičji rep 1

Jastreb in piščančki 1

Dež, sonce, sneg 1

Koper, Izola, Piran, stop 1

Hoja čez vodo in ovire 1

Razvijanje ravnotežja 1

Stopi na… 1

Poslušaj in spremeni smer 1

Stop! 1

Tek čez ovire, med ovirami 1

Ringa raja 1

Prenos žoge 1

Lisica in lovec 1

Zajček in korenčki 1

Pajek, pajek ven iz mreže 1

Ribič gre na lov 1



22

Odbojka 1

Kipi 1

Tla gorijo 1

Igre preciznosti 1

Lovec lovi kokoši 1

Vladar 1

Hokej 1

Barvice 1

Štorklja in žabe 1

Zadeni me z žogo 1

Vožnja z vozili 1

Noč in dan 1

Skozi, pod in čez ovire 1

Plezanje 1

Hoja po različnih površinah 1

Zajec in lovec 1

Trden most 1

Virusi 1

Lovec in zajčki 1

Anketiranci so morali poleg izbire najpogostejših vrst elementarnih iger napisati

tudi imena treh najpogostejših, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Rezultati so pokazali

(Preglednica 1), da je največ anketirank navedlo igro ptički v gnezda (18 odgovorov),

igro črni mož (15 odgovorov) in igro lisička, kaj rada ješ? (devet odgovorov). Slednji

dve uvrščamo med lovljenja, kar se ujema z rezultati vprašanja o najpogostejših vrstah

elementarnih iger. Igri ptički v gnezda in črni mož v svoji literaturi navajajo tudi Retar,

Pišot in Jelovčan (2016) kot ene izmed najpogostejših elementarnih iger, ki so

uporabljene v vrtčevski praksi.

Drugo hipotezo, ki predpostavlja, da vzgojiteljice pogosto spreminjajo pravila pri

izvajanju elementarnih iger, prav tako ovržemo, saj so rezultati pokazali, da vzgojiteljice

redko spreminjajo pravila elementarnih iger.



23

Slika 9: Prikaz mnenja anketirancev o spreminjanju pravil pri elementarnih igrah

S Slike 9 lahko razberemo, da kar 57%, kar je več kot polovica anketirank, le redko

spreminja pravila elementarnih iger. 29% jih pravila spreminja pogosto, 4% vedno in

10 % nikoli. Ena izmed značilnosti elementarnih iger je prav da, da nudijo prilagodljiva

pravila, ki jih lahko spreminjamo glede na cilje, možnosti, sposobnosti in znanje

vadečih (Pistotnik, 2011).

Poleg pogostosti spreminjanja pravil nas je zanimalo tudi, zakaj, s kakšnim

namenom vzgojiteljice spreminjajo pravila elementarnih iger. V nadaljevanju

predstavljamo nekatere izmed najpogostejših razlogov, ki so jih navedle anketiranke:

- »Da se otroci naučijo upoštevanja različnih navodil.«

- »Če kakšna igra postane dolgočasna otrokom, jo malo popestrim.«

- »Prilagajanje starosti, trenutnim potrebam – tema v oddelku, medpodročno

povezovanje, doseganje različnih ciljev…«

- »Predvsem zaradi razvijanja pozornosti – pomembno se mi zdi, da otroci

razmišljajo, poslušajo navodila, ne le ponavljajo tisto, kar jim je že poznano.«

- »Ker tako spremenim težavnost igre.«

- »Ko se pokaže potreba v skupini ali ko otroci sami predlagajo drugačen način

izvajanja.«

Hipoteza H3 predpostavlja, da vzgojiteljice izvajajo elementarne igre z namenom,

da z njimi dosežejo zastavljene cilje pri gibalnih/športnih aktivnostih. Na podlagi

rezultatov (Slika 10), ki smo jih pridobili s spletno anketo, prav tako ovržemo tretjo

hipotezo.

Nikoli10 %

Redko57 %

Pogosto29 %

Vedno4 %

Kako pogosto spreminjate pravila elementarnih iger?



24

Slika 10: Prikaz razloga za izvajanje elementarnih iger

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. S Slike 10 lahko razberemo, da

največ vzgojiteljic (86%) uporablja elementarne igre zato, ker so otrokom všeč in ker

nudijo veliko različnih možnosti (63%). Rezultate podkrepimo tudi z vedenjem, da je

igra otrokova potreba, primarna dejavnost, ki poteka z notranjo motivacijo in v kateri

otrok uživa. 7 jih je pod odgovorom drugo še dodalo, da se ob njih otroci naučijo

upoštevanja pravil in sodelovanja, zaradi inovacijskega projekta in ker nudijo veliko

gibanja, ki ga otroci zelo potrebujejo.

