sladkorni bolnik in koža terapevtske skupine zdravil -pravo...

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Sladkorni bolnik in kožaTerapevtske skupine zdravil - pravo varčevanje?

eZdravje

Številka 103•marec 2014Cena 1,60 €

www.diabetes-zveza.si

Sladkorna bolezen 3MAREC 2014

Nega kože je stara toliko kot človeštvo.

Pričevanja o pomenu nege telesa in lepote segajo v stari Egipt. Ar-heološki viri kažejo, da so že takrat uporabljali kozmetiko, čistilne invlažilne izdelke. Kopanje je bilo izjemno pomembno in bogate dru-žine so si omogočile posebne prostore, kjer so se razvajali. Vsi vemo,da se je znamenita Kleopatra kopala v mleku in medu, da bi svojo kožoohranjala mehko in sijočo.

Tudi v antični Grčiji je bila tako ženska kot moška lepota zelo po-membna. Še danes je beseda kozmetika spomin na grški izraz kosmeo,ki pomeni krasiti. Za Homerja je bila popolna ženska koža bolj belaod slonovine, lepotni ideal moškega pa je bila temnejša, od soncaožgana koža.

Rimljani so s pomenom nege kože in uporabe kozmetike pretirava-li in presegli vse meje, pri tem so bile najbolj dosledne predvsem žen-ske. Neznansko veliko časa so porabile za ličenje in izdelovanje obraz-nih mask iz najrazličnejših rastlinskih in organskih snovi. Moški sose najraje prepuščali izdatnim masažam z dišečimi olji in kopelim. Le-pota je bila ideal, za katerega je bilo treba vložiti veliko truda.

Nega kože, ličenje in zunanja lepota so v srednjem veku skupaj zuporabo kozmetičnih pripomočkov postali nezaželeni in poganski. Vbaroku pa je telesna higiena veljala za nezdravo. Prepričani so bili, davoda zmehča kožo, zapre pore ter povzroči zadušitev. Milo so zame-njali parfumi, sledove umazanije so prekrile velike količine pudra.

Danes sta lepotni ideal in pomen mladostne kože bolj živa kot kdaj-koli v zgodovini. Priča smo skrajnosti, ko je sijoča koža pomembnej-ša kot zdravje telesa in duha. Izbiramo lahko med nešteto kozmeti-čnimi izdelki, ki nas prek medijev nagovarjajo in sporočajo, da je zalepoto, mladost in srečo treba imeti ravno TO. Kozmetična industrijase je tako razvila v enega največjih trgovcev na svetu, dobički so po-stali milijardni in še rastejo.

Tako kot pri vseh stvareh v življenju je tudi pri negi kože treba ohra-niti zdravo mero razuma. Za sladkornega bolnika sta najpomembnej-ši urejenost in samokontrola. Zdravje kože po navadi temu sledi. Po-membno je, da diabetik ostane pozoren na vse kožne spremembe, šezlasti pa na spremembe na nogah. Danes vemo, da so kožne okužbepogostejše, še zlasti pri slabo urejenih bolnikih. Uravnan krvni slad-kor, zdrava prehrana, dovolj vode in gibanja ter primerni izdelki zanego so temeljni za naše splošno počutje in tudi za zdrav videz. Nazadnje vpliva tudi osebna sreča, ki jo delimo z drugimi.

Nič čudno ni torej, da ko se v “svoji koži počutimo dobro”, pomenito veliko več kot le brezhiben videz.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 17.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Programe in delovanjesofinancira FIHO.

Stališča organizacije neizražajo stališč FIHO.

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Foto:Brane Bombač

4 Sladkorna bolezen MAREC 2014

VSEBINA

OSREDNJA TEMA Sladkorni bolnik in koža

8 Diabetik mora za kožo skrbeti vsak dan

10 Sladkorni bolnik in suha koža

13 Suha koža in posledice

14 Sladkorni bolnik in vitiligo

16 Glivične okužbe kože in nohtov

18 Lasersko zdravljenje glivičnih okužb

20 Sladkorni bolnik in luskavica

28 Sladkorni bolnik in tetoviranje

AKTUALNO

6 Terapevtske skupine zdravil

24 Novosti v projektu eZdravje!

ZA NAŠE ZDRAVJE

21 Zdravje oči

26 Sladkorni bolnik in osteoporoza

34 Ščitnica

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

30 Kava

23 EDUKOTIČEK

25 TERMINOLOŠKI KOTIČEK

6

10

14

16

8

2820

18

30

Kot je enkrat že pojasnil Jurij Fürst,vodja oddelka za zdravila na ZZZS, na-slednje terapevtske skupine zdravil na-črtujejo marca. V dveh letih naj bi uved-li vse skupine. Trdi, da večjih težav ni inda večina doplačil ni presegala evra. Aizkušnje bolnikov in zaposlenih v lekar-ni so drugačne. Je pa priznal, da lahkovsaka menjava pomeni motnjo za pa-cienta. »Težave bodo torej le pri zdravi-lih, ki jih bo treba doplačati, ker proiz-vajalec zdravila ni prilagodil cene svo-jemu zdravilu.« Torej je to nekakšen pri-tisk na farmacevtske družbe. Zdravila sonenehno tarča varčevalnih ukrepov, če-prav pomenijo le 12-odstotni delež ce-lotnih izdatkov v zdravstvu. Jasno je,da je za zdravstveno politiko in vladokrčenje teh izdatkov sorazmerno pre-prost ukrep za obvladovanje stroškov.Zato v farmacevtskih družbah menijo,da varčevalni ukrepi pri zdravilih resdalahko prinesejo hitre kratkoročne pri-hranke, ob tem pa imajo tudi negativnedolgoročne posledice za bolnike in za ce-lotne stroške zdravstvenega varstva.

To bo še težava»Poznam nekaj upokojencev, ki bodo

zato, ker morajo zdravila doplačevati,nekatera preprosto nehali jemati. Samabom zdajle morala v lekarno po novazdravila za visok pritisk. Bom videla,kakšno bo doplačilo. Pravijo, da je razli-ka tri ali celo pet evrov na škatlico. Škat-lico imam za en mesec, torej to na kon-cu leta pomeni 60 evrov. Če je teh zdra-vil več in če bo za nekatera treba dopla-čati več, si kar predstavljajte znesek. Zanas upokojence to ni malo,« nekolikozaskrbljeno čaka Fanika Kosmač iz oko-lice Ljubljane na posledice, ki jih bo pri-nesel nov ukrep.

Primarij Matija Cevc, ki koordiniradelo Nacionalne mreže NVO 25x25 in kije hkrati tudi predsednik Društva zazdravje srca in ožilja Slovenije, je že 5.

decembra lani na ministra za zdravje ingeneralnega direktorja ZZZS Sama Fa-kina naslovil javno pismo in dobil pravtako javen, a oster odgovor direktorja Fa-kina, ki je namigoval na povezanostzdravnikov in farmacije. Primarij Cevcje vztrajal pri svojem in znova pojas-njeval, zakaj vse je sporno uvajanje te-rapevtskih skupin zdravil in zakaj sene moremo kar čez palec primerjati z Ni-zozemci ali Nemci: »Ne razumem, kakoboste kot varuh javne zdravstvene bla-gajne slovenski javnosti upravičili stro-kovno zelo sporen ukrep, katerega pri-hranki – na račun doplačil bolnikov zazdravila – bodo šli, ne samo v javnozdravstveno blagajno, ampak predvsemv prihodke in dobičke zasebnih zdrav-stvenih zavarovalnic?« Nacionalna mre-ža NVO 25x25 opozarja, da je ZZZS za-vestno prezrl tudi še drug problem:zdravila iz različnih terapevtskih skupinjemljejo predvsem starejši državljani,ki se bodo zdaj prisiljeni privajati nadrugačna zdravila v drugačni embalažiin zelo verjetno tudi z drugačnim učin-kovanjem.

Tega se na primer boji tudi Nada Baniz Posavja, sicer dolgoletna bolnica sCushingovim sindromom, ki so jo polegvsega doletele še druge težave: osteopo-roza, visok krvni tlak, težave z želodcemin še kaj. In kot huda kronična bolnicasi težko predstavlja, da bi ob že tako ve-

likem številu zdravil nekatera moralazamenjati samo zato, ker se pač ni odlo-čila za doplačilo. Katera zdravila bodov dveh mesecih, kolikor časa se bodo se-znami menjavali, plačljiva in katera ne,bo pač odvisno od več dejavnikov. Inlahko bi se pripetilo, da bi se zdravila za-menjala, pa čeprav gre za zdravila z istimali podobnim namenom. Vendarle negre za isto zdravilo! »Zdaj imam še sta-ro zalogo zdravil, a bom morala kmaludoplačati. Ne vem še, koliko, upam pa,da me ne bo kap,« je povedala gospa.

Dve zdravili nista povsem enaki in pika

Svoje dvome je pojasnila tudi direkto-rica Gorenjskih lekarn, mag.farmacijeRomana Rakovec. »V strokovnem pogle-du je zadeva kompleksna. Pri sistemumedsebojno zamenljivih zdravil gre zagenerična-paralelna zdravila, kar pome-ni ista zdravilna učinkovina v enakemodmerku od različnih proizvajalcev inzato pod različnimi komercialnimi ime-ni. Pri njih res težko zagovarjamo, da sorazlike med njimi klinično pomembne,čeprav v nekaterih primerih lahko tudiso, ker se tehnološki postopki izdelaveposameznega zdravila lahko pri proiz-vajalcih med seboj razlikujejo. Te razli-ke pa so najpogosteje v hitrosti nastopadelovanja, ne v sami učinkovitosti. Pri si-stemu terapevtskih skupin pa gre za sku-pino zdravil, v katero so vključena zdra-vila z različnimi zdravilnimi učinkovina-mi, vsa pa so namenjena zdravljenju istebolezni.«

V prakso so bile do danes uvedenetri takšne skupine. Dve od njih dejan-sko nista zelo problematični (inhibitor-ji protonske črpalke, ki so bili uvedeniže septembra, v skupini je manj zdra-vilnih učinkovin in zdravilne učinkovi-ne so si med seboj dokaj podobne, terskupina zdravil za spremljanje ravni se-rumskih lipidov, za katere velja podob-

Varčevanje na račun pacientov

Uvajanje terapevtskih skupin zdravil naj bi državni blagajni prineslo milijone prihranka. Tako vsaj trdijo na ZZZS.Bolniki lahko pričakujemo nekaj zmede, predvsem pa doplačevanja, v nekaterih primerih tudi 80 evrov na recept.In kar je najpomembnejše, ljudi skrbi teoretična enakost zdravil s “približno enako učinkovino”. V kratkem pridejona vrsto še zdravila za diabetike, če ima kateri tudi druge zdravstvene težave in zdravila, pa se je z doplačevanjemže seznanil. Bomo odslej bolniki sami odločali, katera terapija je za nas najboljša?

AKTUALNO: Terapevtske skupine zdravil


® Monika Kubelj

Nekaj namigov• Še ko ste v ambulanti, zdravnika dobro

izprašajte glede zdravila in kaj storiti, čega boste morali doplačati.

• Če se le da, zdravila ne zamenjajte pre-pogosto.

• Bodite seznanjeni z zdravilom in njego-vim učinkovanjem na druga zdravila.

• Vedno imejte s seboj seznam zdravil, kijih jemljete.


no kot za inhibitorje protonske črpalke).»Tretja skupina – zaviralci angiotenzin-ske konvertaze (zdravila za zniževanjekrvnega tlaka) pa je bistveno bolj pro-blematična. Zdravilne učinkovine, ki sovključene v to skupino, so si manj po -dobne. Z uvedbo terapevtskih skupin natem področju je bila odvzeta strokovnaintegriteta zdravnikom, saj zdaj nima-jo več možnosti izbirati med vsemi zdra-vili, temveč je njihova izbira odvisnaod razmer na trgu. Od česa? Od cen po-sameznih zdravil, ki se zelo pogostospreminjajo; seveda ob predpostavki,da se pacient z doplačilom ne strinja! Tupa pride do zapleta! Za pacienta je vstrokovnem pogledu veliko bolje, da nemenjava med temi zdravili in da more-bitno razliko plača in ima urejen krvnitlak, kot pa nenehno spreminjanje tera-pije. Žal seveda pri vseh to ni mogoče.»Doplačila znašajo večinoma sicer do 10evrov na recept, nekatera pa so še ved-no kar visoka, najvišje na današnji danje 80 evrov na recept za trimesečno te-rapijo,« je jasno povedala direktoricaGorenjskih lekarn.

Nekateri se jezijo, drugi mirno plačajo

Za kakšna zdravila in kakšen ukrep to-rej v resnici gre? Za vsako terapevtskoskupino zdravil ZZZS določi najvišjopriznano vrednost zdravila, ki se v ce-loti krije iz obveznega in dopolnilnega

zdravstvenega zavarovanja. Zdravilu, kiima zaradi svojih farmacevtskih ali tera-pevtskih lastnosti dodano vrednost, senajvišja priznana vrednost tudi dvigne.Bolnik, ki v lekarni ne bo želel doplača-ti predpisanega zdravila, se bo moralvrniti k svojemu zdravniku po drugozdravilo. Zamenjava v lekarni namreč nimogoča. Dodatna pot za pacienta, dodat-no čakanje v ambulanti, gneča. Ste ve-deli, da dvojni obisk pri zdravniku dvoj-no stane?

Da bo zadeva celovita, moramo po-udariti tudi, da imajo zdravniki tako v si-stemu MZZ kot tudi TSZ možnost izko-ristiti “ne zamenjuj”. Takšna oznaka nareceptu pomeni sporočilo lekarniške-mu farmacevtu, da mora brez doplači-la izdati tisto zdravilo, ki je predpisano.Da pa ta instrument izkoristijo, morajoza to obstajati trdni argumenti (alergijena posamezna zdravila), ki jih sevedamora zdravnik v kartoteko zelo natan-čno evidentirati, saj je ZZZS zdravnikezelo jasno opozoril, da bo vsakemu »nezamenjuj« predpisu sledila tudi njihovakontrola pri zdravniku.

Anica Zakšek, upokojenka iz Posavja,ki ima diabetes že 40 in več let, velikorazmišlja o tem, kaj bo prinesel novukrep skupine zdravil, kamor bodo so-dili tudi medikamenti za diabetike. »V za-četku januarja mi za vseh devet recep-tov, različnih seveda, še ni bilo trebaplačati, kaj pa bo, bomo videli. Saj ve-

ste, upokojencem vsak evro nekaj pome-ni. Jutri imamo v Krškem predavanje začlane društva sladkornih bolnikov. Mor-da bomo spregovorili tudi o tem, prav biže bilo. Če bo treba marca doplačati, bopač treba,« je preprosto dodala.

Kaj skrbi uporabnike?»Večina tistih, ki so v zadnjem času do-

bili recept za zdravila proti visokemukrvnemu tlaku in povišanemu holeste-rolu, se je odločila, da bo razliko dopla-čala, ker so z zdravili, ki so jih jemali dozdaj, zadovoljni, hkrati pa jih je strah, dabi jim novo zdravilo povzročalo nežele-ne stranske učinke. Nekateri so tudi po-vedali, da jim je zdravnik predpisal novo,cenejše zdravilo, vendar so pogrešali po-jasnilo, zakaj. Zelo malo je bilo takih, kiso se vrnili k zdravniku po nov recept,«je posledice novega ukrepa predstavilaDuša Hlade Zore, predsednica Zvezedruštev bolnikov z osteoporozo Slove-nije. Velja pa poudariti, da je bila tera-pevtska skupina, v katero so uvrščenazdravila proti povišanemu holesterolu inproti visokemu krvnemu tlaku, uvede-na šele pred kratkim in zato je pripombše relativno malo. Njihove člane pred-vsem skrbi, da jim bodo zdravilo zame-njali vsaka dva meseca in da si svojih pre-verjenih zdravil ne bodo mogli privo-ščiti, ko bodo uvedene še druge tera-pevtske skupine, predvsem tiste, v ka-terih bodo zdravila za osteoporozo.

»Najpogostejše kožne bolezni oziro-ma spremembe, povezane s sladkornoboleznijo, so posledica mikroangiopa-tije, ki je posledica diabetične prizade-tosti drobnih krvnih žil, diabetične der-mopatije in diabetične nevropatije. Slad-korna bolezen prizadene predvsem dro-bno žilje kože in posledica, ki je včasihne vidimo, je nakazana zadebelitevkože,« pravi prof. dr. Igor Bartenjev, dr.med., specialist dermatovenerologije.»Vendar zadebelitev ni edini znak, tem-več so ob tem pogosti rdeči predeli kože,predvsem na nogah. Pri dolgo trajajočibolezni in pri starejših bolnikih veliko-krat na obrazu opazimo rdečico. Gre zadiabetično rubeozo, ki je posledicazmanjšanega tonusa žilja v koži.« Sogo-vornik opozarja, da rdečice obraza nesmemo zamenjati z rosaceo, ki jo vidi-mo pri zdravih ljudeh in ki jo tudi zdra-vijo drugače. Vsaj pri polovici sladkor-nih bolnikov, pogosteje pri moških kotpri ženskah, nastanejo diabetični ko-žni madeži oziroma diabetična dermo-patija. »Na sprednji strani goleni in napodlakteh nastanejo ostro omejena rde-če rjavkasta žarišča, velika od pet do15 milimetrov, ki sicer napredujejo po-časi, a se na površini počasi začnejo lu-ščiti,« madeže opisuje sogovornik in

dodaja, da pri zdravljenju te lise lahkoostanejo vidne kot rjavkaste brazgotini-ce. Zaradi prizadetosti malih žil so pridiabetikih velikokrat prizadete tudi ve-like žile in posledica tega je ateroskle-roza. »Prekrvitev kože je slabša, koža jezato velikokrat hladna, bleda, z napre-

dovanjem nastanejo tudi ishemične raz-jede in lahko tudi gangrena. To se zgo-di predvsem na spodnjih udih,« praviprofesor Bartenjev.

Kožne spremembe zaradidiabetične nevropatije

Sladkorni bolniki, ki imajo diabetičnonevropatijo, to je zaplet sladkorne bole-zni na živčevju, so tudi bolj nagnjeni kinfekcijam. Čeprav nevropatija ne pov-zroča infekcij neposredno, zaradi zmanj-šane občutljivosti hitreje nastanejo rane,ki se kažejo predvsem na nogah. »Zara-di prizadetosti perifernega živčevja, pred-vsem senzoričnega, sladkorni bolnik iz-gubi najprej kolenski refleks, nato šeobčutek za temperaturo in bolečino.Lahko sledi tudi fenomen nemirnih nog,občutek žarenja v spodnjih okončinah

– predvsem stopalih – in pojavijo se lah-ko tudi krči. Znojenje prizadetega pre-dela se lahko zelo zmanjša. Pojavi selahko tudi otekanje, rdečica oziroma eri-tem in pozneje atrofija, stanjšanje kože.Zaradi izgube občutkov lahko nastanetudi razjeda ali ulkus,« posledice diabe-tične nevropatije opisuje profesor Barte-njev. Najpogostejši zaplet nevropatije jediabetično stopalo, ki poleg dermatolo-ških zahteva tudi obravnavo drugih stro-kovnjakov.

Vnetja kože »Sladkorni bolniki so bolj dovzetni

za infekcije kože kot zdravi ljudje,« pra-vi profesor Bartenjev: »Še zlasti pogostaje okužba z bakterijo Staphylococcusaureus, ki povzroča različna gnojna vne-tja. Zakaj so diabetiki bolj dovzetni za

Diabetik mora za kožo skrbeti vsak dan

Sladkorna bolezen je metabolna bolezen, za katero je značilno povišanje glukoze v krvi, zato imajo tisti, ki za njo zbolijo, težave s presnovo. Prav spremenjena presnova pa pri sladkornih bolnikih prizadene vsak deltelesa, tudi kožo. Čeprav koža diabetika načeloma ni nič drugačna od kože zdravega človeka, so spremembe na njej, ki povzročajo težave sladkornim bolnikom, najpogosteje posledica bakterijskega ali glivičnega vnetja.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in koža - nega


® Marija Mica Kotnik

Bakterijske in glivične okužbeBakterijske okužbe se kažejo kot »ječ-men« na očesu, kot globoke okužbekože in podkožja ali kot vnetja okrognohtov. Vnetna območja so po navadivroča, rdeča, otekla in boleča. Najboljrazširjena bakterija, ki povzroča kožneokužbe, je stafilokok.

Glivična obolenja se kažejo kot srbečiizpuščaji, obdani z mehurčki in luskami,ki se pojavijo predvsem na vlažni kožimed prsti nog, na robovih nohtov, v us-tnih kotih, v dimljah in pri ženskah poddojkami.

Prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist

dermatovenerologije

Pozorni na spremembeSladkorni bolniki morajo biti pozorni navse kožne spremembe, še zlasti pa naspremembe na nogah. V primerjavi zzdravimi so pri osebah s sladkorno bo-leznijo kožne okužbe pogostejše. Kaže,da so okužbe pogostejše pri ljudeh ssuho kožo, ki se pogosto pojavlja pripresnovno slabo urejenih bolnikih ssladkorno boleznijo. Tudi slaba cirkula-cija, ki je splošen problem bolnikov ssladkorno boleznijo, lahko dodatno pri-pomore k izsušitvi kože.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVI.

B.

okužbe z bakterijami, ni jasno in tegane znamo razložiti z dejstvom, da ima-jo povišano vsebnost glukoze v krvi.« So-govornik dodaja, da je danes, v časusodobne inzulinske terapije, teh vnetijveliko manj. Najpogostejša, ki prizade-nejo kožo sladkornega bolnika, so kar-bunkli in gurunkli oziroma turi, gnojnepustule, vnetja foliklov las in lojnic inimpetigo oziroma krastavost. Sladkornibolniki so zelo dovzetni tudi za okuž-be z glivicami kvasovkami, ne pa zaokužbe s t. i. dermatofiti. »Med kvasov-kami je daleč najpogostejša okužba scandido albicans, ki pri sladkornem bol-niku prizadene predele pod prsmi, vkoraku, v kožnih gubah, lahko pa tudisluznico ust, genitalij in nohte.« Pri mo-ških s slabo urejeno sladkorno bolezni-jo se kandida velikokrat pojavlja na gla-vici spolnega uda in počasi lahko pov-zroči fimozo, to je zoženje kožice na pe-nisu. Sladkorne bolnike pogosto sprem-lja tudi srbenje kože. Prav srbež, praviprofesor Bartenjev, je nekoč veljal za ti-pično znamenje sladkorne bolezni.»Srbenje vse kože je pogosta tegobasladkornih bolnikov, srbež, omejen nanekatere tipične predele, recimo okrogzadnjične odprtine, pa gre navadno pri-pisati kvasovkam oziroma predvsemcandidi albicans.«

Manj pogoste kožne spremembe

S sladkorno boleznijo so povezanetudi nekatere druge kožne spremem-be, ki pa niso tako pogoste, vendar vse-eno lahko zagrenijo življenje diabeti-ku, pravi profesor Igor Bartenjev: »Ne-crobiosis lipoidica je redka kronična bo-lezen vezivnega tkiva, ki se pojavi nasprednji strani goleni. Nastane ostro

omejena rdečkasto rumenkasta lisa,koža je rahlo zatrdela, pozneje se stanj-ša, lahko nastanejo drobne razjede.Zdravljenje je skoraj nemogoče. Granu-loma anulare je najpogostejša na kožihrbtišč rok ali prstov. Včasih pa najde-mo diseminirano obliko, kjer se značil-ne spremembe rožnato rdeče barve, kjerje centralni del vleknjen, rob pa poudar-jen, pojavljajo po vsem telesu. Bolezenlahko mine sama, zdravljenje pa je malouspešno.« Med manj pogostimi kožni-mi spremembami pri sladkornem bol-niku so tudi diabetični mehurji, ki po na-vadi nastanejo brez vidnega vzroka, na-vadno na koži okončin. Mehurji so ve-liki od tri do pet centimetrov in se naj-večkrat v dveh do petih tednih zacelijobrez brazgotin.

