OSNOVNA ŠOLA ANTONA INGOLIČA

SPODNJA POLSKAVA

PODRUŽNICA PRAGERSKO

TURISTIČNA PROJEKTNA NALOGA

SLADKE DOBROTE IZ PRAGERSKEGA

Avtorji: Člani turističnega krožka

Mentorici: Breda Gril, prof., Marjetka Šetar, prof.

Pragersko, januar 2013

2

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................ 4

2. MOTIVI IN NAMEN NALOGE ...................................................................................... 4

3. POTEK DELA ................................................................................................................... 4

3.1 HIPOTEZE NALOGE ..................................................................................................... 5

3.2 METODE IN OBLIKE DELA ......................................................................................... 5

3.2.1 Metoda intervjuja, ankete .............................................................................................. 5

3.2.2 Metoda obdelave podatkov ........................................................................................... 5

3.3.3 Metoda praktičnega dela ............................................................................................... 5

3.3.4 Metoda dela z besedilom ............................................................................................... 5

3.4 INTERVJU ....................................................................................................................... 5

3.5 REZULTATI ANKETE ................................................................................................... 8

4. UGOTOVITVE ................................................................................................................ 12

5. ZBRANI RECEPTI .......................................................................................................... 12

5.1 V VODI KVAŠENO ...................................................................................................... 12

5.2.1 KEKSI ......................................................................................................................... 13

5.2.2 KEKSI ......................................................................................................................... 13

5.2.3 KEKSI ......................................................................................................................... 13

5.3 MEDENJAKI ................................................................................................................. 14

5.4 MARMELADNE RUTICE ............................................................................................ 14

5.5 BUČNA RULADA ........................................................................................................ 15

6 PEKA SLAŠČIC .............................................................................................................. 15

7 TRŽENJE ......................................................................................................................... 17

7.1 FINANČNI NAČRT ..................................................................................................... 18

8 TURISTIČNA STOJNICA .............................................................................................. 18

9 POVZETEK ...................................................................................................................... 19

ABSTRACT ............................................................................................................................. 20

PRILOGE ................................................................................................................................. 21

3

ZAHVALA

Za pomoč in nasvete pri raziskovani nalogi se iskreno zahvaljujemo ge. Darinki Kirbiš, vodji

sekcije podeželskih žena TD Breza Pragersko Gaj, g. Jožetu Jaušovcu in ge. Mileni Furek,

predsednici Turističnega društva Breza Pragersko Gaj.

Prav tako se zahvaljujemo za vso podporo ravnateljici naše šole gospe Danici Veber, g.

Marijanu Dreu za pomoč pri oblikovanju naloge, hišniku Slavku Keršiču ter tajnici šole ge.

Sonji Majal. Hvala profesorici Barbari Jurista za prevod povzetka.

Hvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri našem delu.

Učenci:

Tamara Gajšt, 9. c

Sara Kolar 9.c

David Krček, 5. c

Doroteja Menhart, 6.c

Petar Mrdović 8.c

Žiga Šetar, 9. c

in

mentorici: Breda Gril in Marjetka Šetar

4

1. UVOD

Obiskujemo OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, podružnica Pragersko in smo učenci od petega

do devetega razreda.

Letos smo se ponovno odločili, da sodelujemo s projektno nalogo na natečaju Turizmu

pomaga lastna glava, ki ga vsako leto razpisuje Turistična zveza Slovenije, letos z naslovom

»Z jezikom po svetu«.

V pripravo projektne naloge smo se letos vključili učenci turističnega podmladka, da bi

raziskali prehranjevalne navade Pragerčanov nekoč in danes. Ugotavljamo, da jedo otroci

doma vedno bolj nezdravo hrano, pri čemer uporabljajo sestavine, ki niso tako zdrave, kot so

bile včasih. Posebej pa je vedno manj časa za peko slaščic, zato posegamo po kupljenih. Ker

radi jemo slaščice, nas je tema naloge letos še posebej pritegnila.

2. MOTIVI IN NAMEN NALOGE S projektno nalogo smo želeli obuditi in predstaviti najljubše slaščice naših starejših krajanov,

ki so jih pogosto pekli ob najrazličnejših priložnostih. Hkrati smo se želeli seznaniti tudi s

surovinami, ki sojih uporabljali takrat in jih primerjati z današnjimi.