Glede na postavljeno hipotezo, v kateri smo predvidevali, da vzgojitelji izvajajo

elementarne igre z namenom, da z njimi dosežejo zastavljene cilje, smo v anketo

dodali tudi vprašanje, pri katerem so morali anketiranci navesti tri najpogostejše cilje, ki

jih dosežejo z elementarnimi igrami. Odgovore smo strnili in izmed vseh oblikovali

deset najpogostejših ciljev

Preglednica 2: Najpogostejši cilji elementarnih iger

Najpogostejši cilji elementarnih iger po navedbi anketirank

Razvijanje motoričnih sposobnosti.

Otrok razume in upošteva pravila igre.

Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja.

Otrok ob igri razvija medsebojno sodelovanje.

Otrok se nauči sprejeti zmago in poraz.

Otrok razvija orientacijo v prostoru.

Otrok v igri krepi socialne stike.

Otrok v igri uživa in se dobro počuti.

44

32

28

18

7

Ker so otrokom všeč.

Ker nudijo veliko različnih možnosti.

Ker z njimi dosežem zastavljene cilje.

Ker mi pogoji v vrtcu to omogočajo

(telovadnica,igrišče…).

Drugo

Zakaj najpogosteje izvajate

elementarne igre?



25

Razvijanje pozornega poslušanja.

Otrok ogreje svoje telo in se pripravi na glavni del vadbene ure.

Naša zadnja hipoteza H4 predpostavlja, da vzgojiteljice načrtujejo elementarne

igre s pomočjo strokovne literature. V knjižnicah je na voljo veliko knjig, nekatere med

njimi so navedene tudi v literaturi diplomske naloge, ki nudijo številne ideje za izvajanje

elementarnih iger. Kljub temu so rezultati ankete pokazali (Slika 11), da vzgojiteljice

najpogosteje dobijo ideje od sodelavca/sodelavke. Na podlagi teh rezultatov je tudi

hipoteza H4 ovržena.

Slika 11: Prikaz mnenja anketirancev o idejah za elementarne igre

Pri tem vprašanju so anketiranci lahko izbrali več možnih odgovorov. S Slike 11

lahko razberemo, da jih večina ideje za elementarne igre dobi od sodelavca/sodelavke

(40 anketirancev) ali pa na internetu (37 odgovorov). To sta dva izmed najhitrejših in

preprostih načinov za pridobivanje idej. Sodoben način življenja in internet nam nudita

hiter dostop do podatkov, ki jih iščemo. Eden izmed načinov komuniciranja je tudi

prenos dobre prakse med sodelavci/sodelavkami, kar se je izkazalo tudi pri rezultatih

ankete. Pri odgovoru drugo so anketiranke navedle še nekaj drugih načinov

pridobivanja idej: od otrok, prek izobraževanja, lastni viri, na fakulteti in izkušnje.

40

37

31

9

7

6

Od sodelavca/sodelavke.

Na internetu.

V strokovni literaturi.

V poljudnih revijah, člankih.

Drugo.

Od prijateljev.

Kje najpogosteje dobite ideje za elementarne igre?



26

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo spletne ankete, so pokazali, da velika

večina vzgojiteljic pri izvajanju gibalnih/športnih dejavnosti izvaja tudi elementarne igre.

Med njimi so najpogostejša lovljenja, ki vsebujejo veliko dinamiko gibanja in so

primerna za vse starosti. Ugotovili smo, da se igre, ki so najpogosteje omenjene v

literaturi, res največkrat izvajajo tudi v vrtcu. Vzgojiteljice jih izvajajo, ker so otrokom

všeč in ker nudijo veliko različnih možnosti. Tudi naša predpostavka, da vzgojiteljice

izvajajo elementarne igre z namenom, da z njimi dosežejo zastavljene cilje, je dobila

veliko število odgovorov. Najpogostejši cilji, ki so jih navedle anketiranke, se ujemajo s

cilji elementarnih iger, ki jih v literaturi navajata avtorici Videmšek in Jovan (2002).

Otrok pri igri osvaja pravila preprostih elementarnih iger, se uči sodelovanja, razvija

motorične sposobnosti… Ena izmed značilnosti elementarnih iger, ki jo opisuje

Pistotnik (2011), je, da elementarne igre nudijo prilagodljiva pravila glede na cilje in

možnosti ter sposobnosti in znanje vadečih. Kljub temu, da smo predvidevali, da

vzgojiteljice pogosto spreminjajo pravila igre, se je na podlagi rezultatov izkazalo, da to

počnejo redko. Najpogosteje jih spremenijo, da otroke naučijo upoštevanja različnih

pravil, da igro popestrijo, otežijo ali če otroci sami predlagajo kakšno novo idejo za

izvajanje. Vzgojiteljice dobijo ideje za elementarne igre od sodelavca/sodelavke, velika

večina tudi na internetu. Gre za dva izmed preprostejših načinov pridobivanja

informacij. Hitro iskanje informacij na internetu je v današnjem času vse pogostejše.

Mogoče bi bilo treba vzgojiteljem v vrtcu predstaviti še druge vire, organizirati dodatna

izobraževanja in jim ponuditi nova znanja ter ideje.