Pri diabetikih, ki so na inzulinu, po-gosto nastane voščena, zadebeljenakoža, predvsem po hrbtiščih rok. Tudivitiligo, avtoimunska bolezen, ki sicerlahko prizadene vsakogar, je pogostej-ša pri sladkornih bolnikih, pravi profe-sor Bartenjev: »Vitiligo, opisali so ga privsaj petih odstotkih diabetikov, je bole-zen, kjer gre za izgubo pigmenta v kožina nekaterih predelih telesa. Čeprav jeto bolj lepotna napaka, je res, da kožoprizadetih predelov, ki je brez pigmen-ta, zelo hitro opeče sonce,« dodaja našsogovornik. Sladkorni bolniki imajo ne-koliko ali pa znatno pogosteje kot zdra-vi ljudje še nekatere druge kožne spre-membe, pravi profesor Bartenjev. »Ve-likokrat imajo suho in razpokano kožo,večkrat vidimo tudi zatrdelost kože ko-nic prstov ali vseh prstov, to je tako ime-novana digitalna skleroza. Oboje je pred-vsem posledica mikroangiopatije. Pridiabetikih lahko nastane tudi bolezenakanthosis nigricans oziroma psevdo-kanthosis nigricans, predvsem pod paz-duhami, v dimljah in na vratu pri debe-lih bolnikih. Na istih mestih se poja-vljajo tudi kožni izrastki, papilomi alipecljati fibromi.«

Profesor Bartenjev tudi dodaja, da mo-rajo sladkorni bolniki vsekakor bolj kotzdravi ljudje skrbeti za nego svoje kože,saj bodo le tako lahko preprečili poz-nejše zaplete. »Sodobno zdravljenje dia-betesa tako dobro uravnava raven slad-korja v krvi, da pri discipliniranih bol-nikih, predvsem pri srednji generaciji,bolezenskih sprememb kože skorajdane vidimo.«

Lasje in lasišče prisladkornem bolniku Diabetiki imajo več težav z lasiščem intudi slabšo kakovost las kot zdravi lju-dje. Vsekakor je koža lasišča pri slad-kornem bolniku nekoliko drugačna, pra-vi profesor Bartenjev: »Pri sladkornihbolnikih je pogostejši prhljaj, ki ga pov-zročajo mikroorganizmi, ki jih imenuje-mo kvasovke pityrosporum ovale. Pripo-ročljivo je, da diabetiki bolj skrbijo zalasišče in da ne uporabljajo agresivnihšamponov, ki bi lasišče še dodatno dra-žili.«


Bolniki s sladkorno boleznijo imajozelo suho in razpokano kožo, zato jekoža veliko bolj dovzetna za okužbe,saj je vdor bakterij, virusov in glivic pripoškodovani koži veliko večji. Zelo do-bro je, da opazujete svoje telo. Kot staže pred časom zapisali Marina Jerina inMihela Jurčeč, medicinski sestri iz Dru-štva za pomoč otrokom s presnovnimimotnjami, so v primerjavi z zdravimipri osebah s sladkorno boleznijo kožneokužbe pogostejše.

Kako je videti suha koža?Suha koža ima drobne in komaj vid-

ne pore, je brez leska, bolj rožnate ali rde-čkaste barve, v mladosti, do 25. leta, jebrez posebnosti in je videti kot zrelabreskvica. Lahko je bolj robata, hrapa-va, lahko so prisotne luske, mogoče jesrbenje. Koža se hitreje stara, pogostej-še so tudi gubice. Na vetru, mrazu, son-cu hitreje postane razdražena in pordi.Ni težav z ogrci. Vzrok za suho kožo jepomanjkanje medcelične maščobe inposledično vlage. Žleze lojnice proizva-jajo manj vlage. Roževinaste celice po-stanejo suhe in se odluščijo. »Res je,tako rekoč vsi bolniki s sladkorno bolez-nijo se v določenem obdobju srečajo ssuho kožo. Stanje se jim poslabša obdodatnih boleznih in pozimi,« je dodat-no potrdil dr. Branko Pirš, dermatolog izLjubljane, in iz lastnih izkušenj povedal:»Bolniki s sladkorno boleznijo imajo šte-vilne težave, zelo pogosto s kožo. Edennajbolj razširjenih in tudi motečih je ne-nehno prisoten srbež, ki je lahko obča-sen ali stalen. Najpogosteje je bolj izra-zit pozimi in takrat, ko ne hodimo ven.Težave, s katerimi se obračajo na nas, sosicer tudi otiščanci in različne vrste bra-davic po telesu, rokah in podplatih. Pravtako so bolj nagnjeni k okužbam kožein vnetjem, ki se zdravijo dalj časa in sozahtevnejši za obravnavo.«

Kaj se dogaja s kožo pri sladkornih bolnikih?

Presnovne motnje, slabši krvni ob-tok v koži (mikroangiopatija). Splošenproblem bolnikov s sladkorno bolez-nijo je, da velikokrat trpijo za polinev-ropatijo ali okvaro avtonomnega živ-čnega sistema, kar vodi v zmanjšano iz-ločanje znojnih žlez in posledično kožapostane suha. Pogosto uriniranje zmanj-ša vlažnost, razpoložljivo za kožo. Na-ravna funkcija kože je občutno osla-bljena, zato je olajšan vdor bakterij, vi-rusov in glivic. Prav tako so bolj na-gnjeni k okužbam kože in vnetjem, kise zdravijo dalj časa in so zahtevnejšiza obravnavo. Koža pa se zaradi slabecirkulacije celi počasneje. Tako stro-kovnjaki govorijo nekako o štirih de-javnikih, ki pripomorejo k upočasnje-

dr. mnemu celjenju: zmanjšan pretokkrvi v kožo, visoka raven glukoze vkrvi, ki podpira rast bakterij, počasnej-ši metabolizem in debelejša koža.

Kako si lahko pomagamo?Za optimalno zaščito kože je najpo-

membnejše ravnovesje med naravnimvlažilnim faktorjem in lipidi za zaščitopred izgubo vlage. Če se to ravnovesjeporuši, koža začne izgubljati vlago in seizsuši. To je nekako splošno dejstvo, kiga večkrat slišimo tako v dermatološkihkot kozmetičnih centrih. V diabetolo-ških prav tako, saj so sladkorni bolnikiv posebnem položaju.

Brezhibno oskrbovana normalna kožaje namreč najboljša ovira za okužbe,zato morate negi kože nameniti posebnopozornost. Dermatološka nega Eubosmed z več kot 80 leti raziskav in razvo-

Sladkorni bolniki bolj nagnjeni k suhi koži

Problemi s kožo pri diabetesu niso redkost. Prav nasprotno, kar štirje od petih diabetikov imajo težave, med njimiprevladujejo starejši ljudje. Zima nam je zaradi svojih vplivov, kot so suh zrak v stanovanju, zunaj pa mraz, še dodatno kožo izsušila. Zaradi presnovne bolezni se pri diabetikih pogosto zmanjša delovanje znojnic in lojnic,zato koža ne more shraniti dovolj maščobe in vlage. Prizadene torej vsak del telesa, ne le kožo. Koristne nasvete o tem, kako zaščititi in negovati kožo skozi vse leto, dajeta tudi strokovnjakinja Brigita J. Koračin, mag. farmacijeiz Lekarne Brod, in dermatolog dr. Branko Pirš.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in koža - težave s suho kožo


® Monika Kubelj

Branko Pirš, dr. med., dermatovenerolog inflebolog: Skoraj vsi bolniki s sladkorno

boleznijo se v določenem obdobju srečajo ssuho kožo. Stanje se poslabša ob dodatnih

boleznih in pa pozimi.Brigita J. Koračin, mag. farm.,

Lekarna Brod

ja za zdravje kože je za vas razvila po-polno nego za suho kožo, tudi pri dia-betikih.

Ob številnih kožnih spremembah simorate oziroma morajo diabetiki večkratna dan kontrolirati krvni sladkor in če jevisok, dodajati hitro delujoči inzulin.

Zelo priporočljiv je tudi zdrav načinživljenja, ki vključuje sprehode, druže-nje s prijetnimi ljudmi in optimističen po-gled na svet.

Posebno pozornost je treba nameniti prehrani

S pravilno prehrano lahko dosežemonajboljšo odzivnost naših genov, nadzi-ramo hormone, preprečimo tiha vnetjav telesu, ki so posledica izločanja nega-tivnih eikozonoidov in povzročajo akti-viranje genov za kronične bolezni, tudisladkorno bolezen. Pet uravnoteženihobrokov na dan, brez stradanja. Uživa-nje maščobne kisline omega-3. Ogljiko-vi hidrati delujejo na raven inzulina.Prihajali naj bi iz sadja, zelenjave inoreščkov in ne iz kruha, krompirja, te-stenin in drugih pri nas priljubljenih pri-

log. Banane niso priporočjive, imajo vi-sok glikemični indeks. Če veliko sedimo,jih potrebujemo manj kot 100 gramov.Pšenica naj bi povečevala raven estroge-na v telesu in posledično kopičenje maš-čobe na stegnih in trebuhu. Maščobe:prednost imajo maščobne kisline ome-ga-3, ki jih pogosto zaužijemo premalo,preveč pa naj bi zaužili maščobnih ki-slin omega-6 (z njimi je na primer bo-gato sončnično olje). Škodljive so maš-čobe kopenskih sesalcev, saj spadajo vkategorijo nasičenih maščob, ter hidro-genirane maščobe, ki jih najdemo v mar-garinah, in seveda je posledica poruše-nega razmerja tiho vnetje, ki je vzrok šte-vilnih sodobnih bolezni, med drugimpa povzroča tudi debelost. Beljakovinedelujejo na raven glukagona. Najdemojih v zelenjavi, mesu, ribah, jajcih, algahin mlečnih izdelkih. Izogibajte se mast-nega mesa kopenskih sesalcev, svinji-ne, govedine, kozjega mesa in jagnjeti-ne ter nekaterih zelo mastnih sirov. Rajeizberite čim več rib, piščanca, puranjihin manj mastnih mlečnih izdelkov. Do-brodošle so tudi beljakovine v prahu in

jajčni beljak. Prav tako so dobra belja-kovinska živila bresaola (soljene tankerezine posušene govedine), pa tudi pršut,kuhana šunka in slanina, če jim odstra-nimo maščobo.

Preprečimo kožnespremembe

Kožne spremembe je večinoma mogo-če preprečiti s skrbno nego in redno sa-mokontrolo, predvsem pa z dobro me-tabolno urejenostjo. Če pa kljub vsemunastanejo, je seveda potreben takojšenposvet z zdravnikom. Za konec želimopoudariti, da omenjene spremembe na-stajajo predvsem pri odraslih s sladkor-no boleznijo, vendar je treba biti nanjepozoren že v mladosti, saj jih je marsi-kdaj mogoče preprečiti predvsem z do-bro metabolno urejenostjo.

Suha koža je zelo nežna. Zanjo mora-mo skrbeti po načelu “bolje manj, ven-dar najboljše”. Suhe kože ne smemo za-nemarjati in je tudi ne preveč obremenje-vati s sredstvi za nego in z vedno novi-mi preparati. Suho kožo je treba vsakdan negovati po natančno določenem


programu. Zvečer jo očistimo z nežnimčistilnim mlekom, ki jo mora nahranitiin pomiriti. Ker je mleko za čiščenje kožetopno v vodi, ga z lahkoto odstranimo zvodo. Če je voda trda, uporabite brezal-koholni tonik, kajti ostanki soli kožo iz-sušijo. Potem nanesite nočno kremo, kivsebuje maščobe, poleg tega pa delujetudi vlažilno. Če je vaša koža zelo suha,nanesite pred nočno kremo še posebenvlažilni hidrogel ali kakovostno olje. Oljevedno nanašamo na vlažno kožo, sajtako nastane emulzija, ki vlaži in hranikožo kar nekaj časa. Zjutraj je dovolj,da kožo osvežite s toplo vodo ali upora-bite brezalkoholni tonik za obraz. Lah-ko pa tudi serume, ki vsebujejo večjokoncentracijo aktivnih snovi. Na to na-nesite dnevno kremo, ki naj vsebuje oljain vlažilna sredstva. Vsebovati mora tudiultravijolične filtre, ki kožo varujejo predsvetlobnim sevanjem.

Katere kreme so najboljše?Pogosto vprašanje, ki si ga zastavlja-

jo diabetiki. Osnovna nega suhe kože te-melji na nadomeščanju maščob in vla-ženju kože. Z nego želimo v vrhnjo plastkože vodo ujeti z negovalnimi mazili inpreprečiti, da po kopeli izhlapi. Torej?Med najučinkovitejšimi ukrepi za prepre-čevanje suhosti kože je uporaba medi-cinskih oljnih ali oljno-škrobnih kopeli,ki lahko vsebujejo sojino olje, arašido-vo olje, olje dveletnega svetlina ali oljeborage, ki vsebuje esencialne kisline, kiso pomembne sestavine maščob vrhnji-čne pregrade in ki jih po navadi pri suhikoži primanjkuje. Kožo po kopanju le ne-žno obrišemo z brisačo brez predhod-nega izpiranja, če za kopanje ali prhanjeuporabljamo taka olja, ki jih ni trebasprati. Dermatologi priporočajo upora-bo mastnih negovalnih mazil in emulzijz naravnimi vlažilci, kot so urea in alfa-hidroksi kisline, ki izdatno pripomore-jo k vlaženju kože, če je koža suha. Ureaveže vodo in s tem ohranja kožo vla-žno. Zelo dobro je, če vsebujejo snovi,ki zmanjšajo srbež.

V Sloveniji je že na voljo inovacija Eu-bos, ki so jo znanstveniki in dermatolo-gi nemškega laboratorija Dr. Hobein medrazvili posebej za nego diabetične kože.Ta namreč potrebuje posebno nego, pri-lagojeno posebnim danostim kože, kiso povezane s presnovnimi motnjami.Ebos diabetishe ponuja popolno derma-tološko nego za preprečevanje in ubla-

žitev pretirane suhosti kože, pomiritevrazdražene kože, intenzivno vlaženje,preprečevanje prezgodnjega staranjakože, krepitev in za izboljšanje njenihsplošnih lastnosti. Linijo sestavljajo: kre-ma za obraz, multiaktivni balzam zatelo ter multiaktivni balzam za noge instopala. Izdelki vsebujejo izbrane derma-tološke učinkovine izvrstne kakovosti,prilagojene posameznemu delu nege.Redna uporaba pomaga izboljšati vlaž-nost in prožnost kože. Naravna kožnapregrada se okrepi in s tem daje podpo-ro zaščitni funkciji kože. Koža postanevitalna, sveža, prožna, mehka in gladka.

Kreatin varuje celične membrane predpoškodbami, pospešuje sintezo proteinovin preprečuje izgubo elastičnosti kože.Tako daje utrujeni koži novo energijo, jopoživlja in gladi. Decalact pomaga kre-piti odpornost kože. Izvleček nepozeb-nika, izvleček ingverja in naravni bisa-bolol pomirjajo kožo. LegActif z izvleč-ki zlate rozge, lobodike (Ruscus) in limo-ne blagodejno in poživljajoče učinkujena utrujena stopala in noge. Pantenol(provitamin B5) in alantoin kožo pomir-jata in vlažita. Feohidran, ki ga bioteh-nološko pridobivajo iz posebnih alg, dol-gotrajno vlaži povrhnjico, pomaga spre-minjati strukturo hidrolipidnega filmakože in krepiti kožno pregrado. Vsebu-je morske minerale in aminokisline Ra-dicare, z izvlečkom melise in ječmena,elementi v sledovih in rutinom zelo učin-kovito deluje proti prostim radikalom,krepi obrambne mehanizme in prispevak zaščiti celičnih struktur. Trimoist jevlažilni kompleks za spodbujanje lastnezaščite kože z intenzivnim vlažilnimučinkom. Urea učinkovito veže vlago.Cinkova sol ima vlažilni učinek in pod-pira zdravo kožno floro. Dragocena na-ravna olja skrbijo za podporo zaščitnefunkcije kože: olje iz svetlinovih semen,osatovo olje, olje sladkega mandlja, oli-vno olje in karitejevo maslo.

Kaj pa vlažilne dnevne kreme tipa olje v vodi?

So sicer kozmetično sprejemljivejše, akožo vlažijo bolj malo ali skoraj nič, kervoda iz zunanje faze s tople kože hitroizhlapi. Obenem vlažilne kreme vsebu-jejo konzervanse, ki lahko povzročijonastanek alergične reakcije. Še zlasti po40. letu starosti, ko je koža 80-odstotnoizsušena, so nujno potrebne hranljivekreme in ne samo vlažilne. Pri ljudeh s

suho kožo je priporočljiva uporaba neo-dišavljenih kozmetičnih izdelkov, da nevsebujejo PEG derivatov, lanolina in bar-vil, silikonov, konzervansov-parabenovin mineralnih olj (parafin). Dobro pa je,če kreme za obraz vsebujejo proteinskozaščito, kreatin, ki spodbuja delovanjecelic, in kakovostna naravna olja, kot sodenimo svetlinovo, olivno, laneno , osa-tovo, ki krepijo naravno zaščitno funk-cijo kože.

Kaj je odsvetovano?• Odsvetovana je uporaba tekočih mil in

penečih se kopeli, tudi mehčalcev zaperilo in stiki z dražečimi snovmi izokolja, kot so: zemlja, barve in lepila.»Preventivno svetujemo vsem bolni-kom s sladkorno boleznijo, da upora-bljajo blaga mila, brez dodatkov,« je šeopozoril dermatolog Pirš iz Derma-centra, kjer se vsak dan srečuje s to-vrstnimi težavami in jih skuša čim bo-lje reševati.

• V savni in pri športih, pri katerih semočno spotite, se iz kože izločijo dra-gocene zaščitne snovi, ki jih koža tež-ko nadomesti. Koži je treba pomaga-ti tako, da nanjo nanesete debel slojmastne vlažilne kreme ali pa si privo-ščite hranljivo in vlažilno masko. Izo-gibajte se močno klorirane vode.

• Pilinga oz. odstranjevanja odmrlih ce-lic suha koža ne potrebuje.

• Maske, ki se na obrazu strdijo, in to-nikov za obraz, ki vsebujejo alkohol,ne priporočamo.

• Novih izdelkov ne preizkušamo pozi-mi, saj je koža že brez tega bolj suhazaradi mraza in pomanjkanja vlage.Primerna letna časa za novosti sta po-mlad in jesen.

• Zunanji in notranji dejavniki: sonce,suh zrak dražeče snovi iz okolja innepravilna nega so zunanji dejavni-ki, ki zmanjšujejo naravne zaloge vla-ge v koži. Če imate suho kožo, se izo-gibajte vsem dejavnikom, ki koži do-datno jemljejo vlago. Alkohol je edennajvečjih izsuševalcev kože, ki polegvlage veže nase tudi minerale. Tudisonce zmanjšuje zaloge vlage. Cen-tralno ogrevanje in klimatske napra-ve koži škodujejo.

• Prepogosto kopanje v kadi za osebe ssuho kožo ni priporočljivo, če pa že,dodajte vodi nekaj kapljic olivnegaolja ali uporabljajte izdelke, ki vsebu-jejo olja.

Glivice se najpogosteje naselijo med če-trtim in petim prstom. Če si noge skrbnopregledate vsak dan, glivično okužbo pra-vočasno prepoznate. Izjemno pomembnoje čim hitrejše zdravljenje glivične okuž-be, kajti glivice ne izginejo same od sebe,temveč se razširijo. V najslabšem prime-ru se razvije še bakterijska okužba, ki lah-ko povzroči nevarno razjedo.

Suha, luščeča se koža,razpoke, glivice

Štirje od petih sladkornih bolnikov trpi-jo zaradi težav s kožo, ki so posledica slad-korne bolezni. Najboljša zaščita sta urejensladkor in intenzivna, nežna in skrbnanega. Vrhnje plasti kože oskrbuje usnjica,v kateri so krvne žile, živci, znojnice in loj-nice. Zaradi povišane ravni sladkorja nemorejo več pravilno delovati, zato koža niveč dovolj preskrbljena s hranilnimi snov-mi in kisikom.

Veliko vlage, malo maščobe Tudi neustrezna nega lahko poškoduje

naravno kožno pregrado: zaradi alkalnihmil, pretople vode in nekakovostnih kremkoža postane groba in se začne luščiti, na-peta je in neprijetno srbi. Taka koža je šeposebno dovzetna za alergije, izdelki z di-šavami, barvili in konzervansi jo lahko šedodatno dražijo.

Občutljive noge Noge so v središču nege bolnikov s slad-

korno boleznijo. Zaradi motenj v prekrvi-tvi in delovanju živcev so še posebej ogro-žene. Koža postane tanka, občutljiva inrazpokana. Bakterije in glivice imajo lah-ko delo. Okužbe in rane se slabo celijo.Zato morate kot bolnica oz. bolnik s slad-korno boleznijo zelo dobro paziti na svo-je noge. Pri sladkorni bolezni lahko žemanjše poškodbe na nogah povzročijohude zaplete. Če poškodbe niso pravoča-sno ali ustrezno zdravljene, lahko slediamputacija.

Napotki za negovane in zdravenoge kljub sladkorni bolezni• Noge si vsak dan umivajte s sindetom

brez mila, nato jih temeljito popivnajtez mehko brisačo do suhega (ne drgnite

jih), zlasti med prsti (pomagajte si zvato, ki nežno vpije preostalo vlago).

• Izogibajte se dolgim, vročim kopelim.Kopel naj traja največ pet minut, vodapa naj bo ogreta na največ 35 stopinj.

• Za nego nog ne uporabljajte ostrih pri-pomočkov (škarij).

• Kožo na stopalih vedno namažite, naj-bolje s kremno peno, da preprečite raz-pokanost kože.

• Nosite primerna obuvala: izogibajte sepretesnim čevljem in s tem novim otiš-čancem – zelo pomembno je, da je do-volj prostora pri prstih.

• Redno obiskujte medicinsko pedikuro.

Kremne pene – genialna rešitev

Izbira krem je silno bogata. Pretežnovsebujejo maščobo. Zaradi mastnega fil-ma, ki ga pustijo na koži, obstaja velika ne-varnost zdrsa ali celo padca. Poleg tega sene morete takoj obuti, mastni film pa kožozatesni in onemogoča ohlajanje kože.

Zato so zdaj na voljo kremne pene zanego nog sladkornih bolnikov, ki so so -dobna različica “klasičnih” negovalnih iz-delkov. Kremne pene odlikuje preprosto

nanašanje, izjemno hitro se vpijejo v kožo,hkrati pa so zelo učinkovite. Prepričljivaje tudi njihova izdatnost, saj so do dvakrattako izdatne kot primerljive emulzije. Iz-berite kremno peno za diabetike, ki ustre-za vašim potrebam. Na voljo so kremnepene za diabetike za suho kožo, za zelosuho do luščečo se kožo, za poškodovanokožo, dovzetno za vnetje, in kremne penez zaščito proti glivicam. Kremne pene zadiabetike imajo idealno sestavo, ki je na-tančno prilagojena potrebam kože bolni-kov s sladkorno boleznijo. Pomembno je,da vašo kožo oskrbijo z dovolj vlage in jivrnejo lipide, hkrati pa jih koža dokazanoprenaša. Kremna pena za diabetike najvsebuje ureo, pantenol in pentavitin, da bovašo kožo izdatno vlažila. Kremne pene zadiabetike se hitro vpijejo in ne puščajo ne-prijetnega mastnega filma, nogavice, celokompresijske, si lahko takoj obujete. Pre-proste in nežne so za nanašanje. Samokremne pene lahko nanašate tudi medprste na nogah. Poiščite take, ki so brez bar-vil, dišav in konzervansov. In še eno po-membno lastnost imajo – koži omogoča-jo dihanje in okrepijo njeno pregradnofunkcijo.