Z izbranimi slaščicami želimo navdušiti najprej učence ter nato starše za pogostejšo peko

doma. Doma pripravljene slaščice so namreč okusnejše in bolj zdrave.

Ob pokušini slaščic na šolskem druženju »Šport špas« bomo staršem ponudili tudi zbrane

recepte le-teh.

Prav tako bomo promovirali naše recepte ob degustaciji na strelišču Pragersko-Gaj, kjer se

bodo odvijala tekmovanja v streljanju na glinaste golobe z udeležbo tekmovalcev z vsega

sveta.

3. POTEK DELA

Z mentoricama Bredo Gril in Marjetka Šetar smo izdelali načrt, kako se bomo lotili projekta.

Razdelili smo delo posameznim učencem.

Pripravili smo anketne vprašalnike, s katerimi smo se obrnili na naše starše oz. babice, ki so

nam ankete izpolnili.

S predsednico Turističnega društva Breza Pragesko – Gaj, v okviru katerega deluje tudi

sekcija podeleželskih žena, smo opravili tudi intervju. Obiskali smo tudi go. Kirbiš in jo

povabili v šolo k peki peciva.

Zbrane anketne vprašalnike smo nato analizirali ter dobili rezultate, ki jih bomo v

nadaljevanju naloge predstavili.

Nato smo izbrali recepte naših starih staršev.

5

Ko smo zbrali vse potrebne recepte in sestavine, smo spekli slaščice v šoli in jih poskusili.

Zbrane recepte bomo krajanom in obiskovalcem naše tržnice ponudili tudi v obliki zloženke.

3. 1 HIPOTEZE NALOGE

a) V preteklosti so uporabljali drugačne sestavine kot danes.

b) Predvidevamo, da so nekoč doma pekli več slaščic kot danes.

c) Slaščice so pekli ob praznikih in običajih, ki jih danes ne poznamo več.

3. 2 METODE IN OBLIKE DELA

3.2.1 Metoda intervjuja, ankete

Najprej smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo se obrnili na starše in babice.

S predsednico TD Breza Pragersko – Gaj smo opravili intervju, s katerim smo želeli izvedeti

več o peki in slaščicah, ki so jih pekli nekoč.

3.2.2 Metoda obdelave podatkov

S pomočjo računalniškega programa smo obdelali in povzeli rezultate ankete ter jih grafično

ponazorili.

3.3.3 Metoda praktičnega dela

Ob pomoči ge. Darinke Kirbiš smo pekli slaščice po zbranih receptih ter jih ponudili v

pokušino učencem in delavcem šole ter staršem.

3.3.4 Metoda dela z besedilom

Uredili smo zbrane recepte in zapisali nalogo.

3.4 INTERVJU

Kakšne slaščice ste poznali nekoč oziroma s čim ste se otroci in odrasli nekoč posladkali?

Vedno je bilo lepo, če se je po jedi na mizo dodalo še kaj. Seveda smo nekoč za posladek

sprejemali tudi različne kompote in ne le peciva. Na kolinah nikoli ni smel manjkati npr.

6

kompot iz jabolk in suhih sliv, kasneje npr. tudi iz češenj. In če smo že pri kolinah, je po

večerji gospodinja na mizo vedno postavila potico. Nekoč so prav tako kot danes poznali

orehovo in makovo potico, zelo dobra pa je bila tudi slivova potica. Testo je bilo enako kot za

ostale vrste potic, nadev pa je bil iz sliv.

Iz svojih otroških let se najbolj spomnim peciva, ki smo mu rekli »v vodi kvašeno«. Testo je

namreč vzhajalo v vodi, potem pa je mama iz razvaljanega naredila majhne žepke, napolnjene

z marmelado, običajno s slivovo in te peke smo se otroci zelo veselili.

Nam lahko zaupate recept za to pecivo?

Lahko, saj mi ga je mama prav zaradi tega, ker sem imela to pecivo tako rada, tudi zaupala.

Potrebujemo 50 dag moke, 4 dag sladkorja, 5 rumenjakov, 15 dag stopljenega masla, 2,5 dl

sladke smetane, 1 vanilij. Za kvasec potrebujemo 2,5 dag kvasa, 4 žlice mlačnega mleka,

malo sladkorja in maklo moke.