Pridobljenih rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo vzgojiteljev, saj

se stališča, ki smo jih ugotovili, nanašajo na manjši vzorec vzgojiteljic iz

osrednjeslovenske, zahodne, vzhodne in severne regije. Med anketiranci ni bil nihče iz

južne regije.

Področje elementarnih iger v vrtcu je široko in nudi številne možnosti, ki bi jih bilo

vredno podrobneje predstaviti. Rezultate naše raziskave lahko uporabimo kot izhodišče

za nadaljnja proučevanja gibalnega razvoja v zgodnjem otroštvu.



27

6 LITERATURA IN VIRI

Jelovčan, G. in Pišot, R. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem

obdobju. Koper: Založba Annales.

Krevsel – Viki, V. (2008). Vzgoja mladih športnikov. Ljubljana: Forma 7.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Urad Republike Slovenije za šolstvo.

Obadič, M. (2016). Elementarne igre za spodbujanje gibalnega razvoja v zgodnjem

otroštvu. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Pistotnik, B. (1995). Vedno z igro: elementarne in družabne igre za delo in prosti čas.

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja: gibalne sposobnosti in osnovna sredstva za

njihov razvoj v športni praksi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Pišot, R., Jelovčan, G. in Volmut, T. (2006). Metodika gibalne/športne vzgoje (Zbirka

Študijska gradiva, zv. 3). Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Retar, I., Pišot, R. in Jelovčan, G. (2016). Gibalne športne aktivnosti otrok v zgodnjem

otroštvu. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Videmšek, M. in Jovan, N. (2002). Čarobni svet igral in športnih pripomočkov. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M. in Kovač, M. (2008). Gibanje. V L. Marjanovič Umek in R. Kroflič (ur.),

Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce (str. 57–76). Maribor: Založba Obzorja.

Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,


Videmšek, M. in Stančevič, B. (2004). Popestrimo športno vzgojo. Ljubljana: Fakulteta

za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana:


Videmšek, M., Šiler, B. in Fišer, P. (2002). Slepa MIŠ, ti loviš! Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.



28

7 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje.

Q1 - Ali v vrtcu izvajate elementarne igre?

Da

Ne

IF (1) Q1 = [Q1a]

Q2 - Katere vrste elementarnih iger najpogosteje uporabljate?

Možnih je več odgovorov.

Lovljenja

Skupinski teki z izmenjavo mest

Tekalne igre

Štafetne igre

Moštvene igre

Borilne igre

Igre ravnotežja

Igre preciznosti

Igre orientacije v prostoru

Igre hitre odzivnosti

IF (1) Q1 = [Q1a]

Q3 - Zapišite IMENA 3 najpogostejših elementarnih iger, ki jih izvajate pri

gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih.

1. Igra 2. Igra 3. Igra

Elementarne igre

IF (1) Q1 = [Q1a]

Q4 - Prosimo, označite, zakaj najpogosteje izvajate elementarne igre.


Ker so otrokom všeč.

Ker z njimi dosežem zastavljene cilje.

Ker nudijo veliko različnih možnosti.

Ker mi pogoji v vrtcu to omogočajo (telovadnica, igrišče...).

Drugo:



29

IF (1) Q1 = [Q1a]

Q5 - Zapišite 3 najpogostejše cilje, ki jih dosežete z izvajanjem elementarnih iger. (Na

to vprašanje ni nujno odgovoriti)

1. Cilj 2. Cilj 3. Cilj

Najpogostejši cilji

IF (1) Q1 = [Q1a]

Q6 - Kako pogosto spreminjate pravila elementarnih iger?

Nikoli

Redko

Pogosto

Vedno

IF (1) Q1 = [Q1a]

IF (2) Q6 = [Q6b, Q6c, Q6d]

Q7 - Zakaj, s kakšnim namenom spreminjate pravila elementarnih iger?

IF (1) Q1 = [Q1a]

Q8 - Kje najpogosteje dobite ideje za elementarne igre?


Od sodelavca/sodelavke

Od prijateljev

V poljudnih revijah, člankih

V strokovni literaturi

Na internetu

Drugo:

XSPOL1 - Spol:

Moški

Ženski

Q9 - Označite, v katero statistično regijo sodi vrtec, v katerem ste zaposleni?

Možnih je več odgovorov

Zahodna regija

Vzhodna regija



30

Osrednjeslovenska regija

Severna regija

Južna regija

Q10 - Starost

Q11 - Prosimo, označite vašo najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe.

Nižja ali srednja poklicna

Srednješolska izobrazba

Višješolska izobrazba

Višja/strokovna izobrazba

Visoka/univerzitetna izobrazba

Magisterij

Q12 - Delovna doba v vrtcu.

Q13 - Delovno mesto na katerem ste zaposleni?

Vzgojitelj/-ica

Pomočnik/-ica vzgojitelja/-ice

slabe nina diplomska naloga · videmšek in visinski (2011) sta opredelila elementarne igre kot...

Documents