Suha koža pri sladkorni bolezni in posledice

Sladkorni bolniki so nagnjeni k suhi koži, ki se lušči. Njihova koža se hitreje stara, tanka je in občutljiva, gube serazvijajo hitreje. Prezgodnje staranje in suha koža sta posledica upočasnjenega delovanja žlez znojnic in lojnic,zmanjšana je sposobnost kože za zadrževanje vlage, oslabljen je koži lasten imunski sistem. Sladkorni bolniki so zelodovzetni za glivične okužbe kože in nohtov. Suha in razpokana koža je lahko vstopno mesto za najrazličnejše klice.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in koža - težave s suho kožo

® Nada Jurič

»Vitiligo je bolezen, pri kateri izgine-va kožno barvilo, posledica pa so bele,svetle lise, ki ne reagirajo na sonce dru-gače kot z opeklino. Ker na teh mestihni zaščite pred soncem, so tudi občut-ljiva. Predvsem pa je bolezen motečaestetsko, saj so bele lise lahko zelo ob-sežne, prizadenejo lahko tudi porašče-ne dele telesa, kar pomeni, da so tudi dla-ke bele,« je uvodoma pojasnil prim. Bo-ris Kralj iz Dermatološke amulante AKD.Bolezen ni nekaj na novo odkritega,sploh ne. Že zelo dolgo je znana, pozna-li so jo že v štirinajstem stoletju, tudi prednašim štetjem so opisovali razbarvanjekože, ki so ga seveda različno opisova-li in razlagali. Včasih so bile razlage pravnadnaravne.

Vzroki nejasniSvetli madeži najpogosteje nastane-

jo na obrazu, rokah in stopalih. Kajpovzroča te kožne spremembe in kakojih lahko nadzorujemo? »Še vedno kljubstoletnim opisom bolezni vzroka nepoznamo. Natančni vzroki res niso zna-ni, a vendar potekajo raziskovanja vsmeri avtoimunskih bolezni, terapijapa se giblje na različnih področjih – odpresajanja celic, dela kože, močnih pro-tivnetnih zdravil, zdravil proti imunske-mu dogajanju,« pravi dr. Kralj. Vzrokje torej zmanjšana proizvodnja melani-na, pigmenta, ki ga proizvajajo mela-nociti in ki koži daje bolj ali manj in-tenzivno barvo. Pri ljudeh z vitiligomso melanociti nekako “zaspali” ali jihna določenih delih kože sploh ni več.Zato postane koža na teh mestih svet-lejša.

Pri nekaterih ljudeh obstaja večja ver-jetnost, da bodo oboleli za vitiligom. Bo-lezen enako pogosto prizadene moškein ženske, vendar je najpogostejša primladih ljudeh do dvajsetega leta staro-sti. V 30 do 40 odstotkih primerov pri-zadene ljudi, pri katerih se je vitiligo v

družini že pojavil, vendar dejstvo, da tebolezni ni imel še nihče od sorodnikov,še ne zagotavlja, da se pri nekom nemore pojaviti. Vitiligo ni nalezljiv, hkra-ti pa na nastanek bolezni ne moremovplivati z načinom prehrane. Posebni re-žimi prehranjevanja torej ne pomagajopri premagovanju te zdravstvene in

estetske težave, izpostavljanje soncupa je lahko celo škodljivo.

Zdi se, da nastane napaka v delova-nju imunskega sistema, ki začne napa-dati melanocite, celice, ki proizvajajomelanin. Strokovnjaki so opazili tudi,da je veliko ljudi za vitiligom zbolelo po-tem, ko so preživeli velike telesne ali ču-stvene strese, kot so denimo nosečnost,smrt bližnjega, ločitev, prometna ne-sreča ali drugi stresni dogodki. Na na-stanek bolezni vplivajo tudi geni, kar do-kazuje dejstvo, da v nekaterih druži-nah vitiligo prizadene več kot tretjinočlanov.

Joj, kje imaš barvo?Vitiligo se lahko pojavi na katerem-

koli delu telesa, vendar najpogosteje pri-zadene obraz (posebno predel okoli ustin oči), roke, stopala in kožo na spolnihorganih. Bolezen je pogostejša pri ljudehs temnejšo poltjo. Lahko prizadene sime-trično roke ali noge ali samo enega odudov. Včasih zajame tudi dlačice v pre-delu madežev, tako da postanejo bele.Če se bolezen pojavi na lasišču, bodo po-stali lasje na tistem delu beli. Zaradi iz-postavljanja sončnim žarkom, četudi toni vzrok bolezni, bodo postali svetli ma-deži še vidnejši, saj bo koža okoli njihpotemnela.

»Bolezen je relativno pogosta, natan-čnih podatkov o pojavnosti v Sloveniji pani, kajti veliko bolnikov sploh ne ve, dajo ima ali pa jih ne moti. Tisti pa, ki ima-jo velik obseg sprememb, so evidentira-ni ali vodeni pri splošnem zdravniku alidermatologu. Vzporedno s to boleznijoponavadi ni drugih težav, le včasih jebolezen povezana z drugimi avtoimun-skimi boleznimi,« je o stanju pri nas ra-zložil sogovornik.

Povezava s sladkorno boleznijoV preteklosti je bilo razumeti, da se

včasih vitiligo pojavi skupaj z nekateri-

Ko pigment izgine brez razloga

Ni zelo nevarna, je pa lahko neprijetna in v določenih primerih potrebuje posebno skrb. Kožni bolezni, pri kateriizgineva kožno barvilo, pravimo vitiligo. Ime te kožne težave je med ljudmi manj znano, čeprav so jo poznali žepred stoletji. Osebe, ki se spopadajo s tovrstno spremembo na koži, vedo povedati, da se je treba preprostonavaditi na to, da te ljudje opazijo, skrivoma radovedno opazujejo, saj bele lise nastanejo tudi na zelo vidnihpredelih: okoli oči, na rokah in okoli ust.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in koža – vitiligo


® Monika Kubelj

Pri vseh dosegljivih metodah je možnostponovnega nastanka pigmenta približno

petodstotna.

mi drugimi kožnimi boleznimi, denimopsoriazo ali skladkorno boleznijo. Zatosmo za mnenje povprašali dermatologaprim. Borisa Kralja, ki pa pravi, da dia-betes in vitiligo nista tesno povezana, nitivzročno niti posledično. Sladkorna bo-lezen je spremljana z nekoliko bolj suhokožo, kar pa bistveno ne vpliva na viti-ligo. Pa vendar; pri nekaterih vitiligo na-stopi kot spremljevalni pojav – recimo primotnjah delovanja ščitnice (povečanaali zmanjšana aktivnost te žleze), obAddisonovi bolezni (ko skorja nadledvi-čne žleze izloča premalo hormonov) inspremembah očesne mrežnice. Zato lah-ko specialist svetuje tistemu, ki je zbo-lel za vitiligom, naj opravi laboratorijskepreiskave krvi in urina ter pregled očes-nega ozadja, da bi izključili obstoj teh bo-lezni.

Torej zdravljenja ni?Vitiligo ne ogroža zdravja – koža sicer

spremeni barvo, vendar na njej ni nika-kršnih poškodb. Prizadeti človek na temdelu kože ne zazna niti srbečice niti pe-kočega občutka. Le redko nastanek ma-dežev spremlja blaga srbečica, ki zelo hi-tro izgine. V tej fazi bolezen opredelju-jejo kot “vnetno”. Vitiligo lahko povzro-či težave samo pri izpostavljanju obole-lih delov kože soncu. Melanin je namrečpigment, ki kožo varuje pred sončnimižarki, zato ljudje, ki ga nimajo, veliko hi-treje dobijo opekline. Načini zdravlje-nja, s katerimi je mogoče to bolezen

nadzirati, so različni. Specialist derma-tolog bo predpisal kortikosteroidna zdra-vila, če sumi, da je vitiligo posledica te-žav imunološke narave. Ta zdravilazmanjšujejo pretirano aktivnost obramb-nega sistema organizma in s tem tudiuničevanje malanocitov, ki je posledicakronično okrepljenega imunološkegaodziva. Žal pa tako zdravljenje ni vednouspešno, njegova učinkovitost je pogo-sto zelo omejena.

Mogoče je tudi zdravljenje s tako ime-novano fototerapijo. Tudi pri nas? »Upo-rablja se t. i. fototerapija, ena od vrstUV-obsevanja, ki je kontrolirano takopo žarkih kot po dozah, in če nam uspedelno pigmentirati bela območja po 20do 25 obsevanjih, potem se nadaljuje stakim obsevanjem,« je prakso nazornopredstavil strokovnjak iz centra AKD naRudniku. O čem je govor? To je uživa-nje posebnih aktivnih snovi, psorale-nov, v kombinaciji z izpostavljanjemUVA-žarkom. Psoraleni so snovi, ki lah-ko povečajo reakcijo kože na ultravijo-lične žarke, pacient pa jih zaužije dve uripred izpostavljanjem UVA-žarnici. Kom-binacija teh dveh postopkov stimuliramelanocite v delih kože, v katerih pig-ment obstaja, in na območjih okoli ma-dežev, vendar spodbuja proizvodnjo me-lanina tudi v predelih, kjer melanocitovni. Tako zdravljenje predpisujejo samotedaj, ko bolezen prizadene velike povr-šine kože.

Če bolezen povzroča hujše psihične te-žave, obstaja možnost avtotransplanta-cije kože. To je invaziven in zapletenposeg, ki ga izvedejo samo tedaj, ko somadeži majhni. Dele zdrave kože z manjvidnih mest na telesu presadijo na dele,ki jih je prizadel vitiligo. Zdrave delekože bolnega človeka je mogoče “vzgo-jiti” v laboratoriju, da jih lahko poznejepresadijo. Za zdaj je uspešnost te meto-de zelo omejena. »Druga možnost jetudi zdravljenje z določenimi kremamiz aktivnimi vsebinami, kjer pa je pravtako majhna možnost ponovnega obar-vanja,« je realen dr. Kralj in dodaja: »Privseh dosegljivih metodah je možnostpojava ponovnega pigmenta približnopetodstotna. Kaj svetujem tem bolni-kom? Prvo in najpomembnejše je zašči-ta obolelih mest pred soncem, kajti ope-kline so lahko izjemno nevarne in nepri-jetne, drugo pa je možnost določenihbarvil za kožo, ki pomagajo skriti obo-lela mesta.«

Pomen mikrofototerapije Mikrofototerapijo z UVB-žarki izvajajo ssnopom hladne svetlobe, ki spodbujadelovanje melanocitov. Po zaslugi po-sebnega optičnega vlakna snop UVB-žarkov usmerijo samo na beli madež inkožo okoli njega, tako da ne vpliva nazdrave dele kože. Dermatolog prilagajaintenzivnost svetlobnega snopa potre-bam vsakega posameznega pacienta.Trajanje zdravljenja je odvisno od člove-ka do človeka in tudi od velikosti ob-močja, ki ga je prizadela bolezen, terobčutljivosti kože. V nasprotju z drugiminačini zdravljenja, ki temeljijo na upora-bi UVB-žarkov, ta ne izziva eritemov, nitidrugih iritacij kože med postopkom alipo njem. »Kljub temu pa je treba pove-dati, da je učinek tudi tu omejen. Tegase morajo bolniki zavedati, da v zvezi stem ne bodo pričakovali preveč,« je zakonec dejal dr. Kralj.

Glivične okužbe kože in nohtov pov-zročajo posebne vrste gliv, ki so prilago-jene na življenje v tkivih, kjer je velikokeratina. Najpogosteje jih povzročajodermatofiti in kvasovke. Okužbe so ome-jene na kožo, dlake, lase in nohte, nepovzročajo pa okužb notranjih organov.Čeprav niso smrtno nevarne, lahko pov-zročajo bolnikom veliko težav na povr-šini telesa in sprožijo nekatere nevarnezaplete, opozarja doc. dr. Mateja Dolenc- Voljč. Na koži nastajajo različne spre-membe, vse od blagega luščenja pa doglobokih, obsežnih in bolečih vnetnih ža-rišč s povišano telesno temperaturo. Nanohtih povzročajo kronične okužbe, kinapredujejo počasi, če jih ne zdravimo,pa lahko trajno poškodujejo strukturonohta in njegov zarodni del.

Dobro se počutijo na vlažnih in toplih površinah

Nekatere okužbe se prenesejo na ljudiprek okuženih živali, na primer mikrospo-rija prek mačk, zoofilne glive prenašajotudi glodavci, psi, govedo in perutnina.Med ljudmi so najbolj razširjene okužbez antropofilnimi dermatofiti in kvasovke(Candida albicans). Te okužbe se najpo-gosteje prenašajo med ljudmi posredno,na vlažnih in toplih površinah, kjer se za-držuje veliko ljudi in hodijo bosi (javnakopališča, športni objekti). Vir okužbeso ljudje, ki imajo glivično okužbo stopal.Lahko se prenašajo tudi v bolnišničnemokolju, v zdraviliščih. Prenos je posre-den, nezaveden, prek spor, ki se nahaja-jo na tleh. Mogoč je tudi neposreden pre-nos okužbe z dotikom in posreden prekokuženih predmetov, kot so denimo obu-vala, pribor za osebno higieno …

Kako jih prepoznati? Okužbe se najpogosteje začnejo na

koži stopal. Začne se z blagim luščenjemkože med prsti nog, ki je lahko prikrito

in se pogosto spregleda. Včasih je pridru-žena rdečina, boleča razpoka, srbečebunčice, izpolnjene z bistro vsebino, lah-ko tudi vnetni izcedek. Na trupu, okon-činah in obrazu nastane pordelo žariščez luščenjem, ki se postopoma širi navz-ven, centralno pa bledi. Na nohtih nogse okužba začne na robu nohta, kjer gastrižemo, kot luščenje, rumenkasta obar-vanost, čezmerno poroženevanje in od-stopanje nohta od nohtnega ležišča. Po -dobne kožne spremembe lahko na koži

in nohtih povzročijo tudi druge kožne bo-lezni, zato je prepoznavanje glivičneokužbe samo na podlagi kožnih spre-memb včasih težavno. Za postavitev dia-gnoze pogosto potrebujemo mikološkipregled ali dodatne preiskave, pojasnju-je doc. dr. Dolenc - Voljčeva z Dermato-venerološke klinike UKC Ljubljana.

Trdovratna nadloga Akutne in površinske okužbe zdravi-

mo lokalno z antimikotiki v obliki krem,gelov, tekočin ali pršil. Na nohtih nogzdravimo okužbe lokalno, kadar ni pri-zadeta več kot polovica površine nohtain ni okužen zarodni del nohta. Sistem-sko zdravljenje je potrebno, če so okuž-be razširjene, kronične, če so okuženi po-rasli deli kože (lasišče, brada) ali kadarso okužbe na nohtih napredovale in sozajele več kot pol površine nohta. V temprimeru bolnikom predpišemo antimiko-tik v tabletah, čas zdravljenja pa je razli-čen, od dveh tednov do treh mesecev, toje odvisno od vrste okužbe, lokalizacijein številnih drugih dejavnikov. Najdljezdravimo okužbe nohtov nog, lokalnonajmanj devet mesecev, s sistemskimizdravili pa tri mesece, razlaga dermato-venerologinja doc. dr. Mateja Dolenc -Voljč in dodaja, da se spremembe izbolj-šujejo zelo počasi, pri starejših ljudehlahko traja tudi eno leto, da se noht v ce-loti preraste. Zdravljenje glivičnih okužblasišča tudi traja najmanj dva do tri me-

Glivične okužbe kože in nohtov

Glivične okužbe kože in nohtov ne ogrožajo življenja, a so kljub temu lahko za bolnika zelo neprijetne, poleg tegapa lahko povzročajo tudi nekatere nevarne zdravstvene zaplete. Bolniki s sladkorno boleznijo so zanje boljdovzetni. Čeprav v medijih zasledimo veliko preparatov, s pomočjo katerih naj bi se glivic znebili sami, je njihovaučinkovitost dvomljiva, za diabetike pa pogosto tudi neprimerna. Zato pri sumu na glivično okužbo nohtov ali kožedoc. dr. Mateja Dolenc - Voljč, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinikeUniverzitetnega kliničnega centra Ljubljana, priporoča obisk zdravnika.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in koža - glivične okužbe


® Slavka Brajović Hajdenkumer

Doc. dr. Mateja Dolenc - Voljč, dr. med.,specialistka dermatovenerologije,

Dermatovenerološka klinika, UKC Ljubljana

Napredovana glivična okužba nohtov

Glivična okužba stopala (desno)

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. D. V

.

sece. Druge okužbe pozdravijo hitreje,a le redke prej kot v enem mesecu.

Ne le neprijetne, lahko so tudi nevarne

Glivične okužbe same po sebi nisonevarne, vendar pa poškodujejo povrh-njico in s tem posredno olajšajo vstopa-nje drugim mikroorganizmom v kožo,pojasnjuje doc. dr. Dolenc - Voljčeva.Glivični okužbi se namreč lahko pridru-ži še bakterijska okužba kože, ki je zabolnike lahko nevarna (na primer šen,okužba globljih slojev kože z bakterija-mi, povišana telesna temperatura). Tizapleti so pogostejši pri starejših bolni-kih, bolnikih z boleznimi ožilja, imun-sko oslabelih bolnikih in bolnikih s slad-korno boleznijo.

Namesto samozdravljenja raje k zdravniku

Glede zdravljenja lahko v medijih alina spletnih straneh najdemo veliko po-enostavljenih in nestrokovnih priporo-čil za samozdravljenje, prav za najboljzapletene in trdovratne glivične okužbe,kot so okužbe nohtov na nogah (oniho-mikoze), opaža dermatovenerologinjadoc. dr. Dolenc - Voljč in dodaja, da ne-kateri od teh preparatov sicer vsebujejonaravne antiseptike, toda zdravniki pred-pisujejo zdravila, ki imajo z raziskava-mi podprto in dokazano protiglivičnodelovanje, zdravljenje pa temelji na do-sedanjih dobrih izkušnjah. Od lokalnihpreparatov, ki so v prosti prodaji, je učin-kovit preparat, ki vsebuje ureo v oblikikreme, in antimikotik, s katerim nada-ljujejo zdravljenje, vendar urea ni pripo-ročljiva za bolnike s sladkorno bolezni-jo. Pri sumu na glivično okužbo nohtovali kože je priporočljiv obisk zdravnika,dodaja doc. dr. Mateja Dolenc - Voljč.

Kako se izogniti glivični okužbi?

Priporočamo dobro higieno, kožo sto-pal po umivanju skrbno obrišemo, tudimed prsti nog, da bo suha in tako manjdovzetna za okužbo, svetuje doc. dr.Dolenc Voljčeva z Dermatovenerološkeklinike UKC Ljubljana. Da bi preprečilipoškodbe nohtov in kože, naj bo obutevudobna, ne pretesna, poleti bolj zračna,primerna tudi pri rekreacijskih aktivno-stih. Priporočljiva je vsakodnevna menja-va nogavic, ki jih lahko operemo pri 60stopinjah. Po obisku javnih kopališč do-

bro oprhamo in obrišemo tudi stopala.Pri ljudeh, ki so bolj dovzetni za glivi-čne okužbe, je po obisku kopališč pri-poročljiva enkratna uporaba antimiko-tičnega šampona ali pršila. Priporoče-no je redno pregledovanje kože in če sonastale nenormalne spremembe, čim-prejšnje zdravljenje. Zdrav način življe-nja pa pomaga ohranjati dobro imunskoodpornost tudi pri teh okužbah.

Podplat je koža čez in čez postala

Čezmerno poroženevanje kože na sto-palih je po 50. letu starosti lahko fizio-loški pojav. Preprečujemo ga z rednonego in uporabo negovalnih krem. Natrgu je veliko preparatov za suho kožostopal. Nekateri imajo dodano ureo, kiporoženelo povrhnjico kemično raztopiin stanjša, vendar je pri uporabi teh pre-paratov pri bolnikih s sladkorno bolez-nijo potrebna previdnost, opozarja doc.dr. Dolenc - Voljčeva. Pomagajo lahkotudi kopeli v mlačni vodi z dodatkomolja, pri bolnikih s sladkorno boleznijopa so dovoljene le, če nimajo rane, in najtrajajo največ pet minut. Ob motnji ob-čutljivosti je treba temperaturo vode prejpreveriti, da ne bo prevroča. Če je poro-ženevanje kože izrazito in negovalniukrepi ne pomagajo, je pri bolnikih ssladkorno boleznijo priporočljiva me-dicinska pedikura.

Bolniki s sladkorno boleznijo so boljdovzetni za okužbe kože in nohtov na

stopalih in za nastanek zapletov. Vzro-kov za to je več, deloma zaradi slabšeprekrvitve, počasnejše rasti nohtov, okva-re perifernega živčevja, deloma tudi za-radi imunskih razlogov. Če je motenaobčutljivost, se srbež kot morebitni opo-zorilni znak okužbe ne pojavi. Pogostoimajo bolniki že v osnovi bolj suho kožo,luščenje pa se tako ne pripiše okužbi inzdravljenje zakasni.

Diabetični žuljiPriporočamo primerno veliko obutev,

ki ne bo povzročala otiščancev. Če nogačez dan oteka, bo lahko zjutraj udobnaobutev popoldne pretesna. Bolniki naj nehodijo bosi in naj ne nosijo obutve breznogavic. Nogavice naj bodo iz naravnihmaterialov in mehke, elastika ne smebiti pretesna, dobro naj se prilegajo sto-palu, da ne bi pritiskale na kožo. Če jesenzibiliteta oslabljena, je treba čevljevsak dan pregledati in iz njih odstrani-ti morebitne tujke. Noge naj si bolnikvsak dan umije s tekočo vodo in z bla-gim milom ter uporabi negovalno kremo.Potrebno je redno pregledovanje kožestopal. Ob nastanku ran ali vnetja kožeje treba čim prej obiskati zdravnika alimedicinsko sestro. Pedikura nog naj bostrokovna. Medicinska pedikura je pra-viloma suha, brez namakanja kože, opra-vlja se s sterilnimi instrumenti in vklju-čuje tudi izobraževanje bolnika, doda-ja doc. dr. Mateja Dolenc - Voljč.

Glivične okužbe so še pogostejše priljudeh, ki imajo pridruženo katero odkroničnih metabolnih bolezni, kot jedenimo diabetes. Nobeno zdravljenjeni popolnoma zanesljivo in uspešno.Problem medikamentoznega zdravljenjaje, da zelo agresivno in sistemsko vpli-va na organizem (jetra, črevo, ledvice)in zato ni primerno za kronične bolni-ke, lokalno zdravljenje pa je lahko neu-spešno, pojasnjuje Urška Bizjak - Ogrinc,dr. med. Zato je po njenem mnenju zazdravljenje glivičnih okužb najučinko-vitejše lasersko zdravljenje, saj deluje ne-posredno na povzročitelja okužbe in gauniči. Deluje tudi zelo globoko v noh-tu, kamor ne pronica nobeno lokalnosredstvo.

Potrebne so vsaj štiri terapije V zasebni ambulanti Juna za zdravlje-

nje glivičnih okužb nohtov uporabljajo

laser NdYag, ki z dolgimi valovi prodiragloboko v noht, ga segreva in s toplotoubija patogene mikroorganizme. Tak-šno zdravljenje nima stranskih učinkov,deluje lokalno, ni boleče, ne povzročaran ali poškodb. Ob daljšem delovanjulaserja se lahko čuti toplota, a opeklin nepovzroča, postopek opisuje zdravnicaUrška Bizjak - Ogrinc. Vsak oboleli nohtin še sosednjega z laserjem presvetijo insegrejejo. Postopek pa ob vsakem obiskutrikrat ponovijo. Za uspešno zdravlje-nje so potrebne vsaj štiri terapije enkratna teden. Sam postopek traja približnopetnajst minut. Pred začetkom zdravlje-nja je treba nohte postriči in čim bolj iz-piliti - stanjšati, da lahko laser čim boljneovirano globoko prodira in dosežematriks nohta.

Potem se nohti ne strižejo več, treba jedezinficirati ali odstraniti staro obutev innogavice prati pri visoki temperaturi, dapreprečimo nadaljnji prenos okužbe.Obutev in nogavice so namreč stalni virinfekcije. Pravi učinek zdravljenja je vi-den šele devet do dvanajst mesecev poz-neje, kolikor časa je potrebno, da nov,zdrav noht preraste okuženega.