Naredimo pa jih tako, da presejemo moko, v sredini naredimo jamico in vanjo damo kvas,

mlačno mleko, sladkor, malo moke in pustimo nekaj minut vzhajat. Ko vzhaja, dodamo vse

ostalo in zgnetemo gladko testo. Damo ga v naoljen prtiček, ki ga zvežemo v culico in damo v

mrzlo vodo. Ko priplava na vrh, kar lahko traja tudi dve uri ali več, ga vzamemo iz vode,

odvijemo prtič in na pomokani deski razvaljamo. Oblikujemo kvadratke, na sredino

kvadratka, ki ga obrnemo z enim vogalom proti sebi, damo marmelado, najboljša je domača

slivova marmelada in z leve in desne strani vogal zapognemo malce čez polovico. Zgoraj in

spodaj marmelada gleda malo iz testa. Damo ga na pekač in v segreto pečico pri 180 stopinjah

pečemo 25 minut. Ohlajenega posipamo s sladkorjem v prahu in uživamo ob jedi.

Se spomnite še kakšne dobre slaščice?

Ja, zelo radi smo imeli gibanice, orehove ali skutine, predvsem tiste, pečene v krušni peči. Pa

pite z različnimi nadevi smo imeli radi. Te so bile tudi lepe na pogled, saj so preko sadja

imele spleteno mrežico in je bilo že videti lepo.

Za pito smo potrebovali ¾ margarine, 2 jajci, 19 žlic moke, 8 žlic sladkorja, ¾ pecilnega

praška. Iz vseh sestavin je mama naredila testo, ga kar z roko podevala v pekač, čez nadevala

nadev iz naribanih jabolk, ki jih je posladkala in dodala malo cimeta, del testa pa je pustila, da

je iz njega naredila tanke trakove, ki jih je prepletla v mrežo. Pekla je približno pol ure, o

temperaturi pa je težko kaj reči, saj so pekli v štedilniku na trda goriva in se naučili primerno

kuriti. Danes bi to bilo kakšne pol ure pri 180 stopinjah C.

7

Kaj pa današnje slaščice, jih kaj pečete?

Jih, čeprav je danes možno veliko dobrih slaščic tudi kupiti. Če bi morala izbrati slaščice, ki

jih danes najraje pripravljam, bi izbrala šamrole, ki pa jih napravim kar iz kupljenega

listnatega testa.

Drugo moje zelo priljubljeno pecivo je »lambada«, tretje pa rolada iz mletih bučnih semen.

Za lambado potrebujemo: 3 drobna jajčka, 2,5 žlice sladkorja, 2,5 žlice moke, ½ pecilnega

praška. Iz sestavin naredimo testo, ki ga v namaščenem pekaču pečemo 20 min. pri 160

stopinjah C.

Medtem naredimo nadev iz ½ l fante ali ore, 2,5 žlice sladkorja ter 2 vaniliejvih pudingov.

Skuhamo kot puding.

Za kremo potrebujemo ½ l mleka, 7,5 dag margarine, 3 žlice gustina in 4,5 žlice sladkorja.

Pripravimo jo tako, da gustin zmešamo z nekaj žlicami mleka ter ga vlijemo v mrzlo sladkano

mleko. Mešamo tako dolgo, da zavre in se zgosti. Pazimo, da se ne prime na dno posode. Ko

se ohladi, vmešamo margarino.

Na pečen še topel biskvit nadevamo nadev, čez pazljivo namažemo ohlajeno kremo, preko

kreme pa položimo kekse leibnitz, ki jih s hrbtno stranjo obrnemo navzgor. Prelijemo s

čokoladnim prelivom, ki smo ga pripravili iz 15 dag stopljene čokolade za kuhanje in žlice

margarine. Pustimo, da se ohladi, nato razrežemo. Odlično je in čeprav je občutek, da je

veliko dela, se splača, saj je pecivo zelo okusno.

Še manj dela pa je z roladicami iz mletih bučnic, kjer potrebujemo 6 jajc, 6 žlic sladkorja v

prahu, 10 dag mletih bučnic, 1 limonin sladkor, za nadev pa kislo smetano. V skledo damo

rumenjake in sladkor, penasto umešamo, dodamo mlete bučnice in limonin sladkor.

Primešamo sneg iz beljakov, testo namažemo na peki papir in pečemo 10 min pri 200 °C.

Pečen biskvit zavijemo v kuhinjsko servieto in pustimo, da se malo ohladi. Namažemo ga s

kislo smetano in če ga damo čez noč v hladilnik, je še okusnejše.

Ste kdaj pekli slaščice tudi za druge?