Zdravljenje je najcenejše,vendar ostaja samoplačniško

Bizjak-Ogrinčeva je prepričana, da jezdravljenje glivičnih okužb nohtov z la-serjem veliko cenejše kot dolgotrajnozdravljenje z zdravili. Pa vendar osnovnozdravstveno zavarovanje bolniku za zdajstroškov laserskega zdravljenja ne pri-znava. Lasersko zdravljenje glivičnihokužb nohtov je povsem varno za vsekronične bolnike, saj deluje le lokalno.Zato je primerno tudi za bolnike z osla-bljenim imunskim sistemom in bolnikez okvaro jeter, ledvic in črevesja. Zdrav-nica pri tem ocenjuje, da je laserskozdravljenje zelo dobrodošlo tudi za slad-korne bolnike, saj je glivična okužbanohtov pri njih zelo pogosta.

Lasersko zdravljenje glivičnih okužb

Lasersko zdravljenje glivičnih okužb nohtov je primerno za začetne in že zelonapredovale glivične okužbe. Urška Bizjak - Ogrinc, dr. med., iz zasebne ambulante Juna, d.o.o., kot osrednjo prednost laserskega zdravljenjapred sistemskim in lokalnim zdravljenjem glivičnih okužb poudarja veliko učinkovitost brez neželenih učinkov, saj laser deluje neposredno na povzročitelja okužbe.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in koža – glivične okužbe



Glivična okužba nohta

Noht šest mesecev po laserskem zdravljenju

foto

: OSE

BNI

ARH

IVU

. B. O

.

www.diabetes-zveza.si

Luskavica je bolezen, ki jo okolica za-radi kožnih sprememb pri posamezni-ku hitro opazi in pogosto tudi napačnorazume. Zato jo bolniki neredko prikri-vajo, kar jim lahko povzroča čustvenobreme in fizične bolečine. Bolnikov vi-dez vpliva na medosebne odnose, ki jihgradi v šoli, na delovnem mestu in tudisicer, v vsakdanjem življenju. Ker je bo-lezen kronična, je zelo pomembno, dajo bolnik čim bolje obvlada. »Luskavicase kaže kot pordela koža, obložena zdebelejšimi, srebrnkastimi luskami (toso psoriatični plaki), ki nastajajo na “ti-pičnih mestih”: komolcih, kolenih inspodnjem delu hrbta. Lahko sicer priza-dene katerikoli del trupa. Na lasišču sekoža lušči predvsem za uhlji, na robu la-sišča, lahko pa tudi difuzno oziroma jelasišče na debelo obloženo s plaki. Luš-čenje opazimo tudi v sluhovodih. Kožana dlaneh in podplatih je lahko zadebe-ljena, razpokana, se lušči. Na nohtihopazimo vdolbinice, vzdolžno razbraz-danje, zadebeljene ali stanjšane nohte,ki so rumenkaste ali rjavkaste barve.

Lahko nastajajo pustule – gnojni me-hurčki na dlaneh ali podplatih, redkejepo koži vsega telesa, ta je občasno lah-ko v celoti pordela. Luskavica bolnikupovzroča pekoč občutek na podplatih,ki nastaja zaradi razpok. Tudi te zelobolijo. Koža po telesu lahko srbi, pravtako v lasišču,« pojasnjuje prim. TanjaPlaninšek Ručigaj, dr. med., svetnica,predstojnica Dermatovenerološke klini-ke UKC Ljubljana.

Luskavica in diabetes »Mnogokrat prav tipična klinična sli-

ka ob pogosto pozitivni družinski anam-nezi zdravnika privede do diagnoze inposebne preiskave niso potrebne, sicerpa opravimo histološki pregled odvze-tega vzorca kože,« prepoznavanje lu-skavice pri bolniku opisuje predstojni-ca Dermavenerološke klinike UKC Lju-bljana. Kožne spremembe sicer najprejdiagnosticirajo dermatologi. Neredkopa se z bolnikom še prej soočijo revma-tologi in drugi specialisti, saj se pri kar

30 odstotkih bolnikov s psoriazo težaves sklepi pokažejo pred kožnimi spre-membami. Pri nekaterih bolnikih se lah-ko razvije tudi artritis. Sicer pa izsledkinekaterih raziskav kažejo, da imajo bol-niki z luskavico tudi pomembno večjetveganje, da obolijo tudi za boleznimisrca in diabetesom. Tako luskavica kotdiabetes sta namreč sistemski bolezni.Zato je dober nadzor krvnega sladkorjapri teh bolnikih z luskavico še toliko po-membnejši.

ZdravljenjeBolniki že pri družinskih zdravnikih

dobijo ustrezno lokalno terapijo. Če tani uspešna, sledi sistemska terapija. Pobesedah prim. Planinšek Ručigajeve bol-nike v okviru lokalne terapije na začet-ku zdravijo z različno močnimi steroi-di. To terapijo združujejo s tako imeno-vanimi indiferentnimi mazili, ki kožovlažijo in jo ustrezno mastijo. Če takšnozdravljenje ne zadostuje, dodajajo foto-terapijo, ki vsebuje le del sončnega spek-tra in je prilagojena zdravljenju luskavi-ce. Sistemska terapija pa je predstopnjabiološke. Če namreč sistemsko zdravlje-nje s konvencionalnimi zdravili ni uspe-šno, bolnika predlagajo za uvedbo tera-pije z biološkimi zdravili. Luskavica sesicer pojavlja kronično, v zagonih, ko seizmenjujeta izboljšanje in poslabšanjestanja. Sprožilci poslabšanja so lahkostres, okužbe, poškodbe, različna zdra-vila in podobno. Zato sta za čim boljšeobvladovanje potrebna učinkovito zdra-vljenje in preprečevanje sprožilcev. Bol-niki lahko za svoje zdravje tako največstorijo, če se, kolikor je mogoče, izogi-bajo stresu, utrujenosti in okužbam,krepijo svoj imunski sistem z zdravoprehrano in čim več gibanja ter se izo-gibajo škodljivim razvadam, kot sta ka-jenje in uživanje alkoholnih pijač.

Z luskami na koži

Luskavica ali psoriaza je kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči, ki so pordela in prekrita z značilnimisrebrnkastimi luskami – psoriatičnimi plaki. Bolezen najpogosteje prizadene komolce, kolena, ledveni predel innohte. V Sloveniji ima luskavico, ki lahko prizadene več organskih sistemov, po nekaterih ocenah kar 35.000 ljudi.Je dedno pogojena in nenalezljiva bolezen, za katero pravega vzroka še ne poznamo, zelo verjetno pa gre zaavtoimunsko obolenje. Sprožajo ga različni sprožilni dejavniki, med drugimi stres, okužbe in poškodbe. Kot kažejoizsledki nekaterih raziskav, imajo bolniki z luskavico tudi precej večje tveganje, da obolijo še za diabetesom inboleznimi srca.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in koža – luskavica



Prim. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.,svetnica, predstojnica Dermatovenerološke

klinike UKC Ljubljana

foto

: OSE

BNI

ARH

IVT.

P. R

.

Zakaj so potrebni preventivni očesni pregledi bolnikov ssladkorno boleznijo?

Pri večini bolnikov s sladkorno boleznijo nastanejo na očesnemozadju – mrežnici spremembe, ki se jih sami ne zavedajo, saj nazačetni stopnji ne motijo vida. Velikokrat se zgodi, da spremem-be napredujejo nezavedno počasi ali pa le na enem očesu. Kerpa vedno gledamo z obema očesoma, teh sprememb lahko ne opa-zimo ali pa jih opazimo samo naključno, ob pogledu s prekritimboljšim očesom. Z rednimi, sistematično organiziranimi očesni-mi pregledi vsaj enkrat na leto oftalmolog zelo zgodaj zazna mo-rebitne spremembe na mrežnici, ki so lahko že prvi znaki dia-betične retinopatije. Take spremembe je treba spremljati, če sonapredovale, jih je treba zdraviti. Zgodnje zdravljenje diabetičneretinopatije je zelo uspešno. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo,ki se redno, vsaj enkrat na leto, ne pregledajo pri očesnem zdrav-niku, so lahko spremembe na mrežnici zelo obsežne. Pri napre-dovali, spregledani diabetični retinopatiji je zdravljenje velikokratneuspešno in poslabšanje vida ali celo slepota neizogibna.

Kdaj so potrebni pregledi oči pri bolnikih s sladkorno bo-leznijo?1. Prvi očesni pregled mora opraviti v dveh mesecih vsak bol-

nik, ki so mu na novo odkrili sladkorno bolezen tipa 2, in vsakbolnik s sladkorno boleznijo tipa 1 v starosti 15 let ali pet letpo postavitvi diagnoze.

2. Redni očesni pregled enkrat na leto kot presejalni test moraopraviti vsak bolnik s sladkorno boleznijo.

3. Pogostejši očesni pregled, na dva do šest mesecev, opravi bol-nik:• pri napredovali neprolifertaivni diabetični retinopatiji,

edemu rumene pege ali proliferativni diabetični retinopa-tiji,

• z velikim tveganjem za napredovanje diabetične retinopati-je, kot so bolniki s hitrim znižanjem ravni glukoze v krvi pouvedbi zdravljenja z inzulinom, bolniki z neurejeno hiper-tenzijo ali bolniki z ledvično odpovedjo,

S preventivnimiočesnimi pregledi lahkopreprečimo slepoto

Z rednimi vsakoletnimi pregledi oči lahko preprečimoposlabšanje vida in slepoto. Pregled oči lahko opravimo s fotografiranjem očesnega ozadja – mrežnice pridiabetologu ali očesnem zdravniku – oftalmologu ali z navadnim pregledom oči z biomikroskopom prioftalmologu. Fotografije mrežnice pregleda oftalmolog, kiglede na morebitne bolezenske spremembe napoti bolnikav nadaljnjo obravnavo. Vsak bolnik s sladkorno boleznijo semora zavedati, da je za ohranjanje njegovega dobrega vidanujen očesni pregled vsaj enkrat na leto. Z rednimipreventivnimi očesnimi pregledi lahko zmanjšamoposlabšanje vida in slepoto za več kot 90 odstotkov.

NAŠE ZDRAVJE: Sladkorni bolnik in zdravje oči

® Prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, specialistka oftalmologinja

• v nosečnosti na tri mesece ali pogosteje, če je potrebno.

4. Izredni očesni pregled je potreben, če bolnik opazi poslab-šanje vida:• v štirih tednih, če bolnik opaža postopno poslabšanje vida,• takoj, če bolnik opazi nenadno poslabšanje vida, ki je lah-

ko posledica krvavitve v steklovino ali odstopa mrežnice.

Kaj lahko naredi bolnik s sladkorno boleznijo, da pre-preči poslabšanje vida?

Vsak bolnik s sladkorno boleznijo se mora zavedati, da jeupravičen do prvega, rednega, pogostejšega in izrednegaočesnega pregleda pri oftalmologu. K oftalmologu ga napotidiabetolog ali internist ali osebni zdravnik, ki vodi bolnika ssladkorno boleznijo.

Vsak bolnik s sladkorno boleznijo se mora zavedati, da jeza njegov vid poleg pregleda pri oftalmologu in morebitnegazdravljenja pomembno strogo uravnavanje sladkorja v krvi,uravnavanje krvnega tlaka in lipidov v krvi.

Kaj je diabetična retinopatija?Diabetična retinopatija so bolezenske spremembe na mrež-

nici očesa, ki nastanejo kot posledica povišanega sladkorja vkrvi. Ob postavitvi diagnoze sladkorne bolezni ima četrtina

bolnikov že spremembe na mrežnici, po dvajsetih letih slad-korne bolezni so te spremembe prisotne pri skoraj vseh bol-nikih. Spremembe na mrežnici, ki nastanejo v sklopu diabe-tične retinopatije, so manjše ali večje krvavitve v mrežnici,žilne abnormnosti, edem rumene pege pri diabetični maku-lopatiji in fibrovaskularne membrane na površini mrežnicepri napredovali obliki diabetične retinopatije, t. i. proliferati-vni diabetični retinopatiji.

Kako zdravimo diabetično retinopatijo?Diabetično retinopatijo zdravimo z biološkimi zdravili pri

diabetični makulopatiji, z laserjem pri diabetični makulopa-tiji ali napredovali obliki – proliferativni diabetični retinopa-tiji ali operativno z vitrektomijo, ko je prisotna krvavitev vočesu ali odstop mrežnice pri proliferativni diabetični reti-nopatiji.

Vsak bolnik s sladkorno boleznijo mora biti vsaj enkrat naleto očesno pregledan. S preventivnimi pregledi v sklopu pre-sejanja za diabetično retinopatijo preprečujemo poslabšanjevida in slepoto. Zdravljenje je uspešno samo zgodaj po na-stanku bolezenskih sprememb, te pa lahko ugotovimo le s pre-ventivnimi pregledi.

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,6 evra.

Naročilnico pošljite na naš naslov:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

lahko pa se naročite tudi po telefonu:01 430 54 44;

ali po e-pošti: e-pošta: [email protected]

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naslov ....................................................................................................................................................

Poštna štev. in kraj ...............................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov [ DA ] [ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................


Tako se počasi približujemo skoraj že 100. obletnici od-kritja inzulina (odkrili so ga leta 1921 v Kanadi). Inzulin prav-zaprav ni zdravilo, je nadomestilo tistega, kar telesu manj-ka. Je pa res, da zdravi, vendar ne ozdravi. Po revolucionar-nem odkritju zdravljenja z inzulinom so v zadnjih desetlet-jih prihajala nova in nova zdravila in še so na pohodu. Bol-niki se novih možnosti zdravljenja veselijo. Nimam izku-šenj, da bi kdaj dvomili o smislu predpisovanja novih zdra-vil. Prej nasprotno, kot pri predpisovanju zdravila GLP-1, kise po predpisih ZZZS sme predpisati bolniku, ki ima indekstelesne mase nad 37. Morda nekoliko nepravično za bolni-ke, ki so le malo pod to mejo, pa bi želeli poskusiti tovrstnoterapijo.

SamozdravljenjeZ zdravili ali brez njih, temelj zdravljenja sladkorne bo-

lezni je samozdravljenje s pomočjo zdravega življenjske-ga sloga (to še posebno velja za sladkorno bolezen tipa 2in nosečniško sladkorno bolezen), zato v naših ambulan-tah nismo vajeni sumničenja, zakaj in koliko zdravil jebilo komu predpisanih. Kadar pa zdravimo bolezen samidoma, tako namreč narekujejo vsa priporočila za nefarma-kološko zdravljenje sladkorne bolezni (ukrepi, kot so zdra-va prehrana, skrb za zdravo telesno težo, skrb za redno gi-banje, psihološka stabilnost oz. nadzor nad stresom, izo-gibanje kajenju in čezmernemu pitju alkohola itd.), se je-ziček na tehtnici odgovornosti nagne na bolnika oziromanjegove skrbnike. Odgovornost je lahko veliko breme in toje tisto, s čimer se v diabetoloških ambulantah srečujemovsak dan. Prevzemanje odgovornosti z vprašanjem: »Kaj semstoril zase?« je po svoje breme tudi za zdravstvene delav-ce, saj vemo, da ne more biti stoodstoten uspeh, pa čepravves čas zdravljenja, ali bolje rečeno spremljanja sladkornebolezni, uspeh po tihem pričakujemo. Pričakovanje uspe-ha pri obvladovanju sladkorne bolezni je pravzaprav našadolžnost, saj ne smemo nikoli obupati nad bolnikom. Čevaš zdravnik ali edukator obupava nad vašimi ukrepi ali“neukrepi”, je tako zato, ker si niste postavili skupnih real-nih ciljev. Zagotovo ni cilj zdravljenja, da vsi bolniki shuj-šajo na idealno telesno težo ali da si popolnoma natančnoodmerjajo inzulin in ob tem dosegajo ciljne vednosti krvne-ga sladkorja.

Odnos med bolnikom in terapevtomNaj se sliši še tako lepo, vendar to ni realno! Ves čas zdra-

vljenja ali edukacije si želimo, da bi med “vami in nami” lah-ko vzpostavili visoko mero zaupanja, da bi si upali reči, dačesa ne zmorete, čeprav ste poskusili. Taka mera zaupanja po-novno obrne jeziček na tehtnici odgovornosti v smer terapev-ta. Njegova dolžnost je, da vas sprejema takšne, kakršni ste,z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Dolžnost obeh, bol-nika in terapevta, je, da si prizadevata za odličen partnerskiodnos. Partnerski odnos je pri zdravljenju sladkorne boleznibistveno pomembnejši kot pri zdravljenju angine. Gojenje part-nerstva je podobno kot v zakonu, zavedati se moramo, da smotakšni, kakršni smo, da čas po poroki ni namenjen medseboj-nemu spreminjanju, temveč predvsem sprejemanju. Je papomembno, da igramo “pošteno igro”! Tudi v zakonu alipartnerski skupnosti imamo vsak svoje dolžnosti, težko bo-ste namreč partnerju razložili, da naj po hiši pospravlja on,ker vi pač niste talent za pospravljanje. Enako težko boste pre-pričali svojega zdravnika ali edukatorja, da vi pač niste ose-ba, ki bi se z veseljem zanimala za potek sladkorne bolezni,da si pač ne želite meriti krvnega sladkorja in jesti po zdra-vem razumu! Težko nas boste utišali z obrabljenimi frazami,kot so »dokler bo, bo« ali »še nihče ni zdrav umrl« ali »saj takone bom več dolgo«. »Upanje umre zadnje!« je naša obrablje-na fraza in mislim, da je tako tudi prav.

V kakšni koži ste? To je torej odvisno od partnerskega odnosa, ki ste ga v le-

tih zdravljenja sladkorne bolezni stkali z diabetološkim timom.Če se s svojim terapevtom ne pogovarjate in se mu ne zaupa-te, je breme strogo deljeno, cilji suhoparno določeni po smer-nicah za zdravljenje sladkorne bolezni, vi trmasto nemočnivztrajate pri svojem iščoč vse mogoče vzroke za neuspehe.Nihče ne bi rad bil v vaši koži, saj s sladkorno boleznijo ži-vimo 24 ur na dan, vse dni v letu. Breme je lahko neznosnoin vas lahko privede celo do izgube duhovnega zdravja. Če-prav je včasih težko povedati svoje osebne poglede in misli,je ravno to nujno za kakovost vsakega odnosa, tako zakon-skega kot tudi partnerskega v smislu zdravljenja sladkorne bo-lezni. Se vi znate pogovoriti, znate vzpostaviti dober partner-ski odnos, dobro prijateljsko zvezo, se komu zaupati in takoostati v “dobri koži”?

EDUKOTIČEK

V kakšni koži je bolnik s sladkorno boleznijo Poznamo vse več in več bolezni, za mnoge tudi nova zdravila. Včasih slišim, da si po svetu“izmišljujejo” nove bolezni samo zato, da bi jim lahko predpisali nova, draga zdravila,nekateri pa bi mastno zaslužili. Morda, a s precejšnjo mero gotovosti lahko trdim, da to

ne velja za sladkorno bolezen, saj je že zelo stara (prvi znani zapisi o sladkorni bolezni so stari že več kot 7000let). Mislim, da je sicer vsak bolnik vesel novih možnosti zdravljenja, še posebno takrat, ko je res hudo in ko bibolezen brez zdravil zahtevala visok ali celo usoden davek.

® Jana Klavs, diplomirana medicinska sestra edukatorka

foto

: B. B

.

Rešitev bo imela pregled nad vsemido zdaj izdanimi zdravili z možnostjo do-dajanja zdravil, ki jih uživa pacient. Po-sledica součinkovanja je lahko zmanjšan,povečan, hitrejši, zapozneli, počasnejšiali sploh drugačen učinek zdravila. Takose bo povečala varnost pacientov zzmanjševanjem števila napak pri jema-nju zdravila, kar je izjemno pomembnopri kroničnih bolnikih, otrocih, nose-čnicah, starostnikih in športnikih. Ti solahko zaradi nepravilne uporabe zdravi-la izločeni iz tekmovanja, saj lahko zdra-vilo vsebuje snovi po seznamu Sveto-vne anti-doping agencije (WADA), ki soprepovedane v športu. Enako pomem-bno je, da kronični bolniki, otroci, sta-rostniki in nosečnice ne dobijo snovizdravil, ki lahko slabo vplivajo na njiho-vo zdravstveno stanje. Z rešitvijo eReceptse bo povečala tudi varnost pri uporabizdravil, ker pri elektronskem zapisu po-datkov o načinu uživanja zdravila ne

more priti do dvomljivega zapisa pri na-vodilih o uporabi zdravila. Tako bodo prinavodilih za uporabo zdravil jasno na-pisani količina in število ponovitev ter časuporabe.

Izdan brez obiska zdravnikaRešitev eRecept bo zdravniku omogo-

čila izdelavo elektronskega recepta, kibo elektronsko podpisan in po varni potiposlan v sistem, od koder ga bo pridobi-

eRecept in eNaročanje

Na ministrstvu za zdravje se v sklopu projekta eZdravje pripravljata rešitvi, ki bosta uporabnikom zdravstvenihstoritev prinesli dobrodošli novosti. Projekt eRecept je nacionalna informacijska rešitev za varno elektronskopredpisovanje in izdajo zdravil in bo podprla celoten proces predpisovanja in izdaje zdravil na zelenem in belemreceptu, ki se trenutno izvaja v papirni obliki na primarni in sekundarni ravni zdravstvenih storitev. Z elektronskimpredpisovanjem in izdajo zdravil bo za uporabnika zdravila zagotovljena podpora pri odločanju za boljšepredpisano zdravilo. Rešitev bo pri predpisovanju in izdaji zdravila omogočala pregled kontraindikacij in interakcijmedsebojnega delovanja zdravil pri več izdanih zdravilih med trenutno predpisanimi in med predhodno izdanimizdravili.

AKTUALNO: Novosti v projektu eZdravje


® Sektor za eZdravje, Ministrstvo za zdravje

Interakcije zdravil


la lekarna ob izdaji zdravila na zahtevopacienta. Zdravilo za pacienta bo lahkov primerih, ko se recept z upoštevanjemmedicinskih smernic lahko izda v od-sotnosti pacienta, predpisano brez obi-ska zdravnika, saj v tem primeru pacien-tu ne bo treba obiskati predpisovalca zaprevzem recepta. Ta način predpisa bozelo dobrodošel za kronične bolnike, sajti uporabljajo enaka zdravila daljši čas.

Spremembe pričakujemo spomladi

eRecept ima tudi podporo za predpiso-vanje zdravil z nelastniškim imenom inizdajo zdravila z liste medsebojno za-menljivih zdravil (predpisovanje zdravilpo učinkovinah zdravila). Izdaja zdravi-la z liste medsebojno zamenljivih zdravilprinaša prednost tedaj, ko v lekarni nima-jo predpisanega zdravila oziroma ko pa-cient želi izbrati drugo zdravilo, za kate-ro ni potrebno doplačilo. Z vsemi funk-cijami pri predpisovanju, izdaji zdravil inz odpravo uporabe papirnatih obrazcev

(nakup obrazcev, tiskanje v ambulantah,arhiv v lekarnah) se bodo zmanjšali tudiadministrativni stroški. Zagotovila se bopreglednost nad številom predpisanih inizdanih zdravil in tako prikazala dodat-na vrednost elektronske izdaje zdravil,ki je zagotovitev podatkov, potrebnih zarazlične analize, vključno z različnimi ra-ziskavami. Nacionalna uvedba rešitveeRecept se bo začela spomladi 2014.

Izboljšana kakovost oskrbeProjekt eNaročanje pa bo z uvedbo iz-

boljšal naročanje in uporabo zdravstvenihstoritev v slovenskem prostoru. Omogo-čil bo dober pregled nad izvajalci, ki iz-vajajo zdravstveno storitev, in predvide-nimi čakalnimi dobami za posameznozdravstveno storitev. S hitrim in učinko-vitim naročanjem bo pacient za pridobi-tev termina porabil bistveno manj časa.Poleg naročila za zdravstveno obravnavobo lahko zdravnik napotovalec izbrane-mu izvajalcu elektronsko posredoval tudidodatne zdravstvene podatke pacienta,ki so bili pridobljeni med čakanjem naobravnavo in so pomembni za paciento-vo obravnavo. S tem se bo izboljšala ka-kovost oskrbe pacienta. Pri uporabi elek-tronskega naročanja bo tako pacient izbralizvajalca za iskano storitev s pomočjozdravnika ali sam prek spletnega mestain imel pregled nad čakalnimi vrstami instoritvami. Pilotna uvedba rešitve je pred-videna v juniju 2014, v drugi polovici leta2014 pa sledi nacionalna uvedba.

Kaj je kontraindikacija?Kóntraindikácija je kriterij za odložitevmedicinskih ukrepov (uporabe določe-nega zdravila, medicinskega pripomo-čka ali postopka zdravljenja) zaradi sta-nja bolnika, dejavnikov ali drugih okoli-ščin. Kontraindikacijo za uporabo dolo-čenega medicinskega ukrepa lahko naprimer predstavljajo sočasne bolezni,alergije, določen genotip, predhodni ne-želeni učinki na zdravilo ali skupinozdravil, starost, spol, predizpozicije.

VIR: sl.wikipedia.org

Še najmanj dela je z njo pri pregibanju. Je samostalnikženskega spola s končnico -a, torej se sklanja brez posebno-sti. Ima tudi vsa tri števila, a tu že zastrižemo z ušesi. Člove-ška koža ima samo ednino, v dvojini in množini pa samo-stalnik koža lahko rabimo samo tedaj, ko imamo v mislih ži-valsko kožo. To pomeni, da je raba množine v reklamnem spo-ročilu za kremo “primerna za vse kože” napačna, pravilnobi bilo “primerna za vsako kožo”.

Koža je torej lahko človeška in živalska, lahko pa pomenitudi tanjšo prevleko pri nekaterih sadežih – koža pri breskviali jabolku (lupina), mesnih in mlečnih izdelkih – koža prisalami ali na mleku (smetana), ali pa strjeno plast na povr-šini redkejših snovi – koža pri marmeladi.

Lahko pomeni tudi polt, barvo kože: rdečekožec (Indijanec),belokožec (belec), rumenokožec (pripadnik rumene rase),črnokožec (črnec), vendar le v poudarjenem pomenu, med-tem ko so nevtralna poimenovanja tvorjena iz samostalnikapolt: belopolti ali belec, temnopolti ali črnec, rdečepolti aliIndijanec in rumenopolti ali rumenec.

Samostalnik koža najdemo v večini slovanskih jezikov. Iznjega je izpeljana tudi beseda kožuh. Zelo zanimivi so pri kožifrazemi. Veliko večino teh poznamo tako rekoč vsi, saj jih upo-rabljamo skoraj vsak dan: nositi kožo naprodaj (izpostavlja-ti se hudi nevarnosti), braniti svojo kožo (braniti se), odne-sti celo kožo (rešiti se brez posledic), nekomu ustrojiti kožo(nekoga pretepsti), sama kost in koža ga je (je zelo suh), kožase mu je naježila (srh ga je spreletel), od jeze bi iz kože sko-čil (je zelo jezen), iti pod kožo gledat (iti spat), biti napisannekomu na kožo (ustrezati določeni osebi), občutiti na lastnikoži (na sebi, sam), iz kože te bom dal (izraz hude jeze,ogorčenja), ne bi bil rad v njegovi koži (ne bi bil rad na nje-govem mestu), imeti debelo kožo (biti neobčutljiv, nepriza-deto nekaj prenašati), biti v dobri koži (dobro se počutiti), toje volk v ovčji koži (slab človek, ki se dela plemenitega).

Ko smo veseli, a ne vemo, zakaj, rečemo, da zato, ker namje koža prav, ko ponavljamo vedno iste napake, pravimo, dane moremo iz svoje kože, ko nas kdo razjezi, pa bi ga najra-je dali iz kože.

Zakaj bi nosili svojo kožo naprodaj

® Milojka Mansoor, jezikoslovka

foto

: IG

OR

ZAPL

ATIL

/DEL

O

Beseda koža je ena najbogatejših v našem besedišču. Med daljšimi je njen geselskičlanek v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, zanimiva je z etimološkega stališča, sajjo najdemo v skoraj vseh slovanskih jezikih, vključena je v množico frazemov, nič manjzajetna pa ni niti zbirka prispodob in rekov, povezanih z njo.

Statistični podatki kažejo, da bo osteo-porozni zlom doživela vsaka druga žen-ska in vsak peti moški po 50. letu. Ven-dar dejstvo ostaja: ta presnovna bole-zen kosti, zaradi katere pride vsakih 30sekund do zloma, kot ocenjujejo strokov-njaki v Evropi, je tiha epidemija, ki se jeje treba zavedati in se z njo soočati že vmladosti. Navsezadnje tudi zaradi napo-vedi zdravnikov, da se bo zaradi stara-nja prebivalstva število takšnih zlomovv prihodnjih petdesetih letih podvojilo.

Slovenija ni izjema v nekakšni poda-tkovni statistični bazi, povezani s to bo-leznijo. Za tiho epidemijo, kot pravijoosteoporozi, po 65. letu starosti zboliskoraj 40 odstotkov ljudi. Po napovedihslovenskega statističnega urada za leto2020 se bo tudi delež starejših povečalna 400.000 ljudi. Ker ima vsaka drugaženska in vsak tretji moški po 80. letustarosti osteoporozo, je obolelih za osteo-porozo res veliko. Trenutno naj bi jih bilopri nas več kot sto tisoč.

»Osteoporoza pravzaprav pomenikombinacijo zmanjšane mineralne ko-stne gostote in slabše kakovosti kostni-ne, kar vodi do pogostejših zlomov. Naj-pogosteje se zlomijo vretenca, kolk, za-pestje in nadlaktnica. Vsaj enega od tehzlomov bo do konca življenja pretrpelapribližno vsaka druga 50-letna ženska invsak peti enako star moški,« pravi doc.

dr. Tomaž Kocjan, dr. med., specialist en-dokrinolog, s Kliničnega oddelka za en-dokrinologijo, diabetes in presnovne bo-lezni UKC v Ljubljani.

Osteoporoza pri ženskah najpogoste-je nastane po menopavzi zaradi pomanj-kanja hormona estrogena, torej po 50.letu starosti, pri moških pa nekolikopozneje, med 65. in 70. letom. Pred-vsem zato, ker imajo moški že v startuvečjo kostno maso in jo okoli 50. leta tudipočasneje izgubljajo. Pomembni so tudidrugi dejavniki tveganja. Lahko jih raz-delimo v dve skupini. Tiste, na katere ne

moremo vplivati – starost, spol, ded-nost, predhodni zlomi, rasa, zgodnjamenopavza, nekatere bolezni in dolgo-trajno zdravljenje z nekaterimi zdravili– in tiste, na katere lahko vplivamo. Tiso alkohol, kajenje, nizka telesna teža,nepravilna prehrana, premalo vitaminaD in gibanja, bolezni prehranjevanja inpogosti padci.

Pri sladkornih bolnikih je večje tveganje za zlome

Moški in ženske z diabetesom niso iz-jema, ko govorimo o zbolevanju za osteo-porozo. »Sladkorna bolezen tipa 1 je si-cer znan dejavnik tveganja za razvojosteoporoze, vendar je v ospredju zani-manja veliko pogostejša sladkorna bole-zen tipa 2. Danes vemo, da imajo bolni-ki s sladkorno boleznijo tipa 2 v povpreč-ju višjo mineralno kostno gostoto kotdrugi ljudje, torej tudi manj osteoporo-ze, če to ugotavljamo z napravo za ko-stno denzitometrijo ali DXA. Hkrati jekost pri diabetiku manj kakovostna, boljkrhka in se laže zlomi. Natančnih epi-demioloških podatkov o pogostnostiosteoporoze pri diabetikih ni, glede nazgoraj povedano bi bili tudi zavajajoči.Najpomembnejše je namreč, da vemo,da imajo diabetiki v primerjavi z vrstni-ki, ki nimajo sladkorne bolezni, za pri-bližno petino oziroma 20 odstotkov več-je tveganje za vse zlome, za zlome kol-ka pa celo za več kot polovico, kar za 60odstotkov,« pravi dr. Tomaž Kocjan, kiob tem dodaja: »Znano je, da tveganje zaosteoporozne zlome povečajo tiazoli-dindioni (oziroma glitazoni), ki jih tudizaradi drugih neželenih učinkov skorajne uporabljamo več. Druga zdravila sov tem pogledu nevtralna ali tveganje zazlome morda celo nekoliko zmanjšajo.«

Boj za zdrave kosti se začne že v otro-štvu. Preprečevanje se začne že s skrbjoza rast kosti v mladosti. Kost je živa inse vse življenje obnavlja. Do približno tri-

Nikoli ni prepozno in nikoli prezgodaj

Osteoporoza, tiha epidemija, prizadene skoraj 80 odstotkov žensk, izjeme niso niti diabetiki. Nikoli ni prezgodajzačeti in nikoli prepozno ukrepati, je osrednje načelo v boju z osteoporozo, najpogostejšo presnovno boleznijokosti. Osteoporoza prizadene oba spola, vendar je med bolniki skoraj 80 odstotkov žensk; zato, ker imajo ženskeže na splošno manj goste kosti, hkrati pa se po menopavzi zaradi pomanjkanja hormona estrogena kostna masahitreje zmanjšuje.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Osteoporoza in krhkost kosti pri sladkornem bolniku


® Marija Mica Kotnik

Je zdravljenje osteoporoze pri diabetikih enako kot pri drugih s krhkimi kostmi?Zdravljenje osteoporoze poteka stopenjsko. Prva stopnja je zdrav življenjski slog zdovolj gibanja, zdrava prehrana z dovolj kalcija in beljakovin, opustitev kajenja inpretiranega uživanja alkohola. Druga stopnja pomeni dodajanje vitamina D in popotrebi tudi kalcija, če ga ni mogoče zagotoviti s hrano. Šele nato pridejo na vrstozdravila za zdravljenje osteoporoze, s katerimi lahko vplivamo na kostno prenovo.Verjetno so učinkovita tudi pri diabetikih, vendar trdnih zagotovil nimamo. Ker jedokazano, da je tveganje za zlome pri diabetikih obratno sorazmerno z urejenostjosladkorne bolezni oziroma z vrednostjo glikiranega Hb, bodo morali diabetiki polegvsega naštetega čim bolje skrbeti za svojo osnovno bolezen, če bodo želeli dobrosvojim kostem, je prepričan doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med.

Doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., specialistendokrinolog, je prepričan, da z zdravimživljenjskim slogom in urejeno sladkornoboleznijo diabetik učinkovito skrbi tudi za

zdrave kosti: Diabetiki bodo z zdravimživljenjskim slogom in dobro urejeno

sladkorno boleznijo svojim kostem in sebinaredili veliko uslugo.

foto

: DRA

GIC

ABO

ŠNJA

K

desetega leta se kostna masa veča, do-seže vrhunec, nato se počasi manjša.Od tega, kako močne kosti smo si pride-lali, je v veliko primerih odvisno, alibomo v zrelih poznih letih trpeli zaradiosteoporoze in z njo povezanih zlomovali ne. Krivi smo za bolezen tudi sami.Z več skrbi za zdravje, ko so naše kostiše zdrave, bi prve znake bolezni zlahkapremaknili v pozno starost. Preprostiukrepi, denimo opustitev kajenja in al-kohola, redna telesna vadba, pravilnaprehrana z dovolj beljakovinami, kalci-ja in dovolj vitamina D, so bistvene kom-

ponente zdravega življenjskega sloga. Vvseh življenjskih obdobjih so temelj pre-prečevanja te bolezni.

Slovenskim diabetikom na voljo najnovejšediagnostične metode

»Preventiva je ključna, saj pripomoreh gradnji kar najvišje kostne mase v mla-dosti, kar pomeni dobro zalogo za sta-rost, ko se začne izgubljanje kostnine,in s tem manjšo možnost za razvoj osteo-poroze ter z njo povezanih zlomov. Na-čelno je za vse enaka in naj obsega ukre-pe, ki vključujejo zdrav življenjski slogz dovolj gibanja, zdravo prehrano z do-volj kalcija in beljakovin, opustitev ka-jenja in pretiranega uživanja alkohola,za starejše od 65 let, morda tudi že ne-koliko prej, pa še dodajanje vitamina Din po potrebi kalcija. Diabetiki bodo zzdravim življenjskim slogom in dobrourejeno sladkorno boleznijo svojim ko-stem in sebi naredili veliko uslugo,« pra-vi sogovornik.

Na vprašanje, koliko sladkornih bol-nikov ima hkrati osteoporozo in ali je zate bolnike pri nas ustrezno poskrblje-no, pa dr. Kocjan odgovarja: »Klasičnadiagnoza osteoporoze z DXA ali kliničnaocena tveganja za zlome z modelomFRAX pri diabetiku podcenita njegovotveganje za zlome, zato razvijajo nove na-čine, s katerimi lahko natančneje oceni-mo okvarjeno zgradbo kosti in s tem bo-lje napovemo, ali bo prišlo do zlomov.

Tudi v UKC Ljubljana smo letos konča-li raziskavo z novo metodo merjenja mi-kroarhitekture kosti pri diabetikih, takoda sledimo vsem svetovnim trendom.Vsi novi diagnostični postopki se šeleuveljavljajo in niso v široki rabi. Kljubtemu morajo diabetiki in njihovi zdrav-niki že zdaj vedeti, da je sladkorna bo-lezen, predvsem slabo urejena, tudineodvisni dejavnik tveganja za osteo-porozne zlome, in upoštevati navodilaza ohranitev zdravih kosti.«

Sodelovanje bolnika pri zdravljenju je nujnoSodelovanje bolnika pri zdravljenju vsehkroničnih bolezni, ki ne bolijo in kjerzdravila nimajo takojšnjih učinkov, jesorazmerno slabo, le 50- do 60-odstot-no. Vsi bolniki, ki ne jemljejo rednozdravil, imajo več zlomov. To so pokaza-le tudi raziskave. Zato je izjemno po-membno, da se bolniki zavedajo svojebolezni in pri njenem odpravljanju akti-vno sodelujejo. Prav sodelovanje bolni-kov pri zdravljenju in skokovit napredekpri uvajanju vedno novih, učinkovitejšihzdravil, lahko zajezita skokovito naraš-čanje osteoporoze in posledice te bole-zni, osteoporoznih zlomov.

Zdravila in osteoporozaZdravila so pogost, pomemben in vča-sih spregledan dejavnik tveganja v raz-voju osteoporoze in pojava zlomov.Zdravila, ki kostem izrazito škodujejo,so glukokortikoidi. Uporabljamo jih zazdravljenje artritisa, astme, vnetne bo-lezni črevesja, lupusa eritematozusa,bolezni pljuč, ledvic in jeter. Pogosto sov rabi po presaditvi organov in za zdra-vljenje raka. Zelo škodljiva so tudi neka-tera zdravila za zdravljenje raka dojkein raka prostate. Izgubo kostne maselahko povzročijo še zdravila proti epi-lepsiji in AIDSu, ščitnični hormoni v pre-velikem odmerku, imunosupresivnazdravila (metotreksat, ciklosporin A),heparin in holestiramin. Več zlomov utr-pijo tudi bolniki, ki jemljejo modernazdravila proti depresiji, nekatera zdravi-la za sladkorno bolezen (tiazolidindioni)ali se dolgo časa zdravijo z visokimi od-merki zdravil proti želodčni kislini.

Vzroki za nastanekosteoporozeVzrokov osteoporoze ne poznamo na-tančno, poznamo pa dejavnike, ki pove-čujejo tveganje nastanka:

• spol – pri ženskah je možnost pojava več-ja;

• starost – višja kot je starost, večje jetveganje;

• teža – tveganje je večje za tiste, ki teh-tajo manj kot 60 kilogramov in imajodrobne kosti;

• dednost – tveganje je večje za tiste, ka-terih bližnji sorodniki imajo osteoporo-zo;

• prehrana in življenjski slog – nekakovo-stno prehranjevanje (uživanje hrane zmalo kalcija in vitamina D ter pretira-no uživanje beljakovin in soli) in telesnanedejavnost krepko zvišujeta tveganjeosteoporoze;

• razvade – kajenje in pretirano uživanjealkohola;

• zgodnja menopavza pred 45. letom sta-rosti.

Dermatolog dr. Borut Žgavec, ki se jev zvezi s tetovažami že nekajkrat ogla-sil za javnost, je posebej spregovoril tudiza Sladkorno. »To je odločitev vsakegaposameznika, ker je vsak človek zgod-ba zase. A če upoštevamo, da imamoopravka s popolno tetovažo v idealnihokoliščinah, je pri diabetikih treba pred-vsem vedeti, v kateri fazi je bolezen inkako je nadzorovana, urejena. Nekdo, kiima sladkorno bolezen že dolgo, imapraviloma večje težave s celjenjem ranin ranic. Pravim praviloma. Torej tisti, kiimajo bolezen dolga leta in je hkrati šeslabo nadzorovana, imajo mikroangio-patijo bolj izraženo. Mikroangiopatijaje poškodba manjših žil – kapilar, ma-kroangiopatija pa okvara velikih žil. Zatose mora morebitni kandidat, sladkornibolnik, ki bi si res želel tetovaže, o tempogovoriti z diabetologom in skupaj znjim ugotoviti, kakšna so nihanja slad-korja v krvi, kakšna je njegova kapilar-na polnitev, prekrvljenost. In če so rezul-tati slabi, potem se odsvetuje vsakršnozbadanje po koži, saj lahko pride do za-pletov, slabega celjenja in odprte rane.Tudi to, kje si jih naredijo, je lahko pro-blem. Konice udov, prstov, so še pose-bno problematične. Sladkorni bolnikidobro vedo, da bolj ko je mesto oddalje-no od srca, večje so težave s celjenjem.«

Tetovaže in diabetesPrva stvar, na katero opozorijo na

omenjeni spletni strani, kjer najdete

med drugim tudi prek Facebooka inTwiterja bolnike diabetesa s celega sve-ta, je, da morate pred tetovažo stro-kovnjaku za tetoviranje povedati, daste sladkorni bolnik. Tetovaže so zad-nje čase priljubljena oblika telesneumetnosti, ki vključuje uporabo igel, spomočjo katerih injicirajo črnilo podkožo. To pomeni, da morajo biti diabe-

tiki še posebej previdni. Predvsem bodozdravniki pojasnili, da se temu raje izo-gnite, saj lahko pride do zapletov takopri sladkornih bolnikih kot pri nedia-betikih. Pa vendar to ne pomeni, da te-tovaže vendarle ne morete imeti. Mor-da jo kateri od vas bralcev že ima in joje dobil v mladosti, ko ga bolezen še “niobiskala”.

Jo sploh lahko imam?Če ste sladkorni bolnik, pravijo na

portalu, si morate pred posegom biti

Diabetiki, razmišljate o tetovaži?

Tetovaža ali kožna poslikava med Slovenci ni zelo pogosta, zatorej verjetno med sladkornimi bolniki še manj. Pa vendar! Ker imajo bralci revije Sladkorna pogosto težave s kožo, je dobro vedeti tudi, kje so meje tatoviranja za diabetike, kaj je dovoljeno in na kaj je treba biti še posebej pozoren. Spletna stran Diabetes.co.uk je pripravilazanimiv prispevek o tem, za mnenje pa smo povprašali še dr. Boruta Žgavca.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in koža

® Monika Kubelj

Tudi sladkorni bolniki se tetovirajo.Dr. Borut Žgavec, dermatolog: Pri diabetikihje treba predvsem vedeti, v kateri fazi je

bolezen in kako je nadzorovana. Nekdo, kiima sladkorno bolezen že dolgo, ima

praviloma večje težave s celjenjem ran inranic.

DIA-FON - brezplačni svetovalni telefon za sladkorne bolnike. Na vaša vprašanja odgovarjajo strokovnjakivsako sredo med 18. in 22. uro.

OBVESTILO

:

Sporočamo, da se delovanje

Diafona s 1. aprilom 2014

zaključuje. Člane naprošamo, da

se z vprašanji obrnejo na svoja

društva oziroma v svoje

ambulante.


foto

: OSE

BNI

ARH

IVB.

Ž.

na jasnem, da je vaša bolezen nadzorovana in urejena.Še prej se raje posvetujte s svojim osebnim diabetologom.Visoka raven sladkorja v krvi, na primer, lahko zapleteproces zdravljenja tetovaže in poveča tveganje za okuž-bo. Tudi krvni tlak mora biti znotraj priporočenega cilj-nega območja. Imejte v mislih tudi, da se vam lahkokrvni sladkor poviša med nanašanjem tetovaže. Zakaj?Ker je lahko ta proces precej dolg, za nekatere boleč innekoliko stresen, še zlasti če ste izbrali veliko in komplek-sno oblikovanje. Tu je že en namig – če si tetovažo resželite, si omislite raje preprostejšo in čim manjšo.

Še na nekatere stvari morate misliti, predno se res odlo-čite zanjo. Kam si boste dali tatu narisati. Tovrstne posli-kave dandanes ljudje dajejo skorajda povsod in zdi se, daje to postala telesna oblika umetnosti, ki skoraj ne prese-neča več, saj si ljudje upajo čedalje več. Ljudje s sladkor-no boleznijo pa se morajo še posebej izogibati nekaterimdelom telesa, zlasti tistim s slabo prekrvljenostjo: zadnji-ca, gležnji, golenica, stopala, pa seveda tista mesta, kjersi injicirajo inzulin, trebuh, stegna, ramena. Tetoviranjena teh delih bi lahko pripeljalo do zapletov, kot je oku-žba s HIV.

V tujini so med diabetiki opazili celo tetoviranje kot nekosimbolno dejanje, s katerim na zunaj pokažejo, da sosladkorni bolniki, in drugim ljudem omogoča primernoodzivanje, ki ga zahteva njihova bolezen. V smislu, dia-betes – to sem jaz, to je del mene – in to sporočijo okoli-ci, neznancem.

Izključno k strokovnjakuKot po vsako stvar, gremo tudi po tetovažo k strokovnja-

ku. Takemu, ki ima dovoljenje za svoje delo in ki ima li-cenco. Še bolje je, da dobite od nekoga kakšno priporoči-lo. Zato nenadna odločitev za tatu na kakšnem festivaluzagotovo ni pametna odločitev za nikogar, ne le za diabe-tike. »Stranka, ki ima kakršnekoli zdravstvene težave, nele sladkorno bolezen, nam mora to seveda povedati. Mi jisicer ne moremo strokovno svetovati, zato v takih prime-rih pošljemo stranko na posvet k svojemu zdravniku. Mo-rate pa vedeti, da kakovost samega tatuja ni odvisna od to-vrstnih težav, saj v centru vedno naredimo tetovažo po ena-kem postopku. Glede sterilnosti je seveda pri nas vse ure-jeno in na najvišji ravni,« pravi Sergej iz Red Cat Tattoo vLjubljani.

Kakšno tveganje so tetovaže za sladkorne bolnike? Aler-gijske reakcije – lahko bi imeli reakcije na snovi, ki se upo-rabljajo pri črnilih, in opremo. Na predelu tetovaže lahkopride do okužbe in vnetja. Zato je toliko pomembnejše,da preverite higienske razmere v prostorih, kjer se izvaja-jo poslikave. Lahko vam ostane brazgotina, ki ostane ob-čutljiv in celo boleč predel na koži. V nevarnosti ste zara-di bolezni, ki se prenašajo s krvjo; recimo če igla ni bilasterilizirana ali je bilo črnilo dvomljive kakovosti. Tako selahko okužite s HIV in hepatitisom B ali C. Nenavadno vi-soke ravni glukoze v krvi lahko upočasnijo celjenje teto-virane kože in povečajo tveganje za okužbo. Predno se odlo-čite za tatu, imejte v mislih, da je odstranitev precej težjakot “namestitev”.