Na vasi oz. na podeželju se je v preteklosti to najpogosteje dogajala ob kakšnih družinskih

praznovanjih. Predvsem poroke so bile tiste, kjer je pomagala skoraj cela vas. Ženske so pekle

tisto, za kar so bile najbolj usposobljene. To so bili različni keksi, seveda na prvem mestu

različne potice, pa drobno pecivo, npr. janeževi upognjenci, razni rogljički in rulade. Torte pa

so tako prinesli svatje s seboj.

Danes je seveda tega manj, ker je veliko možnosti nakupa peciva, čeprav je doma pečeno še

vedno najboljše. Naše članice sekcije podeželskih žena, ki deluje v okviru turističnega društva

in jo vodi ga. Darinka Kirbiš, pripravlja pecivo za vse prireditve, ki jih društvo organizira.

Predvsem ga. Darinka je mojstrica peke in nas razvaja s svojimi specialitetami. Njena potratna

potica je odlična, kakor tudi vsi ostali njeni izdelki.

8

3.5 REZULTATI ANKETE

Graf 1: Priljubljenost peke nekoč in danes

Graf 2: Najbolj priljubljeno pecivo nekoč

34

4

1. Mislite, da je bila peka peciva nekoč bolj priljubljena kot danes?

DA

NE

31%

17%

7%

14%

11%

9%

11%

2. Med spodaj navedenimi pecivi obkrožite

tisto, ki ste ga nekoč najraje pekli:

KEKSI

BUČNA ROLADA

DRUGO

MEDENJAKI

POTICA

MARMORNI KOLAČ

GIBANICA

9

Graf 3: Najbolj priljubljeno pecivo danes

4. Katere sestavine ste za peko peciva uporabljali nekoč namesto spodaj navedenih:

11 %

9 %

27 %

12 %

8 %

28 %

5 %

3. Med spodaj navedenimi pecivi obkrožite tisto,ki je

po vašem mnenju danes najbolj priljubljeno.

RUMOVE KROGLICE

KEKSI, LINŠKE OČI

JABOLČNI ZAVITEK

ČUPAVCI-KOKOSOVEKOCKE

PIJANA NEVESTA

BUČNA ROLADA

DRUGO

6 %

94 %

a) Namesto pecilnega praška

PRESEJENA MOKA

SODA BIKARBON

10

Graf 4: Nadomestne sestavine

12 %

63 %

25 %

b) Namesto kvasa

KISLO TESTO

KVAS

PONOVNA UPORABA ŽEPRIPRAVLJENEGA TESTA

14 %

86 %

c) Namesto vanili sladkorja

VANILIJA

SLADKOR

87 %

13 %

d) Namesto olja

MAST

MARGARINA

11

Graf 5: Priložnosti za peko pecivo

Graf : Kdaj se je peklo pecivo

0 %

57 %

40 %

3 %

6. Ali ste pecivo pekli le ob posebnih priložnostih ali

tudi ob običajnih dnevih?

LE OB POSEBNIHPRILOŽNOSTIH

OB OBIČAJNIH DNEVIH

OBOJE

24 %

24 %

2% 2 % 9 %

15 %

14 %

10 %

7. Ob katerih priložnostih ste pekli pecivo?

BOŽIČ

VELIKA NOČ

ŽETEV

KOLINE

VIKEND

ROJSTNI DNEVI

GODOVI

PUST

12

4. UGOTOVITVE

Naše hipoteze so se potrdile.

Ugotavljamo, da je bila peka peciva doma nekoč bolj priljubljena, kot je danes.

Najpogosteje so pekli najrazličnejše kekse in medenjake. Prav tako so pekli različne rulade,

med pogostejšimi je bila bučna rulada.

Teh slaščic danes mlajša generacija ne peče več, vendar ugotavljamo, da počasi ponovno

prihajajo na naše jedilnike.

Razlikujejo se tudi sestavine. Nekoč souporabljali več domače svinjske masti, kislo testo

(namesto kvasa), sodo bikarbono (namesto pecilnega) in zgolj sladkor (namesto vanilije).

Zanimiva pa je ugotovitev, da po teh surovinah ponovno posegajo tudi mlajše generacije,

izjema je le svinjska mast.

Nekoč so pecivo pekli zgolj ob posebnih priložnostih in zato so ga tudi bolj cenili. Te

priložnosti so bile božič, velika noč, rojstni dnevi…

5. ZBRANI RECEPTI

5. 1 V VODI KVAŠENO

3 skodelice moke umesimo z 1 skodelico masti in mleka, dodamo 5 dag kvasa. Testo

zavijemo v prtiček in ga pustimo v mlačni vodi vzhajati.

Vzhajano testo razvaljamo in razrežemo na štirikotnike. Nadevamo z marmelado in delamo

razne oblike ter pečemo v pečici.

13

5. 2. KEKSI NA RAZLIČNE NAČINE

5.2.1 KEKSI

Sestavine:

- 90 dag moke,

- 50 dag margarine,

- 30 dag sladkorja,

- 4 jajca,

- 1 pecilni prašek,

- 1 vanilin sladkor.

Postopek:

Margarino raztopimo in ji dodamo sladkor, jajca in vanilin sladkor ter penasto premešamo.

Dodamo moko in pecilni prašek in zgnetemo v testo.

Razvaljamo in z modelčki oblikujemo kekse. Pečemo na 180 0C.

5.2.2 KEKSI

Sestavine :

- 1 jajce,

- 6 žlic sladkorja,

- 2 žlici masti,

- 6 žlic mleka,

- malo jedilne sode.

Vse to zmešamo ter dodamo toliko moke,da je testo trdo, kakor za rezance.

Postopek:

Testo razvaljamo za prst debelo in izrežemo z modelom okrogle oblike. V sredini naredimo

manjšo luknjico in cvremo na masti ali olju.

5.2.3 KEKSI

Sestavine:

- ½ kg moke,

- 20 dag svinjske masti,

- 25 dag sladkorja,

- 2 jajci,

- smetana

- limonina lupina.

Postopek:

Mast in moko pregnetemo in dodamo jajca (smetano po želji) ter limonino lupino. Vse

zamesimo, damo na namaščen pekač ter pečemo na 180 0C.

14

5. 3 MEDENJAKI

Sestavine:

- 50 dag moke (½ mehke in ½ ostre),

- 1 čajno žličko jedilne sode,

- 8 dag masla ali margarine,

- 19 dag medu,

- 20 dag sladkorja v prahu,

- 2 jajci,

- 2 žlici kisle smetane,

- sesekljana limonina lupina

- žličko cimeta in mletih klinčkov.

Postopek:

V večji posodi vmešamo jedilno sodo v moko. Na sredini naredimo jamico, kamor damo

zmehčano maslo, tekoči med in ostale sestavine. Testo hitro zgnetemo z mešalnikom.

Testo oblikujemo v kroglice v velikosti oreha in jih polagamo na pekač, obložen s papirjem za

peko. Preden oblikujemo kroglice, si roke navlažimo z vodo, da se testo ne prijema nanje.

Medenjake zlato rumeno zapečemo na 140°C na 1. višini, če imamo ventilatorsko pečico,

sicer pa na 160°C. Pečemo 19 min.

Hladne medenjake namažemo z limoninim ledom in za 10 min zapečemo/pogrejemo v pečici

(brez uporabe ventilatorja) na 100°C.

Nasvet: Če je med kristaliziral, segrejemo kozarec v topli vodi, ki ne sme biti višja od 40°C.

5. 4 MARMELADNE RUTICE

Sestavine:

- 3 skodelice moke,

- 1 skodelico masti,

- 1 skodelico smetane ali mleka,

- nekaj kvasa,

- malo limonine lupine,

- nekaj ruma ali vanilije.

Postopek:

Vse sesatvine zgnetemo v gladko testo, razvaljamo in razrežemo na kvadrate. Dodamo malo

marmelade, jih prepognemo, zložimona namaščen pekač in damo v ogreto pečico. Še vroče

povaljamo v sladkornem prahu, ki smo mu dodali vanilijev sladkor.

15

5. 5 BUČNA RULADA

Sestavine:

- 6 jajc,

- 6 žlic sladkorja v prahu,

- 10 dag mletih bučnic,

- 1 limonin sladkor,

- 1 kislo smetano– zanadev.

Postopek:

V skledo damo rumenjake in sladkor, penasto umešamo, dodamo mlete bučnice in limonin

sladkor. Primešamo sneg iz beljakov, testo namažemo na peki papir in pečemo 10 min. pri

200 0C. Pečen biskvit zavijemo v kuhinjsko servieto in pustimo, da se malo ohladi.

Namažemo ga s kislo smetano in če ga damo čez noč v hladilnik, je še okusnejši.