Kavo pijemo kot poživilo in le malo-kdo pomisli, da kava vpliva še na mar-sikaj drugega kot na trenutno dobro po-čutje. Poznamo jo predvsem po vsebno-sti kofeina. Dejstvo pa je, da je kavakompleksna kemična mešanica, ki vse-buje več kot 1500 različnih sestavin. Vkavnih zrnih naj bi bilo 8 odstotkov fe-nolnih polimerov, 6 odstotkov polisaha-ridov, 4 odstotke klorogenih kislin, 3 od-stotke mineralov, 2 odstotka vode, 1 od-stotek kofeina, 0,5 odstotka organskih ki-slin, 0,3 odstotka sladkorjev, 0,2 odstot-ka maščob in 0,1 odstotka arom, pa tuditokoferoli in proste maščobne kisline.Vse te sestavine lahko pozitivno ali ne-gativno vplivajo na naše zdravje. Najpo-membnejše sestavine kave so: • Kofein – Purinski alkaloid, ki ga najde-

mo v več kot 60 rastlinah, kjer ima vlo-go naravnega pesticida, največ pa ga je

v kavnem zrnju. Je antagonist adeno-zina, endogenega neuromodulatorja,ki ima pretežno zaviralne učinke, med-tem ko ima kofein pretežno stimulator-ne učinke, med katere štejemo tudistimulacijo centralnega živčnega siste-ma, akuten dvig krvnega tlaka, pove-čano presnovo in diurezo. Kofein se ve-činoma (95-odstotno) presnavlja v je-trih s pomočjo specifičnega encimske-ga sistema, preostanek pa se izloča iztelesa nespremenjen. Pripisujejo se murazlične funkcije v telesu, od poveče-vanja izločanja hormonov trebušne sli-navke, preprečevanja tvorbe ledvičnihkamnov, stimulacije delovanja srca inizločanja kisline v želodcu, povečeva-nja hitrosti in intenzitete dihanja, omo-gočanja dovajanja večjih količin kisikamišicam do zmanjševanja občutkautrujenosti. Kofein je psihoaktivnasnov, spodbuja miselne procese in laj-ša pomnjenje. Izboljšuje koncentraci-jo in reflekse ter koordinacijo pri izva-janju bolj zapletenih nalog, kot je vož-nja avtomobila ali upravljanje strojev.Nekateri ljudje ga teže prenašajo, pov-zroča jim nespečnost, depresijo, pre-bavne motnje in vznemirjenost. Ko-fein začne učinkovati 15 do 30 minutpo zaužitju. Učinkuje 5–6 ur, pri neka-terih ljudeh pa celo do 10 ur. Ustreznain varna dnevna količina kofeina naj bibila 0,5 grama, količina, ki povzročasmrt, pa 10 gramov, kar pomeni 75–100skodelic kave na dan. Kofein je naj-bolj proučevana snov iz kave. Upora-blja se tudi kot dodatek različnim os-vežilnim in energijskim pijačam.

• Kafestol in kahveol – Diterpena, kista prisotna v kavi, skuhani “po tur-ško”, “kavi ekspreso” in podobnih,skuhanih iz zdrobljenih kavnih zrn.Zanju je značilno, da povečujeta skup-ni in LDL-holesterol. V nasprotju stako pripravljenimi kavami pa »filter

kava«, ki jo pijejo predvsem v Nemči-ji in Avstriji, in »instant kava« teh sno-vi ne vsebuje, saj ju papirni filter pripripravi kave zadrži. Tako računajo, davsebujejo skodelice “kuhane” kave6–12 miligramov kafestola in kahveo-la, filter in instant kava pa le 0,2–0,6miligrama na skodelico, skodelica kaveekspreso pa zaradi majhnega volum-na 4 miligrame. Sedemdeset odstot kovkafestola in kahveola se absorbira vtankem črevesju. Mehanizem vpliva-nja teh diterpenov na presnovo maš-čob še ni znan.

• Klorogena kislina – To ime označujeskupino estrov, pomembno sestavinofenolov, ki izhajajo iz hrane. Najpo-membnejša v tej skupini je klorogenakislina, ki med prebavo prehaja v ka-vno kislino. Menijo, da sta močna an-tioksidanta. Kava je za tiste, ki jo pije-jo, najbogatejši vir teh antioksidantov.

• Mikrohranila – Kava vsebuje magne-zij, cink, kalij, niacin in vitamin E, karvse lahko pripomore k učinkom kavena zdravje. Čeprav so količine mine-ralov v kavi majhne, pa nam skodeli-ca kave ekspreso pokrije kar 5 odstot -kov dnevnih potreb po magneziju inle 1 odstotek dnevnih potreb po kali-ju. Odvisno od načina praženja suro-vih kavnih zrn je v skodelici kave lah-ko prisoten vitamin niacin za 6–18 od-stotkov dnevnih potreb odraslega člo-veka, medtem ko je vsebnost vitami-na E majhna in za zadovoljevanjednevnih potreb po tem vitaminu ne-pomembna.

Zakaj je uživanje kave priporočljivo?

Raziskave, objavljene v zadnjem času,kažejo, da pitje kave pozitivno vplivana preprečevanje nastanka sladkornebolezni tipa 2, Parkinsonove bolezni,

Prava kava

Podobno kot kakav oziroma čokoladase je tudi kava predvsem zaradizdravilnih poživljajočih učinkov začelauživati že v davnini. Za odkriteljeveljajo predniki etiopskega plemenaOromo, prvič pa so to pijačo in njenezdravstvene učinke opisali Arabci v 17. stoletju. Zanimivo je, da se odtakrat priprava pri nas takoimenovane “turške kave” nispremenila. Arabski trgovci izdanašnjega Jemna so jo najprejrazširili po arabskem svetu, od tod pa je postopoma zasvojila Evropo,čeprav je katoliška cerkev skušalaprepovedati pitje “muslimanskepijače”. Po letu 1812 se je pitje kaverazširilo tudi v ZDA, predvsem kotnadomestilo za pitje čaja, ki so gaAngleži v bojih za samostojnost ZDAnehali uvažati. Danes se kava uživapo vsem svetu, več popijemo le vode.Kot pravijo, je na leto popijemo kar500 milijard skodelic. Povprečno seračuna, da vsak Zemljan zaužijepribližno kilogram in pol kavnegazrnja na leto. Največ kave zaužijejoFinci (12 kg/leto), med največjimiporabniki kave pa smo tudi Slovenci(na 13. mestu, 5,8 kg/leto).


® Maruša Pavčič

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Sladkorni bolnik in kava

Alzheimerjeve bolezni in demence, pre-prečevanje pojava nekaterih vrst raka, va-ruje jetra in preprečuje pojave mastnihjeter, ciroze in raka jeter. Danes velja, dakava pri boleznih srca in ožilja ni več pre-povedana (seveda je to odvisno od na-čina priprave in vsebnosti posameznihsestavin v njej), priporočila omejevanjapitja kave pa veljajo za posameznike, kiimajo posebne, gensko pogojene ovirepresnove kofeina.

Največ trdnih dokazov, da je pitje kavekoristno za preprečevanje bolezni, veljaza sladkorno bolezen tipa 2. Številneepidemiološke študije o pojavnosti slad-korne bolezni tipa 2 so pokazale, da jetveganje, da pride do bolezni, pri pivcihvelikih količin kave bistveno manjše kotpri ljudeh, ki kave ne pijejo ali je pijejozelo malo (v nizozemski študiji za 50 od-stotkov, v finski študiji pri moških za 55odstotkov in pri ženskah kar za 79 od-stotkov, v ameriških študijah pri moškihza 54 odstotkov in pri ženskah za 29odstotkov).

Ker je bilo zmanjšano tveganje, če-prav bistveno manjše kot pri kavi s ko-feinom, ugotovljeno tudi pri pivcih brez-kofeinske kave, raziskovalci predvide-vajo, da ni kofein tista snov, ki bi zmanj-ševala tveganje, ampak so to druge se-stavine kave. Sposobnost preprečeva-nja tveganja je odvisna od količine zau-žite kave. Avstralski raziskovalci so ugo-tovili, da naj bi vsaka dodatna skodeli-ca kave dnevno zmanjšala tveganje zasladkorno bolezen tipa 2 za 7 odstotkov.Zanimivo je, da akutno uživanje kofei-na lahko zmoti glukozno toleranco inzmanjša občutljivost inzulina, vendarna dolgi rok ti učinki niso vplivali narazvoj bolezni. Zakaj je tako, še ni po-polnoma jasno, predvidevajo pa, da jevzrok v antioksidativni moči kave (klo-rogena kislina), v zmanjševanju hitrostiabsorpcije glukoze iz tankega črevesa,na kar tudi vpliva klorogena kislina, alipa v večji vsebnosti magnezija. Čepravso ugotovitve raziskovalcev o pomenu pi-tja kave za preprečevanje tveganja zarazvoj sladkorne bolezni tipa 2 obetavne,pa je še vedno toliko neznank, da je zazdaj še prezgodaj, da bi pitje kave uvr-stili med učinkovite postopke za zmanj-ševanje tveganja za razvoj bolezni. Tiso še vedno zmanjševanje čezmerne te-lesne mase, telesna aktivnost in uravno-težena izoenergijska zdrava prehrana.

Kava – preventiva pred številnimi boleznimi?

Izsledki študij kažejo, da je uživanjekofeina in kave nasprotno povezano stveganjem za razvoj Parkinsonove bo-lezni. Vendar velja to pretežno za mo-ške, medtem ko pri ženskah povezavetveganja za Parkinsonovo bolezen alismrtnosti zaradi Parkinsonove boleznis pitjem kave niso našli. Predvidevajo,da je tako zaradi nadomestne hormon-ske terapije pri ženskah po menopavzi,vendar mehanizem še ni jasen. Kakopride do zmanjšanja tveganja za bolezen,tudi ni jasno. Na podlagi živalskih štu-dij se kaže, da kofein verjetno delujetako, da varuje telo pred nevrotoksi-čnostjo dopamina. Učinek kofeina nacentralni živčni sistem naj bi bil pove-zan z njegovim odzivom na receptorjeadenozina. Za zdaj je še prezgodaj, dabi priporočali povečano pitje kave kotpreventivo pred Parkinsonovo bolezni-jo, predvsem pri ženskah s hormonskoterapijo po menopavzi.

Kavo povezujejo tudi z zmanjševa-njem tveganja za dementnost, vključnoz Alzheimerjevo boleznijo. V študiji izleta 2009, ki je vključevala 1400 Švedovin Fincev, katerih prehranske navade soopazovali 20 let, so dokazali, da je pitje3–5 skodelic kave za 65 odstotkov zmanj-šalo možnost za nastanek demence inAlzheimerjeve bolezni.

Dokazi, da pitje kave preprečuje tve-ganje za pojav raka, predvsem raka de-belega črevesa in danke, niso tako trdnikot pri sladkorni bolezni tipa 2, čepravobstajajo. Zaščitni učinek pitja kave najbi povzročala kafestol in kahveol, ki najbi zmanjševala tvorbo in izločanje žol-čnih kislin, ki verjetno pospešujejo rastraka v debelem črevesu, ter povečevalaperistaltiko debelega črevesa in tako

zmanjševala izpostavljenost epitelnihcelic debelega črevesa potencialnim ra-kotvornim snovem. Izsledki laboratorij-skih poskusov in študij na živalih pa šeniso potrjeni v študijah pri ljudeh.

Pomen vpliva pitja kave oziroma uži-vanja kofeina na delovanje jeter in jetr-na obolenja, kot so zamaščena jetra, ci-roza ali rak na jetrih, še ni natančno raz-jasnjen. Načeloma velja, da pitje kavezmanjšuje nenormalno povečano se-rumsko alanin aminotransferazno aktiv-nost (ALT). Vendar je presnova kofeinav obolelih jetrih motena oziroma onemo-gočena, zato je mogoče, da ljudje z obo-lenji jeter uživajo manj kave zaradi te-žav, ki jim jih povzroča motena presno-va kofeina. Študije o vplivu pitja kave napotek in smrtnost pri alkoholni cirozi je-ter kažejo, da vsaka skodelica kave za 22odstotkov na dan zmanjša tveganje zasmrt. Tudi študije o vplivu pitja kave narazvoj raka na jetrih kažejo, da tveganjeza nastanek tega raka sorazmerno upa-da z naraščanjem pitja kave. Večina tehštudij je bila narejena s filter oziroma in-stant kavo, pitje turške in drugih oblikkuhane kave pa naj bi povečevalo mar-kerje delovanja jeter ALT in AST.

Tveganje za srčni infarkt ob čezmernem pitju

Nešteto raziskav je bilo narejenih na po-dročju povezav pitja kave in srčno-žil-nih obolenj. Zadnje metaanalize teh ra-ziskav so pokazale, da je pitje velikihkoličin kave (5–10 skodelic na dan) po-vezano s povečanim tveganjem za srčniinfarkt, medtem ko zmerno pitje 3–4 sko-delic na dan te povezave ne kaže. Študi-je, ki so obravnavale zdravje velikegaštevila ljudi v daljšem časovnem obdob-ju, pa povezave med pitjem kave in tve-ganji za bolezni srca in ožilja niso našle.Kako vpliva pitje kave na bolnike z že ob-

stoječimi težavami srca in oži-lja, še ni dobro raziskano, ven-dar po obstoječih podatkihtudi tu velja, da je nevarno lepitje velikih količin kave (večkot 10 skodelic na dan). Razi-skave pri zdravih ljudeh tudiniso odkrile povezav medkapjo in pitjem kave, druga-če pa je pri ljudeh z visokimkrvnim pritiskom.

Pitje kave sicer povečujekrvni tlak, vendar je to pove-čanje relativno nizko (za 4oziroma 2 mm Hg). Razlike vučinkih različne priprave kave so se po-kazale pri povečevanju skupnega in LDL-holesterola. Kuhane vrste kave poveču-jejo skupni in LDL-holesterol, medtemko filtrirane kave na povečevanje hole-sterola ne vplivajo. Snovi, ki povečuje-ta holesterol v nefiltrirani kavi, sta ka-festol in kahveol. Pitje kave tudi vplivana povečanje skupnega homocisteina vkrvi, kar povečuje tveganje za boleznisrca in ožilja. Na podlagi kliničnih štu-dij naj bi homocistein povečevala ko-fein in klorogena kislina, ta učinek panevtralizirajo folna kislina oziroma fo-lati, ki jih je veliko v zelenjavi.

Polifenoli v kavi lahko vežejo nase ne-hemsko železo (železo, ki ga dobimo izrastlinske hrane) in tako preprečijo nje-govo absorpcijo iz tankega črevesa. Od150 do 250 mililitrov kave naj bi zmanj-šalo absorpcijo železa kar za 24–73 od-stotkov. Zato naj bi se ljudje, ki uživajoželezo v nehemski obliki (vegetarijanci),čim bolj izogibali pitja kave ob obrokih.

Kava in sladkorni bolnikiČeprav je vloga dolgotrajnega pitja

kave pri zmanjševanju tveganja za nasta-nek sladkorne bolezni tipa 2 najbolj ra-ziskana in potrjena, pa to za sladkornebolnike ne velja. Kako si lahko to razla-gamo?

Izsledki večine študij o takojšnjemučinku zaužitja kofeina na presnovo glu-koze in inzulinsko občutljivost so v na-sprotju z ugotovitvami epidemiološkihštudij, kjer se kaže, da dolgotrajno uži-vanje lahko poveča inzulinsko občutlji-vost in zmanjša tveganje za sladkornobolezen. Še več, nekateri raziskovalcicelo opozarjajo, da pitje pijač, ki vsebu-jejo kofein, pri sladkornih bolnikih lah-ko poveča tveganje za diabetične zaple-te. V večini študij pri ljudeh se je na-

mreč izkazalo, da se presnova glukozekmalu po zaužitju kofeina, kuhane ko-feinske kave ali instant kave poslabša.Tako se je v študiji, kjer so bolniki, ki souživali hrano brez kofeina, izmeničnozaužili dve kapsuli z 250 miligrami ko-feina (ob zajtrku in ob kosilu), kar jeustrezalo količini njihovega običajnozaužitega kofeina, ali placebo, pokaza-lo, da je bil v dneh, ko so zaužili kofein,njihov krvni sladkor za 8 odstotkov vi-šji kot takrat, ko so zaužili placebo. Ra-ziskovalci so ugotovili, da je povečanjekrvnega sladkorja, ki ga je povzročil ko-fein, enako zmanjšanju zaradi uživanjatablet za uravnavanje krvnega sladkor-ja, kar kaže, da pitje kofeina lahko tre-nutno izniči učinek zdravil za diabetes.»Za ljudi z diabetesom pitje kave ali uži-vanje kofeina v drugih pijačah lahko ote-ži nadzor krvnega sladkorja,« so pov-zeli raziskovalci.

To povečanje krvnega sladkorja pa jeznatno manjše, če se kava uživa sama inni sestavni del obroka, ki vsebuje oglji-kove hidrate. Povečanje krvnega slad-korja po obroku, ki je vseboval ogljiko-ve hidrate in kavo, je bilo celo do 29-od-stotno. Ugotovili so tudi, da kava brez ko-feina v nasprotju s kofeinsko kavo glu-koze v krvi ne povečuje, ampak jo celozmanjšuje. Prav tako naj bi kuhana kavabrez kofeina imela močnejši potencialkot kuhana kofeinska kava, da zviša ob-čutljivost na inzulin. To kaže, da so v kav-nem zrnu še druge snovi, ki prepreču-jejo negativen vpliv kofeina na presno-vo glukoze v daljšem časovnem obdob-ju in verjetno omogočijo, da se razvijetoleranca na delovanje kofeina.

Kofein deluje na inzulinKofein tudi sodeluje pri uravnavanju

delovanja inzulina, predvsem z zmanj-

ševanjem prevzema glukozeiz krvi v skeletno mišičevje.Dokazali so, da je bil prev-zem glukoze v stegensko mi-šico ob zaužitju kofeinazmanjšan približno za polo-vico. Kofein namreč povzro-či povečanje epinefrina oziro-ma adrenalina ter tako tre-nutno inhibira inzulinsko ob-čutljivost in glukozno tole-ranco. Epinefrin oziromaadrenalin je hormon in ne-vrotransmiter, ki ima po-membno vlogo pri delovanju

srca, širjenju žil, pljučnih mešičkov in primetabolizmu. Ugotovili so tudi, da se jeC-peptid, indikator izločanja inzulina izbetacelic Langerhansovih otočkov, pozaužitju kofeina pri zdravih mladih mo-ških povečal za 39 odstotkov, povečanjepri moških z diabetesom tipa 2 je bilo ne-značilno, pri debelih moških pa ga splohniso zaznali.

V nasprotju s sladkornimi bolniki tipa2, ki jim zaradi slabega učinka uživanjakofeina na njihovo presnovo glukozepriporočajo pitje brezkofeinske kave, pasladkornim bolnikom tipa 1, kot kažejonajnovejše raziskave, pitje kofeinskekave lahko pomaga pri preprečevanjunočnih hipoglikemij.

Kompleksna mešanica Kratek pregled učinkov kave na zdra-

vje kaže, da kava ni samo vir kofeina. Jeveliko bolj kompleksna mešanica razli-čnih, za uravnavanje funkcij telesa zelopomembnih sestavin. Čeprav ima nekajlastnosti, ki lahko povečujejo tveganje zakronične nenalezljive bolezni (poveče-vanje skupnega in LDL-holesterola, zvi-ševanje krvnega tlaka, zviševanje ho-mocisteina) oziroma njihovo poslabša-nje (pri diabetikih tipa 2 poslabšanjepresnove glukoze takoj po pitju pravekave), pa po drugi strani ugodno vplivana razvoj številnih obolenj, ki se danespojavljajo v epidemičnih razsežnostih(sladkorna bolezen tipa 2, obolenja je-ter, Parkinsonova in Alzheimerjeva bo-lezen, demenca …). Ocenjujejo, da imaveliko več dobrih lastnosti kot slabih.

Piti kavo ali ne, kdaj in kako, kavo skofeinom ali brezkofeinsko, je torej od-visno od posameznika in njegovega pres-novnega stanja. Treba pa si jo je izbratipravilno pripravljeno in jo piti v zmer-nih količinah.


Kavovec je iz rodu Coffea in družine Rubiaceae.

Epidemioloških študij o pojavnostimotenj delovanja ščitnice nimamo, ven-dar strokovnjaki poudarjajo, da je Has-himotov tiroditis, najpogostejši razlogza hipotirozo, čedalje pogostejši. Natan-čnejših vzrokov za to ne poznajo, najver-jetneje pa gre za preplet v resnici pogo-stejše pojavnosti in boljšega odkrivanja.Glede na tuje študije naj bi imela pribli-žno petina prebivalstva protitelesa pro-ti ščitničnim antigenom, ki so označe-valci avtoimunskega vnetja ščitnice, karpa ne pomeni, da tudi vsi zbolijo. Has-himotov tiroditis, tudi sicer najpogostej-šo motnjo v delovanju ščitnice, glede napodatke društva Metuljčica vsako leto nanovo odkrijejo pri približno 1700 osebah,občutno več je bolnic. Število bolnikov(tudi z drugimi) motnjami v delovanjuščitnice sicer iz leta v leto narašča. Ti-rološke amblante delujejo v okviru Kli-nike za nuklearno medicino UKC Ljublja-na in v centrih v Izoli, Šempetru, Celju,Mariboru in Slovenj Gradcu.

HipotirozaHipotiroza je sindrom oziroma sku-

pek znakov, ki nastanejo zaradi pomanj-kanja ščitničnih hormonov v telesu. Zna-ki hipotiroze so sprva lahko precej splo-šni: nenehna utrujenost in zaspanost, ni-zek srčni utrip v mirovanju, slab apetitin hkratna rast telesne teže, bolnika po-gosto zebe, ima hladno in suho kožo, po-gosto je zaprt, lahko ima težave z depre-sijo. Ta sindrom se praviloma razvijaveč let, kar pomeni, da precej dolgo nisoizraženi vsi znaki hkrati – včasih so pravzato razlog zanje odkrili precej pozno.Zdaj je stanje, kot poudarjajo v društvuMetuljčica, precej boljše in se zdravlje-nje v povprečju začenja prej. Hipotiro-zo je sicer treba zdraviti vse življenje, insicer z nadomeščanjem ščitničnih hor-monov. Pri nas za to predpisujejo sinte-tični tiroksin.

Hipotiroza je najpogosteje posledica

že omenjenega Hashimotovega tiroditi-sa, avtoimunske bolezni, ki povzroči, daprotitelesa napadajo ščitnično tkivo, ki gaobčutijo kot tujek. Na drugem mestu popogostosti to stanje nastane po kirurškiodstranitvi ščitnice, ta žleza pa lahkopremalo deluje tudi zaradi obsevanjavratu, jemanja zdravil, ki vplivajo na nje-no delovanje, redkeje po virusnem obo-lenju ščitnice.

HipertirozaStanje, ko ščitnica deluje preveč – hi-

pertiroza, je precej redkejši sindrom kothipotiroza. Nekatere ameriške študije, kidelno veljajo tudi za našo populacijo,so pokazale, da jo ima od 0,1 do 0,2 od-stotka ljudi. Znaki, tudi tokrat sprva pre-cej splošni, so ravno nasprotni tistim, kijih povzroča premajhno delovanje ščitni-ce, torej nemir, tresenje, hujšanje ob po-večanem apetitu, bolnikom je vroče inimajo vlažno kožo, v mirovanju pospe-šen srčni utrip, pogoste driske, lahkonastanejo težave z dihanjem.

Hipertirozo najpogosteje povzroča av-toimunska bolezen, imenovana baze-dovka, za katero so značilna specifičnaprotitelesa proti receptorju za hipofiznihormon TSH. Pogosto je prisotna pove-čana ščitnica, ki se kaže kot golša, vid-ni znak so tudi izbuljene oči. Hipertiro-zo pa lahko povzroči tudi obremenitevorganizma z jodom, največkrat kot po-sledica jemanja zdravil oziroma preiskavz jodnimi rentgenskimi kontrastnimisredstvi. Prav zato mora vsak bolnik, kiga napotijo na tovrstno preiskavo, ra-diologa opozoriti na morebitne težave s

ščitnico ali golšo. S primernimi zdravi-li namreč težave lahko preprečijo.