6 PEKA SLAŠČIC

Na podlagi rezultatov in zbranih receptov smo v šolo povabili go. Darinko Kirbiš in ob njeni

pomoči in nasvetih spekli različne kekse in bučno rulado.

Piškoti so bili res slastni. Presenečeni pa smo bili tudi nad samo peko, saj delo ni bilo

zahtevno. Na koncu smo bili nad svojimi izdelki navdušeni in zelo ponosni nanje.

Slika 1: Izdelava keksov z mlinčkom

Vir: Lasten

16

Slika 2: Izrezovanje keksov z modelčki

Vir: Lasten

Slika 3: Ekipa mladih »slaščičarjev« z go. Darinko Kirbiš

Vir: Lasten

17

7 TRŽENJE V začetku meseca maja bom v okviru druženja s starši na prireditvi Šport špas postavili

stojnico, na kateri bomo ponudili pripravljene slaščice in zloženko z izbranimi recepti ter

zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad.

Prav tako bomo promovirali naše pecivo in zloženko z recepti na evropskem in svetovnem

pokalu v Strelskem centru Gaj. Poskusili bomo zbrati prispevke za šolski sklad, s katerim

pomagamo socialno šibkim učencem naše šole.

Zbrali smo nekaj cen za sestavine.

Preglednica 1: Cene sestavin za peko slaščic

Sesatvine/količine Cena

Moka – 1 kg 0,59 EUR

Sladkor v prahu – 200 g 0,98 EUR

Sladkor – 1kg 1, 09 EUR

Rum – ½ l 4,29 EUR

Sladka smetana 0,79 EUR

Kvas – 42 g 0,19 EUR

Pecilni prašek 0,14 EUR

Vanilijev sladkor 0,14 EUR

Jajca – 10 kom 1,68 EUR

Margarina – 250 g 1,99 EUR

Soda bikarbona – 20 g 0,19 EUR

Kisla smetana– 180 g 0, 77 EUR

Sol – 1 kg 0, 79 EUR

Cimet (v prahu) 0, 89 EUR

Olje – belo – 1 l 1,98 EUR

Mlete bučnice – 200 g 1, 76 EUR

Med, domači – 750 g 7,00 EUR

Limone – 4 kom. 0,65 EUR

18

7.1 FINANČNI NAČRT

Pekli bomo dve vrsti peciva, in sicer medenjake in bučno rulado.

Stroški peke keksov (1kg) približno (brez DDV) znašajo:

- sestavine: 2,31 EUR,

- energija in delo: 2,00 EUR.

Stroški priprave bučne rulade:

- sestavine: 3,90 EUR,

- delo in energija: 1,50 EUR.

8 TURISTIČNA STOJNICA Na turistični stojnici, ki bo ponazarjala sladico, bomo promovirali naše sladice.

Oblečeni v mlade slaščičarje bomo navduševali obiskovalce za peko sladic.

Obiskovalci bodo sladice pokušali, sodelovali bodo lahko v igrici »Podirajmo piškote«. Za

uspešno sodelovanje v igri bodo prejeli zloženko z recepti.

Dogajanje bomo popestrili z glasbo.

19

9 POVZETEK

Naslov naloge: Sladke dobrote s Pragerskega

Avtorji:

Tamara Gajšt, 9. c

Sara Kolar, 9.c

David Krček, 5. c

Doroteja Menhart 6.c

Petar Mrdović, 8.c

Žiga Šetar, 9. c

Mentorici: Marjetka Šetar, prof. RP, in Breda Gril, prof. RP

Šola: Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko

Spletni naslov: http://www.os-antona-ingolica.si/prag/default.aspx

Elektronska pošta: pragersko-osaisp@guest.arnes.si

Slovenci, kjerkoli smo, imamo vedno v mislih in srcu svoj dom in dišeč vonj po pristnih

domačih dobrotah iz kuhinje.

Številni nasveti za zdravo življenje in prehrano so nas spodbudili k razmišljanju, kako so

ljudje nekoč pripravljali sladice ob posebnih priložnostih. So naše babice in prababice

pripravljale tudi takšne sladice kot danes, kje so dobivale sestavine…?

S pomočjo vprašalnikov smo ugotovili, da se domače pristne sladice našega kraja ne

pojavljajo več tako pogosto na naših mizah, kot so se nekoč, pa tudi sestavine se nekoliko

razlikujejo.