Najprej test TSH Osnovni laboratorijski test, na podla-

gi katerega je mogoče odkriti motnje vdelovanju ščitnice, je določitev ravni hi-pofiznega hormona TSH v krvi. To pre-iskavo praviloma predpiše družinskizdravnik in bolnika z odstopanji pošljev nadaljnjo obravnavo k tirologu. Tamopravijo celotno diagnostiko z ultrazvo-čnim pregledom in opredelijo, za kate-ro bolezen ščitnice gre. Glede na to, daraven TSH v krvi glede na dnevni cikelniha in je najvišja v zgodnjih jutranjihurah, je pomembno, da krvi ne odvza-mejo prezgodaj zjutraj. Prav zaradi zgod-njih odvzemov se včasih sprva zdi, dagre za težave v delovanju ščitnice, tiro-loški pregled pa to ovrže.

Tisti, ki motnje v delovanju ščitniceimajo, pa potrebujejo redno zdravljenje.

Naj jod dodajamo?Praviloma ne. Res je sestavni del šči-

tničnih hormonov in uravnava njeno de-lovanje, vendar imamo pri nas od leta1999 v okviru zakonsko regulirane jod-ne profilakse ustrezno jodirano kuhinj-sko sol, zato dodajanje joda ni potre-bno. Glede na povprečno preveč zauži-te soli na dan na splošno prej velja pre-vidnost, da joda ne bi zaužili preveč.Zato moramo biti na njegovo vsebnostpozorni tudi pri morebitnem jemanjuprehranskih dopolnil. Več možnosti, dajim joda primanjkuje, imajo le ledvičnibolniki na dializi ter – zaradi večjih po-treb – nosečnice in doječe matere. Ven-dar tudi te skupine le redko potrebuje-jo dodajanje joda.

Res zaležejo le zdravila?Uradna medicina opozarja, da je za

urejeno delovanje ščitnice pri tistih, prikaterih so odkrili motnje, ključno redno

Včasih potrebuje našo pomoč

Ščitnica, žleza z notranjim izločanjem, je del sistema, ki naš organizem oskrbuje s hormoni. Ščitnica izločahormona, ključna za našo presnovo, in sicer trijodotironin (T3) in tiroksin (T4), pri čemer je odvisna od normalnodelujoče hipofize, ki izloča titropni hormon (TSH). Če ščitnica deluje moteno, največkrat so vzrok za to avtoimunskivnetni procesi, se to sprva odraža s precej neznačilnimi znaki. Mnoge pa zmotijo tudi taki, ki jih ne znajo najboljepovezati – ko jedo manj in manj, pa se kar redijo, ali, nasprotno, ob nenehnem tešenju lakote neželeno hujšajo.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Ščitnica


® Tina Kralj

Ščitnica je žleza metuljaste oblike, kileži pred sapnikom v vratu. Ta žleza znotranjim izločanjem oziroma endokri-na žleza iz svojih mešičkov izloča hor-mona tiroksin in trijodotironin, ki staključna za uravnavanje presnove, rastiin razvoja tkiv.

jemanje ustreznih odmerkov zdravil. Priurejenem bolniku raven hormona TSH,po potrebi pa še T3 in T4, preverijo en-krat na leto. Posebnih prehranskih na-vodil bolnik pri tirologu praviloma nedobi, načeloma pa priporočajo uravno-teženo prehrano, zlasti primeren naj bibil mediteranski tip.

Nekoliko drugače pa pišejo avtoriceknjige Uravnavajte ščitnico in rešili boste100 težav hkrati (Jasno in glasno, d. o. o.,2013), ki zlasti opozarjajo na nujen celo-stni pogled na delovanje ščitnice, »ki niod drugih ločena endokrina žleza, ampakskupaj z njimi tvori celoten hormonski si-stem našega telesa«. Na prvo mesto medpovzročitelji ščitničnih težav postavljajostres in s tem pojasnjujejo tudi njihovovečjo pojavnost med ženskami. Med klju-čnimi povzročitelji avtoimunskih vnetijščitnice in drugih avtoimunskih bolezni,poudarjajo v knjigi, pa je tudi onesnaže-nost okolja, ob tej še težke kovine, ki sev naše telo nalagajo iz amalgamskih za-livk, kozmetike in hrane.

Avtorice dodajajo, da si pri uravnava-nju delovanja ščitnice lahko vsakdo po-

maga tudi sam, in sicer z ustrezno pre-hrano, pri čemer moramo biti zlasti pre-vidni pri uživanju goitrogenih živil, glu-tena in soje. Ključna pa je, kot pišejo,“um-miritev”.

Je en pregled na leto dovolj?Da, pravi stroka. In ne, pravijo v dru-

štvu Metuljčica. Vendar je treba opo-

zoriti še na nekaj. Glede na uradne kli-nične smernice pri nas ščitnica delu-je normalno, dokler je normalna ravenTSH v krvi, kar je med 0,5 in 5 mE/L.Glede na življenje s to boleznijo pa popričevanju bolnikov ni tako, o čemerpišejo tudi avtorice že omenjene knji-ge. Večina ljudi, opozarjajo tako v dru-štvu kot v knjigi, se najbolje počuti, kose njihove vrednosti TSH gibljejo od 1do 2. Nekdo z vrednostjo nekaj nad tri,denimo, torej velja za zdravega in gane obravnavajo kot ščitničnega bolni-ka, čeprav se lahko ves čas zelo slabopočuti. In to je, poudarjajo bolniki, ve-lika težava. Hkrati opozarjajo, da sohormonska nihanja vendarle večja inenoletna meritev ne pokaže pravegastanja.

Kaj lahko naredi bolnik sam? Za zdaj– samoplačniški pregled krvi. Če sospremembe občutne, je smiseln tudipoprejšen (največkrat samoplačniški)pregled pri tirologu. Čakalne dobe so na-mreč – zaradi pomanjkanja ustreznihstrokovnjakov in sistem, ki ne ustrezapotrebam – zelo dolge.

HipotirozaNajpogostejši vzrok za prešibko delova-nje ščitnice (hipotirozo) je kronično av-toimunsko vnetje žleze (Hashimotov ti-roiditis). Gre za moteno delovanjeimunskega sistema, ki ščitnice ne pre-pozna kot lastno tkivo.

Hipertiroza Povečano delovanje ščitnice (hipertiro-zo) najpogosteje povzroči bazedovka.To je avtoimunska bolezen ščitnice, prikateri nastajajo specifična protitelesa,ki spodbujajo proizvodnjo ščitničnihhormonov in je teh v organizmu ves časpreveč.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Kranj

Pestre aktivnosti Decembra smo se v Gasilskem domu v Dupljah tradicionalnozbrali na prednovoletnem srečanju članov društva in svojcevter si zaželeli uspešno leto. Takoj v začetku letošnjega leta smozavihali rokave in začeli z mesečnimi pohodi. Že 28. januarjasmo razveselili oskrbovance Doma starejših občanov Preddvorin jim predali paket z zdravstvenimi pripomočki, kot so meril-niki krvnega sladkorja, igle, merilni lističi, lancete in vitamin-ske tablete. V februarju pa smo se posvetili samokontroli.

Tradicionalno prednovoletno srečanjeSrečanje, na katerem je bilo več kot 60 udeležencev, se je za-čelo ob 17. uri. Po uvodnem pozdravu predsednice Jolande Po-lanec, ki je predprazničnemu času primerno nagovorila nav-zoče ter se ob tej priložnosti posebej zahvalila vsem, ki so po-magali pri organizaciji in izvedbi srečanja, je predala besedožupanu občine Naklo Marku Mravlji. Po kratkem nagovorunam je zaželel čim lepše praznovanje in veselo druženje terobilo sreče. Po ustaljeni navadi smo obdarili tudi najstarejšočlanico Ivanko Rakovec in člana Marjana Bečana, simboličnodarilo pa sta prejela najmlajša udeleženka – članica Damija-na Bogataj in Franc Snedic, ki se že 57 let zdravi z inzulinom.Srečanje se je končalo v poznih večernih urah z voščilom zaleto 2014 in z dobrimi mislimi na prihajajoče leto, saj novih 365dni pomeni novo priložnost za nova druženja in prijateljstva ...

PohodiPrvega smo izpeljali 18. januarja iz Čepulj čez Lavtarski vrhdo Planice. Vreme je bilo deževno, vendar se nas je 11 pohod-nikov po obisku kmečkega turizma Pr Brčenk dobro razpolo-ženih vrnilo do avtomobilov v Čepuljah.Drugi pohod smo v soboto, 15. februarja, začeli v Naklem prispominski lokomotivi, ki je do leta 1966 vozila do Tržiča. Na-

menili smo se proti Okroglemu, kjer smo se ustavili pri Domuslepih. Pred graščino Toma Zupana smo pozorno prisluhnili pri-jazni oskrbnici, ki nam je predstavila delovanje in zanimivo zgo-dovino. Skozi prijazno vas smo se sprehodili in ustavili še prispomeniku pred Okrogelsko jamo.

Obisk pri oskrbovancih doma starejših občanov PreddvorSkupaj z glavno sestro Sabino so oskrbovanci in predstavni-ki društva z veseljem odprli paket z zdravstvenimi pripomočkiin vitamini. Zadovoljni smo bili, da smo lahko nekaj prispeva-li in pomagali oskrbovancem, ki so se našemu društvu toplozahvalili. Ob prijetnem druženju smo jim tudi obljubili, da bomopomagali pri njihovih rekreativnih pohodih.

Delavnica, meritveDvanajstega februarja nam je podjetje Diafit predstavilo svo-je merilnike za merjenje krvnega pritiska ter hkrati izvedlo me-ritve udeležencem. Osemnajstega februarja smo v sodelova-nju s podjetjem Zaloker & Zaloker in Damijano Zakrajšek iz-vedli delavnico z naslovom Pomen samokontrole pri sladkor-ni bolezni. Poudarek delavnice je bil, kako pravilno meriti slad-kor, in ciljne vrednosti. Hkrati so nam predstavili svoj projektHbA1c – trimesečna povprečna vrednost krvnega sladkorja –ter udeležencem izvedli brezplačne meritve HbA1c.

Jolanda Polanec, foto: Ivan Benegalija

Petnajstletnico našega oddajana na radioa-materskih valovih smo v »dvojno« jubilejnemletu 2013 radomeljski in moravški radioama-terji doživeli dobesedno praznično. Ob 660.obletnici prve pisne omembe kraja Radomljesmo pri AKOS (lani še APEK) pridobili pose-ben pozivni znak, S5660R, ki smo ga prvičposlali v “eter” ob svetovnem dnevu diabeti-kov. Zastavljen cilj vzpostavitve 5000 zvez vpredvidenem vikendu oddaje ob 14. novem-bru smo z lahkoto presegli, saj je bilo zani-manje za edinstveni pozivni znak izjemno.Svoje delo smo glede na to, da je licenca ve-ljala do konca leta 2013, nadaljevali tudi vnaslednjih tednih. S posebnim pozivnim zna-kom nam je po vsem svetu uspelo oddati večkot 7000 sporočil z aktualnim geslom IDF.

Tekmovalna ekipa S50G je v okviru akcijesodelovala v fonijskem in telegrafskem delusvetovnih tekmovanj CQ WW DX CONTESTin v prvem vzpostavila 5539 in v drugem8012 zvez. V svoji kategoriji M/2 je postajav CW delu dosegla ekipno 2. mesto v Evro-pi (http://www.cqww.com/claimedcat.htm?cat=M2&c=EU&mode=cw).Te dni nam je podjetje S5tehnika.net dosta-vilo grafiko, QSL-kartice, ki smo jih opremilis podatki in že razposlali radioamaterjempo vsem svetu. Radioamaterji radi povemo,da je radioamaterska radijska zveza zaklju-čena, potrjena šele takrat, ko prijatelj nadrugem koncu Zemlje dobi v roke QSL-karti-co in si jo ogleda. In upamo, da na naši kar-tici napisano geslo IDF Take a step for dia-betes osvoji.

Vitomir Kregar

Radioamaterji in S5660R

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Velenje

V Banovcih Nenavaden čas in lokacija, a zelo privlačna cena in majhnoštevilo sob – kdor ni pohitel, je ostal doma. Prvi vtis je bil –nenavaden in nevajen. Ko pa prestopiš vrata hotela, te zaja-me panonska domačnost, v kaminu gori ves dan in vse je vlesu, bogato praznično okrašeno, osebje več kot ljubeznivo.In ko se spustiš v bazen – raj …

Ponedeljek je bil naš prvi “delovni dan” z že znano rutino: ob7. uri merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka in stopanjena državnega sovražnika – tehtnico. Sledila je dobro vodenain zelo dobro obiskana vadba v bazenu, pozneje dopoldne pana suhem – tu ni bilo kakšne gneče. Je pa razumljivo, da jeob tako nebeškem vremenu ljudi potegnilo ven, na sprehod,ali pa v zunanje bazene. Prvi dan smo obiskali Babičev mlinna Muri. Obroki v prelepi jedilnici so bili preizkušnja za vse, nesamo za diabetike. Neverjetna izbira, odlično pripravljena hra-na, zelenjave in sadja na pretek. Oh, kako naj človek prema-ga oči! Popoldanski izobraževalni del je bil pester in dobro obi-skan. Začela je Marija Sraka Šadl – o prehrani diabetikov invplivu E-jev. Popoldanski sprehod nas je vodil na ogled čebe-larskega muzeja. Sredino predavanje z naslovom Kako pre-magati bolezen in bolečino nas ni ravno navdušilo, ker je iz-zvenelo zelo neživljenjsko ali pa mi nismo razumeli vzvišenihbesed predavateljev. Zato se je prosto popoldne res prileglo.Četrtkovo predavanje pa je bilo res zanimivo: nikakršne filo-zofije, ampak kaj in kako kuhamo z doma zdravo pridelanimisurovinami. Hladna kvinojina solata je bila prava poslastica.

Slovesna večerja in nepozabni izletVečerja je bila slovesna, ob soju sveč in spremljavi klavirja. Pe-tek ima vedno že malo okus po slovesu, ampak na potepanjupo Prlekiji smo se dodobra razvedrili, videli veliko zanimivega:ljubiteljski zbirateljski muzej in vinsko klet, nenavadno sliko Pie-ta, na kateri ob pozornem gledanju vidiš dva Kristusova obra-za, zaključili pa smo z odlično domačo večerjo in plesom nakmečkem turizmu. Vse dni smo poslušali tudi ljudske godce zdomačimi inštrumenti, spremljali vedno novo dekoracijo v ho-telu, ki je z vsakim dnem hotel bolj in bolj spreminjala v pra-

vljico, uživali ob čudovitih primerkih starinskega pohištva in serazvajali v centru dobrega počutja.

Presenečenje pred slovesomPričakali smo tudi Miklavža z nebeškim spremstvom in peklenšč-ki, vmes pa smo se mimogrede naučili delati pravo prleško gi-banico (ne vem, ali me je že kdaj tako zeblo v roke). Sevedasmo se odzvali pozivu hotelskih animatorjev in ponoči pred vra-ta sob nastavili očiščene čevlje! In zjutraj nas je čakalo prese-nečenje. Bivanje v Banovcih smo zaključili z dvojno mokrim no-čnim kopanjem v soboto: enkrat od vode, drugič od penine.Slovo v nedeljo je bilo težko, nič se nam ni dalo na avtobus,ampak kot vedno smo tudi tu zaključili z: Oj, zdaj gremo, am-pak ZAGOTOVO nazaj še pridemo! Ingeborg Čas, foto: Franc Čas

Jutranja vadba v bazenu

Izlet po Prlekiji

Dinamično okrevanje v Laškem

Pričakali so nas animatorji in nam zaželeli dobrodošlico ter nampredstavili aktivnosti, ki so jih pripravili za nas. Vsi smo prejelipripravljen program in popeljali so nas na kratek ogled hotela.Izmerili so nam krvni sladkor in krvni tlak. Pripravili so nam trizanimiva predavanja, ki so se jih naši člani udeležili v polnemštevilu. In prav vsak je lahko odnesel nekaj misli, saj je eduka-cija pomemben sestavni del bolnikov s sladkorno boleznijo inje vseživljenjski proces. Udeležili smo se še kostanjevega pik-nika, pohoda po Laškem in pohoda nordijske hoje. Prosti čassmo preživeli v Wellness parku, kjer smo se rekreirali v prijetnotopli termalni vodi. Hotel nam je ponudil celovito udo bje in v zelopestri hrani smo diabetiki našli tudi primerno zase.

Mirko Topolovec

n Društvo diabetikov Maribor Okrevanje v Zdravilišču Laško

IZ NAŠIH DRUŠTEV

Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Čisto nič po polžje Petnajstega februarja 2014 smo na zboru članov zaznamova-li peto leto našega delovanja. Bilo nas je več kot 90, povabi-li smo tudi predavateljico Tanjo Duh, mag. farm., iz podjetjaPharmaSwiss, ki nam je predstavila Fidimedova prehranskadopolnila oz. zdravila naravnega izvora. Z nami so bili šepredsednik Društva diabetikov Mežiške doline Branko Le-pičnik, predstavnik Koronarnega kluba Mežiške doline Fride-rik Ločičnik in podpredsednik DI Dravograd Alojz Špalir, kije uvodoma presenetil Pevski zbor Polžki z dvema ljudskimapesmima.

V nadaljevanju je bilo zanimivo delovno poročilo za leto 2013predsednika društva Ivana Pavliča, prikazano s slikami. Ogle-dali smo si, kako smo lani izvedli 4. redni in volilni zbor članovs predavanjem Davorina Sevška, dr. med., spec. oftalmologi-je. Z društvenim glasilom Polžkove novice smo člane povabilik aktivnostim v treh izdajah, vsakotedenske pohode v Dravo-gradu in Slovenj Gradcu smo kljub različnimvremenskim nevšečnostim vseeno izvajali.Zavedamo se, da pohodi pri bolnikih s slad-korno boleznijo ugodno vplivajo na počutje.

Lanska pomladAprila lani smo šli na okrevanje v RogaškiSlatini z jutranjo telovadbo, merjenjem krvne-ga sladkorja in holesterola, plavanjem in te-lovadbo v vodi, s pohodi, pa seveda tudi zlenarjenjem. Prisluhnili smo predavanju Dam-jana Justinka, dr. med., ki zna slušatelju naprijazen in precej humoren način pojasniti,zakaj se splača potruditi, da je sladkorna bolezen dobro ureje-na ali da je sploh ni. Pogovor o zdravi prehrani z vodjo kuhinjeHeleno smo imeli v torkovem dopoldnevu, v sredo pa sprehoddo tovarne Kozmetike Afrodita, kjer smo imeli predavanje o dia-betičnem stopalu in nakup izdelkov. Kolesariti smo začeli že vmarcu. Poleg vsakotedenskega kolesarjenja v Slovenj Gradcusmo skupaj z DI Dravograd opravili tudi nekaj tur od OtiškegaVrha do Mislinje in nazaj. Udeležili smo se 18. športno-rekrea-tivnega srečanja diabetikov v Mariboru, kjer se je deset članovnašega društva odločilo za lažji pohod po Mariboru.

Pestro poletjeV juniju in novembru smo se z vlakom odpeljali na kopanje vThermano Laško. Kar nekaj se jih z vlakom že dolgo, dolgo nivozilo, zato je bil izlet še bolj zanimiv. V vodi smo veliko pla-vali, se nasmejali, kosilo pa smo pospravili kar v kopalkah. Vokviru praznika Občine Dravograd smo lani ponovno organi-zirali strokovno predavanje, tokrat pedikerke Marijane Kresniks projekcijo filma o negi in pedikuri diabetičnega stopala. Av-gusta smo se podali na romarski izlet na Brinjevo goro v Zre-če. Poleg tamkajšnje cerkve smo obiskali še obe romarskicerkvi na Brinjevi gori. Na gori smo se razgledali in zaužili oku-sno kosilo. Ogledali smo si tudi zanimivo vasico Skomarje inhvaležno postali ob zadnjem počivališču izjemnega bukovni-ka Jurija Vodovnika.

Tradicionalni pohodSeptembra smo imeli tradicionalni pohod v Trbonje s predava-njem in piknikom. Več kot 50 članov društva je prisluhnilo pre-davanju poklicnega gasilca Mirana Korošaka z naslovom Kakopogasiti goreče olje pri vrenju v kuhinji in kakšne so poslediceeksplozije plinske jeklenke. Predavanje je bilo ob praktičnem pri-kazu zelo poučno in koristno, obiskali smo še turistično kmeti-

jo Uršnik, kupili nekaj bioživil, v dvorani Gasilskega doma po-spravili malico, pijačo ter ob skladbah nepogrešljivih harmoni-karjev tudi zaplesali. Kot že nekaj let smo se tudi lani odločili obi-skati Pliberški jormak s kolesi. Najvztrajnejši kolesarji so iz Slo-venj Gradca krenili že malo po 7. uri, preostali pa smo se sku-pini pridružili ob osmih v Dravogradu. Po nekaj postankih smov Pliberk prispeli pravočasno za ogled sprevoda, sejma in okre-pitve. Pot nazaj domov nas je zopet vodila čez Haiderjev in že-lezniški most. Bilo je lepo in naporno ter za našega najmlajše-ga kolesarja Andraža nepozabno doživetje. Septembra smo se

v okviru praznika Mestne občine Slovenj Gra-dec udeležili še kolesarske ture S kolesomokrog Uršlje. Ker smo pač Polžki, se okoli Ur-šlje gore nismo podali, smo pa po Mislinjskidolini prevozili dvajset kilometrov.

Jesensko okrevanje in pohodŠli smo na morje v Medulin na Hrvaškem. Vseje potekalo po programu: meritve sladkorjav krvi, krvnega pritiska, holesterola, vsako-dnevni pohodi in kopanje, predavanja, pred-vsem pa obilo dobre volje, smeha in zaba-ve, kar koristi za urejen sladkor, zdravje te-lesa in duha. Pohod na Peco v septembru izavstrijske smeri smo v čudovitem sončnem


IZ NAŠIH DRUŠTEV


jesenskem dnevu izpeljali ob spremstvu pri-jateljskih Polžkov iz Rogaške Slatine. Snide-nju in kavici v Dravogradu je sledil prevoz dogondolske postaje v Pliberku, nato naprej dokoče in peš do vrha Pece na avstrijski strani,a je tega dosegla samo naša Marija, preosta-li pa po svojih zmožnostih. Sledili so golaž vkoči, povratek z gondolo, ples pri avtobusu terslovo in obljuba za ponovno srečanje. Na vrhDonačke gore smo se podali oktobra. Vremeje bilo čudovito, kot je kazalo že jutro. Pot nasje vodila iz Trbonj mimo Celja, Rogatca na Ru-dijev dom pod Donačko. Po povratku je sle-dila juha z žganci, nato pa hitro pod kostanje.Pri Winettuju, gostišču v občini Majšperk, smo se okrepčali z iz-vrstno pečeno postrvjo, se tudi odžejali in nadaljevali pot do Ptuj-ske gore ter obiskali cerkev Marije Zavetnice.

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezniV četrtek, 14. novembra, smo organizirali krajši pohod po Dra-vogradu in Šentjanžu skupaj z učenci tukajšnjih osnovnih šol.Zbralo se nas je okoli 90 pohodnikov. V Zdravstvenem domu Dra-vograd smo merili krvni sladkor in opravili več kot 60 meritev ins pomočjo občine Dravograd osvetlili z modro barvo cerkev Sv.Križa, ki je značilna za svetovni dan sladkorne bolezni. Polžkismo skupaj z ansamblom Stare sablje organizirali Miklavžev kon-cert v avli Osnovne šole Dravograd. Ob tej priložnosti so nasto-pili še pevki Neja Krenker in Lidija Vinšek, skupina diatonikovOldtimerji ter MPZ – ČAKI. Udeležence je obiskal in obdaril tudiMiklavž, parkeljni pa smo bili kar Polžki sami. Vstopnine za kon-cert ni bilo, zbirali smo le prostovoljne prispevke.