S turistično projektno nalogo smo želeli ponovno približati mlajšim generacijam sladice naših

babic . S pokušino pripravljenih sladic se bodo morda odločili, da jih uvrstijo med svoje jedi

na domačem jedilniku. Pri tem jim bo v pomoč zloženka z recepti.

Menimo, da je v današnjem času potrebno ohranjati odnos do kulturne dediščine, ozaveščati

pomen doma pripravljene hrane, kamor lahko vključimo tudi tradicionalne krajevne dobrote.

Z nalogo, kot je letošnja, lahko utremo nov pogled v svet gastronomskih užitkov.

Pri tem bomo zagotovo imeli pomembno vlogo tudi podmladkarji turističnega krožka z

načrtovanimi dejavnostmi.

20

ABSTRACT

Autors:

Tamara Gajšt 9. c

Sara Kolar 9.c

David Krček, 5. c

Doroteja Menhart 6.c

Petar Mrdović 8.c

Žiga Šetar, 9. c

Mentors: Marjetka Šetar, primary school teacher and BredaGril, primary school teacher

School: Primary school AntonaIngoličaSpodnjaPolskava, subsidiary Pragersko

Web address: http://www.os-antona-ingolica.si/prag/default.aspx

e-mail: pragersko-osaisp@guest.arnes.si

Slovenes, wherever we are, we always keep our home and the aromatic smell of authentic

home-made delicacies in our mind and hearts.

Many people, living a healthy way of live, encouraged us to take into consideration how

people prepared desserts for special occasions in the past. Did our grandmothers and great-

grandmothers prepare such desserts as today, where did they get the ingredients…?

Using questionnaires we found out that the local authentic home-made desserts do not appear

as often on our tables as they used to, and also that ingredients are slightly different from the

ones in the past.

With this touristic research project we wanted to bring the delicacies of our grandmothers

closer to younger generations again. After tasting the prepared delicacies they will maybe

decide to put the dishes on their menus. The recipe booklet will help them with that.

We believe that in our day we need to preserve the attitude towards the cultural heritage, raise

awareness of the importance of home-made food, where we can include also the traditional

local delicacies.

With this year’s project work we can open a new view into the world of gastronomic delights.

The youngsters from the touristic interest activity will certainly have an important role with

the planned activities.

21

PRILOGE Anketni vprašalnik

Zloženka

ANKETA Prehranjevalne navade Pragerčanov nekoč in danes

V okviru raziskovalne naloge raziskujeva prehranjevalne navade Pragerčanov nekoč in danes.

Anketa je anonimna.

1. Mislite,da je bila peka peciva nekoč bolj priljubljena kot danes?

a) DA.

b) NE.

Zakaj mislite tako? ________________________________________________________________________________________

2. Med spodaj navedenimi pecivi obkrožite tisto,ki ste ga nekoč najraje pekli:

a) Potica. e) Keksi

b) Gibanica. f) Rulada

c) Medenjaki. g) Drugo:________________________

d) Marmorni kolač.

3. Med spodaj navedenimi pecivi obkrožite tisto,ki je po vašem mnenju danes

najbolj priljubljeno?

a) Rumove kroglice. e) Pijana nevesta.

b) Keksi, linške oči. f) Rulada.

c) Jabolčni zavitek. g) Drugo:______________________

d) Čupavci-kokosove kocke.

4. Katere sestavine ste za peko peciva uporabljali nekoč namesto (odgovor napišite

na črto):

a) pecilnega praška:______________________

b) kvasa:___________________________________

c) vanilijevega sladkorja:_______________________

d) olja:_____________________________________

5. Ali katero od teh uporabljate tudi danes?

a) DA.

b) NE .

22

Če ste odgovorili z DA,napišite, katera je ta sestavina? ____________________________________________________________________________________

6. Ali ste pecivo pekli le ob posebnih priložnostih ali tudi ob običajnih dnevih?

a) Le za posebne priložnosti.

b) Ob običajnih dnevih.

c) Oboje.

Če ste obkrožili odgovor a), napišite, katere priložnosti so to bile: ____________________________________________________________________________________

7. Zraven spodaj navedenih praznikov – običajev napišite pecivo, ki se je takrat

najpogosteje znašlo na vaši mizi?

a) pust:____________________________________

b) novo leto:______________________________

c) božič:____________________________________

d) velika noč:_______________________________

Hvala za Vaše odgovore!