Zaključno srečanjeDecembra smo obiskali 20 naših starejših in huje bolnih čla-nov. Izvedli smo še zadnja pohoda ob Dravi do Sv. Boštjanavse do gostilne Kašman in v Slovenj Gradcu okoli Gradišča dogostilne Preša. Oba pohoda smo zaključili z zakusko, zabavoin plesom. Člani so izčrpno in nazorno prikazano poročilopredsednika nagradili z aplavzom. Predsednik je povabil vsečlane k aktivnostim in predstavil delovni program za leto 2014.Ne dvomim, da bodo aktivnosti, ki jih organiziramo Polžki podvodstvom priljubljenega predsednika Ivana Pavliča, dobro obi-skane. Po večerji, ko se je koncentracija slušateljev znova po-vrnila, je Primož Krajnc iz Koronarnega kluba Koroške pripra-vil še predavanje o zastoju srca s slikovno projekcijo in prak-tičnim prikazom oživljanja z uporabo naprave AED. Po še ne-kaj zastavljenih vprašanjih in odgovorih je sledila zabava s ple-som.

Marjana Pavlič

n Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije

Učna delavnicaDiabetik in zimskaprehladna obolenja

Letos smo se prvič srečali na delavnici Diabetik in zimska pre-hladna obolenja, ki smo jo imeli konec januarja na Bledu. De-lavnica z edukatorko Jano Klavs in predavanjem zdravniceTjaše Skubic je udeležencem odprla nekoliko širši pogled nato, kako v zimskih dneh poskrbeti zase in za svoje zdravje.

Najpomembnejše je, da se prehladom in drugim zimskimzdravstvenim nevšečnostim skušamo kar v celoti ogniti: zatopa niso pomembni samo topla oblačila, pitje čaja, uživanje meduin vitaminskih ali drugih farmacevtskih pripravkov. Čedalje boljse v tem kontekstu poudarjata pomen in vpliv prehrane ter ce-lostna skrb zase in za svoje počutje. Uživanje kakovostne inpolnovredne hrane, čas za sprostitev in počitek ter učinkovitoobvladovanje stresa so dejavniki, s katerimi si ustvarimo sta-bilno telesno in čustveno osnovo imunskega sistema. In tako kot že večkrat doslej smo slišali pravilo: opazovati jetreba sebe, se poslušati in upoštevati. Sproščajoča telovadba

ali masaža lahko pomaga, da se telo sprosti in napolni z novoenergijo. Kratek oddih med delovnimi obveznostmi nas lahkoobvaruje pred tem, da resno zbolimo in povsem omagamo. Intudi drobne pozornosti so skrivni del načrta, da ostanemozdravi! Poleg koristnih informacij in napotkov ter izmenjave iz-kušenj, čemur je bil namenjen dopoldanski program, smoskupno druženje zaokrožili s sproščenim klepetom, prijetnimsprehodom ob jezeru, lovljenjem sončnih žarkov in seveda zblejsko kremno rezino. Eva Bolčič

Pridobljena znanja in napotke smo na delavnici tudi praktično preizkusili.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Spomini na naše pohode

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni se nas je zbralo pet-najst pohodnikov, ki smo se na pot odpravili z modro kapicoz napisom Pohodi sladkorno bolezen.

Izleti so se nadaljevali vse do konca leta, takrat smo prvič obi-skali učno pot Divji potok, to je bil predzadnji pohod v lanskemletu. Čisto zadnji pohod v letu 2013 pa je bil po naši prelepi oko-lici Novega mesta. Po mili zimi in že večdnevnem oblačnem indeževnem vremenu, ko je prišla sreda, 26. februarja letos, inz njo lep sončen dan, smo se odpravili na obronke Gorjancev.

Pohod po novomeških gričihOdpravili smo se na pot mimo gradu Grm, ob Težkem potokudo Gotne vasi, kjer smo prečkali cesto in se povzpeli na gričeknad naseljem. Sledil je počitek za požirek vode, fotografiranjein seveda lep panoramski razgled, ki je segel vse do Kočev-skega roga in Svetega Petra. Lepo je bilo slišati od udeležen-cev: »Poglej, kako blizu Novega mesta, pa tu še nismo bili.«Pot smo nadaljevali po gozdičku do ulice Ivana Roba im mimotrgovskega centra v Žabji vasi nazaj na izhodišče. Tudi zato,ker je bil lep sončen dan in odkrit nov kotiček v neposredni bli-žini, je bilo druženje prijetnejše. Besedilo in foto: Fanika Vovk

Ob svetovnem dnevu brez modrih kapic ne gre!

Pohod ob Divjem potoku To je skriti biser naše narave podSrednjo vasjo pri Črmošnjicah v ob-čini Semič. Učna pot je speljanaob hudourniškem potoku skozigozd. Čista, prozorna voda glasnožubori po podlagi iz lehnjaka. Stru-ga je polna slapičev, tolmunov inbrzic. Skale ob potoku in debla paso okrašeni z zelenim mahom inrastlinjem. Ob poti so oznake z na-vedenimi vrstami rastlin in živali stega območja in za otroke zelo za-nimiva sestavljanka. V Črmošnji-

cah, ki so središče kočevarskega dela občine Semič, smo sena parkirišču poslovili z obljubo, da bomo ta lepi del narave inpredel pod Gačami obiskali še v drugem letnem času.

Zina Vidrih

Zadnji pohodpreteklega leta Naša Fanika je predvidenipredlog nekoliko spreme-nila glede na vremenskerazmere, zato smo se vsispraševali, kam gremo. Ne-koliko više, da se nam mor-da pokaže sonce! Ni ga bilo… Sta pa megla in hlad-nejša vreme naredili pre-čudovito idilo. Z avtomobi-li smo se odpeljali do Le-skovca pri Brusnicah in kre-nili peš proti Tolstemu vrhuter se po krožni poti vrnili naizhodišče. Tako smo Tolstivrh z vinogradi in zidanica-mi občudovali v snežni idi-li. Navada je, da ob kram-ljanju in klepetu ter dobri popoldanski malici zaključimo svojepohode. Tokrat sta piko na i naredila pohodnika Marija in Tine,saj je na ročno izdelanem podarjenem zvončku pisalo: »Vvsakem srcu je prostor za srečo. Dobre želje združimo v zvez-de, srečo v sonce oblikujmo, na prijateljstvo svetove upanja na-sujmo.« Jožica Rolih, foto: Fanika Vovk

Pohod pod obronki GorjancevPotem ko so bili trije letošnji pohodi našega društva okrnjenipo številu pohodnikov zaradi slabega vremena in bolezni medčlani, smo se tokrat zbrali v malo večjem številu. Napolnilismo tri avtomobile in se odpeljali do Cerovega Loga. Pot nasje vodila od že omenjenega Cerovega Loga v Vrhpolje, Miho-vo, Kiro do gradu Prežek.Med potjo smo opazovali zgodnje pomladno cvetje, pridne vi-nogradnike, na razpotju lično skulpturo z oznakami poti na Gor-jance in kar nekaj lepo ohranjenih starih lesenih hišic. Hodilismo “malo gor in malo dol” ter v uri in pol prišli do gradu Pre-žek. Grad je znan po tem, da je bil njegov lastnik Andrej Smo-le, prijatelj našega največjega pesnika Franceta Prešerna.

Pesnik ga je pogosto obiskoval in sepri njem zadržal po več dni. Pravi-jo, da je tam dobil navdih za Zdra-vljico. Med drugo svetovno vojnoje bil grad požgan in ni bil več po-pravljen, zato žalostno propada. Še pol ure je bilo treba, da smo sevrnili na izhodišče. Kar nismo semogli posloviti od lepe pokrajine,zato smo kratek počitek izkoristili šeza lep pogled na Gorjance, bližnjiTolsti Vrh, kjer smo se sprehajalipred štirinajstimi dnevi, in vse odTrške Gore pa do Rake.

Fanika Vovk


Obljubili smo si, da bomo lepote Divjega potoka še obiskali.

Zimska idila novomeške okolice je bilanepozabna.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Tržič

Deset let kuharskih delavnic

Eden najzahtevnejših programov v Društvu diabetikov Tržičso prav gotovo kuharske delavnice. Že od začetka so pote-kale z naslovom Zdrava kuhinja, kajti danes vse manj govo-rimo o dietah, prehrana sladkornega bolnika je pravzapravzdrava prehrana za vse.

Prvo kuharsko delavnico smo imeli jeseni 2003 in takrat nismovedeli, kako naj bi to izgledalo. Zato smo za sodelovanje pro-sili Jožeta Lavrinca, kliničnega dietetika. Osnovna delavnicatraja dvanajst ur, vključuje tri srečanja po štiri ure v učilnici zagospodinjski pouk v Osnovni šoli Bistrica. Vsako srečanje sezačne s teorijo, nato sledijo napotki za delo, razdelijo se re-cepti in kuhanje se lahko začne. Na koncu se vse jedi postre-žejo in pokomentirajo. Poleg osnovne delavnice smo organi-zirali tudi tematske, ki so trajale štiri ure. Te so bile: zdrav na-maz za zajtrk, peka kruha, nakupovanje živil, jagodičevje,zdrav sendvič in zdrav piknik.

Predavanja, zajeta v biltenihVse delavnice je vsebinsko pripravil in izvedel Jože Lavrinec.Tako je nastalo veliko pisnega gradiva, teorije in receptov, zatosmo se odločili, da bomo vsebino osnovne delavnice natisni-

li. Do zdaj je izšlo šest biltenov, zadnji z naslovom Kruhi in na-mazi, ki je bil izdan ravno za praznovanje.

Praznovanje za izobraževalnih deset letV soboto, 21. septembra, smo združili praznovanje z meddru-štvenima pohodoma na planino Preval in k Tominčevemu sla-pu. Vso hrano smo skuhali in postregli po receptih Jožeta La-vrinca. Tako smo že v petek pripravili pet namazov, v Lomu sonam v kmečki peči spekli kruh in z njim smo postregli zjutrajza dobrodošlico. Vse dopoldne se je v dveh kotlih pripravljalguljaš, za konec pa smo postregli še z jabolčno pito, ki so jospekli v Slaščičarstvu Cerkovnik po receptu Jožeta Lavrinca.Naša hrana je bila zdrava in okusna. Pohodnike po Podljube-lju je pri spomeniku zmaja na skali presenetil David Ahačič, kije v pristni tržiški govorici prisotnim povedal Zgodbo o nastan-ku Tržiča. Okrog 14. ure se je vseh 120 udeležencev zbralo vdvorani.

Pozdravi in spodbudne misliNa prireditvi je prisotne pozdravila predsednica društva, natopa je Jože Lavrinec povedal nekaj misli o zdravi prehrani in po-udaril, da so srečanja na delavnicah koristna za vse udeležen-ce. Silva Žontar je prenesla pozdrave in nekaj spodbudnih mi-sli predsednika zveze, oglasil pa se je tudi župan. S svojim na-

stopom je nedvomno pričaral pravšnje vzdušje tudi Kvartet Zu-pan. Obiskal nas je tudi planšar Ladko, ki je s tistim, kar je osta-lo, izvedel še dražbo. Tako smo zdravo preživeli res lep dan.

Besedilo in foto: Ana Marija Hafner


Priprava namazov na naših kuharskih delavnicah Na planini Preval

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Štirinajst letpohodništva

Naše društvo ima sekciji kegljanja in ko-lesarjenja ter zelo številno sekcijo po-hodništva za vse člane. Sekcija po-hodništva je bila ustanovljena februar-ja v okviru kulturnega praznika pred šti-rinajstimi leti. Že leta 2000 je vodenjepohodnikov prevzela Olga Repotočnik

in pohodnike vodi še zdaj. Enkrat na teden, ob sredah, v po-letnem času ob 16.30 in pozimi ob 14.30. In še malo statisti-

ke: skupina vedno šteje od 15 do 20 po-hodnikov; pohod je dolg približno petkilometrov; pohodi se izvajajo v širšiokolici Slovenj Gradca; povprečna sta-rost skupine je 66 let; najstarejša po-hodnika sta Marija in Ivan Trs, stara večkot osemdeset let; skupaj so v teh le-tih pohodniki prehodili okrog 59.500kilometrov.Ob pohodniškem jubileju,smo pri kmetu Čuježu pripravili dobromalico.

Ivan GašperVodnici Olgi Repotočnik smo za 14 let vodenja po-hodniških izletov okoli vratu obesili lovorov venec.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Postojna

Aktivnosti našegadruštva v preteklemletu

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni smo organizirali me-ritve krvnega sladkorja ter pripravili razstavo o našem dru-štvu. Organizirali smo tudi pohod na Šilentabor in pri tem na-redili nekaj koristnega, pa tudi prijetnega zase. Jesen smo sipopestrili še z obiskom Pivškega, kjer smo ob naravnih le-potah uživali tudi v kulinaričnih dobrotah. Nismo pa pozabi-li niti na martinovanje.

Svetovni dan sladkorne bolezniVsakoletne priprave na počastitev dneva sladkorne bolezni sotemeljite, ker se želimo predstaviti širši javnosti. Dan, ki je tudiv Postojni in Pivki v znamenju ozaveščanja in številnih preven-tivnih dejavnosti. To je priložnost, da znova opozorimo na raz-sežnosti sladkorne bolezni pri nas in v svetu ter izvedemo ak-cije za učinkovitejše preprečevanje in zdravljenje.

Brezplačne meritve in razstavaŠtirinajstega novembra smo v Zdravstvenem domu v Postoj-ni in Pivki organizirali brezplačno merjenje krvnega sladkorjain tlaka. Odziv je bil presenetljivo dober in opravili smo velikomeritev sladkorja v krvi in krvnega tlaka. To je najboljši dokaz,da se ljudje čedalje bolj zavedajo, da morajo za svoje zdravjeposkrbeti predvsem sami. Hkrati smo z razstavo Delo društvav besedi in sliki predstavili naše delo in prizadevanja za kako-vostno življenje diabetikov. Posebej je veljalo opozorilo nazdravo življenje v smislu ustreznega prehranjevanja in pome-na telesnih aktivnosti – gibanje in zopet gibanje.

Pohod na ŠilentaborNa svetovni dan sladkorne bolezni smo organizirali tudi pohodna Šilentabor. To je 751 metrov visok vrh, le malo nad istoi-mensko vasico, ki premore le okrog deset prebivalcev s šesti-mi hišami. Čeprav je vas majhna, pa ima bogato zgodovino,o čemer pričajo danes skromne razvaline nekoč mogočnegagradu, ki je bil zgrajen kot protiturška utrdba, kot mogočen ta-

bor. V njegovih številnih sobanah in 150 kaščah so pred Tur-ki in drugimi roparji našli zatočišče prebivalci okoliških vasi. Natem prostoru se je odvijala tudi zadnja bitka vseslovenskegakmečkega upora v 17. stoletju, ko so puntarji utrdbo močno po-škodovali. Končno razdejanje pa je bilo delo Napoleonovihvojska. Pot na Šilentabor je bila prijetna in hkrati zahtevna, sčudovitim razgledom po Pivški in Košanski kotlini, vse tja doJavornikov in Nanosa. Pohod nam je ponudil poučen pogledna zgodovinska dogajanja, hkrati pa smo spoznali trdo življe-nje domačinov in njihovo vztrajanje na domači grudi.

Na Pivškem smo vedno dobrodošliIzleti in druženje so naša priljubljena dejavnost. Tudi letos smose odločili za jesenski izlet v naše bližnje kraje, da uživamo vkrajevnih posebnostih. Najprej smo obiskali Slovensko vas, kjersmo se ustavili v nedavno odprtem Ekomuzeju pivških presi-hajočih jezer. Ta predstavlja zgodbo o vodah na kraškem sve-tu zgornje Pivke, ki je edinstven. Ob visokih vodah nastane vdolini kar 17 presihajočih jezer, ki s svojo skrivnostnostjo priv-lačijo ljubitelje narave. Zanimiva je bila predstavitev še drugih


Ogledali smo si Ekomuzej pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi.

Skupina pohodnikov na Šilentaboru

naravnih posebnosti, rastlinstva in živalstva ter življenja doma-činov, ki jih na eni strani pesti suša, na drugi pa številne po-vodnji, in vendar so to srečni ljudje. Najboljši dokaz za to jeŽužkova kmetija, kjer je v ospredju njihovega truda polna ov-čereja in s svojimi mlečnimi izdelki slovijo daleč naokoli. Pri-jazni domačini so nam predstavili svoje delo, ko imajo polegtradicionalnega kmetijstva, zlasti ovčereje, razvito tudi še sad-jarstvo, čebelarstvo in sirarstvo. V bogati izbiri različnih sirovsmo se dobro založili in poslovili od prijaznih domačinov.

MartinovanjeNovembrski izlet smo, kot se spodobi po naši stari navadi, za-ključili z martinovanjem v gostišču Ka-Ra, kjer domače pridel-ke uspešno vključujejo v svojo pestro kulinarično ponudbo, inzadovoljili tudi najzahtevnejše goste ter se ob domači glasbiansambla Furmanov veselo zavrteli. Polni lepih vtisov in do-bro razpoloženi smo se v večernih urah vračali proti domu. Ve-seli smo bili, da smo lahko vsakdanje skrbi pustili vsaj za ne-kaj ur doma, in spomnili smo se na stari, že pozabljeni rek, daso najboljše stvari domače stvari.

Stanka Horvat, foto: Marica Batis

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Uspešno končano leto V mrzlih decembrskih dneh, ko se mraz nabira v kosteh, siželimo veliko topline, veselja in zdravja, ki naj se nas vse letodrži. S takimi željami smo se zbrali skupaj z ledvičnimi bol-niki na zaključku 14. decembra 2013 v gostilni Majcen v Ran-kovcih. Do solz sta nas nasmejala humorista Mačo in Mejke.Uživali smo ob dobri večerji in glasbi ter se veselili pozno vnoč v upanju, da se prihodnjič dobimo v ravno tako velikemštevilu.

Ob koncu leta smo obiskali naše nepokretne člane na domo-vih in v domovih za starejše, ki se med letom ne morejo ude-ležiti naših srečanj, obdarili smo jih s skromnimi darili, izme-njali smo si nasvete, se pogovorili in jim zaželeli obilo zdravjain blagra.

Prvo predavanje in vadba v novem letuPrvo sredo v letošnjem februarju smo imeli strokovno preda-vanje z naslovom Nujnost multidisciplinarnega pristopa k zdra-vljenju diabetične retinopatije. Predaval je specialist oftalmo-log Satar Bahizabehi, dr. med., iz očesne ambulante splošne

bolnišnice Murska Sobota. Predstavil nam je vpliv sladkornebolezni na oči in potek zdravljenja. Tudi v tem letu pod vod-stvom višje fizioterapevtke Metke izvajamo delavnico z naslo-vom Telesna aktivnost pri obvladovanju sladkorne bolezni.Tako si vsak četrtek dodobra pretegnemo mišice in se razgi-bamo od glave do pete.Menim, da je bilo leto 2013 težko, naporno, a kljub temu uspe-šno. Prizadevali si bomo, da bo tudi leto 2014 polno različnihdejavnosti, srečanj in koristnih nasvetov. Jožica Gibičar


Ob koncu leta je bilo veselo.

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Meritve in kuhanjeZa praznik sladkornih bolnikov smo v našem društvu orga-nizirali krajši pohod, meritve krvnega sladkorja in tlaka. Primerjenju sladkorja in tlaka so nam priskočile na pomoč učen-ke Srednje šole Zagorje ob Savi medicinske smeri. Ravno takoso nam dijakinje priskočile na pomoč, ko smo v sodelovanjuz Društvom upokojencev Zagorje ob Savi februarja v Kraje-vni skupnosti Kisovec Loke v Delavskem domu organiziralimeritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka. Februarja pa smov sodelovanju s Srednjo šolo Zagorje ob Savi organizirali šeeno srečanje, delavnico o diabetični prehrani.

Ob svetovnem dnevuVsem udeležencem pohoda smo podarili spominske kapeNovo Nordiska. Pohodnikov je bilo skupaj štirideset, najmlaj-ši je bil 14. novembra star šele deset mesecev in je bil seve-da v spremstvu mamice. Zdaj je led prebit in upam, da nas boprihodnje leto še enkrat toliko.

Meritve pri društvu upokojencevUdeležba krajanov v obeh dnevih od 8. ure do 12. ure je bilazelo velika. Krajani so bili zadovoljni in so nas ponovno pova-bili. Meritve so pokazale, da veliko posameznikov ni vedelo,da imajo povišan krvni sladkor, zato smo jih napotili k njihove-mu zdravniku. Velika zahvala ravnateljici srednje šole Aljaši Ur-banija, ki nam je omogočila sodelovanje dijakinj.

Delavnica o diabetični prehraniPod vodstvom učiteljice kuha-nja Mojce Omahne smo orga-nizirali predavanje o prehranidiabetika, nato pa smo se pri-družili dijakinjam in dijakom vkuhinji, ki so nam pripravljaliraznovrstno diabetično pre-hrano. Med kuhanjem smo po-stavljali različna vprašanja indobili obširne odgovore. Z rav-nateljico Aljašo Urbanija smodogovorjeni za nadaljnja pre-davanja pod vodstvom njiho-vih profesorjev. Najlepša hva-la, ker lahko uporabljamo tudišolske prostore za dodatnedejavnosti. Ivan Polanec

Meritve smo organizirali tudi z upo-kojenci.

Kuhanje nam je bilo v veselje inslast.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Rekreacija in druženje– pogrešamo “migce”

V društvu organiziramo celoletne pohode s telesnimi vajamina prostem in meritve krvnega sladkorja pred pohodom in ponjem, družimo pa se ob pikadu. Trenutno poteka pikado – dru-ženje ob četrtkih, od 16.30 do 18.30. Tako bo vse do 27. mar-ca, ko bomo ob istem času izvajali drugo sezono rekreativ-nih pohodov s telesnimi vajami na prostem in meritev krvne-ga sladkorja, a tokrat bodo meritve samo po pohodih. Naš motorekreativne dejavnosti je: »Bodi migec, bodi migica.«

V lanski sezoni smo imeli 24 pohodov, ki so bili dolgi do tri ki-lometre, in 480 meritev krvnega sladkorja, da bi lahko sprem-ljali, kako gibanje vpliva na naš krvni sladkor. Vse meritve jevestno opravil predsednik društva in za to se mu zahvaljuje-mo. Vseh pohodov je bilo skupaj 21. Od tega samo pet članov“migcev” in od teh kar dva neponovljiva. Kje so “migci”? Lah-ko samo ugibamo, da se jim ne ljubi, morda jih je strah “mi-gic”. Teh je bilo 16, dve sta bili prisotni na vseh pohodih. Tosta Antonija Dlouhy in Ana Vrbančič. Čestitamo! Ob koncu ok -tobra smo pripravili zaključek, na katerem smo udeležencempohodov razdelili spominske fotografije, grafe vseh meritevkrvnega sladkorja in “bronaste medalje”, na katere smo zapi-sali, da je imenovani udeleženec “migec” oz. “migica” 2013. Kersmo medalje izdelali iz valovite lepenke, je nekdo duhovito pri-pomnil, da vsaj zarjavele ne bodo. Da ne bi čez zimo “zarja-

veli” tudi mi, smo “migice” ukrepale in novembra ustanovile pi-kado – druženje.

Vsak premik utre pot naslednjemu Najprej smo začele metati pikado v gostinskem lokalu, potemv DUGR in zdaj mečemo v našem društvu. A tudi pri tej dru-štveni aktivnosti pogrešamo moško zasedbo. Rekreativnih po-hodov so se udeleževali samo trije, vodja pohodov Karel, pred-sednik Božo in aktivni član društva Karl, medtem ko na pika-do ni prišel nihče. Zato članom sporočamo, da je 2 : 0 za čla-nice društva, ker se udeležujemo tako pohodov kot pikada. Mor-da pa se bodo člani v letošnji sezoni odločili in prišli na rekrea-tivne pohode. Ali pa bodo morda ustanovili svojo sekcijo, naprimer balinanje. Naj jim uspe prva ali druga aktivnost, samoda bo prihodnje leto rezultat 2 : 1. O njihovem uspehu ali neus -pehu bomo zagotovo poročali. Danica Barovič


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087marca Občni zbor obvestimo naknadno Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 pisarna društva, 01 721 42 7915. februar Ogled znamenitosti Domžal ob 9.30, na ploščadi pred veleblagovnico Tone Košmerlj, 041 679 78728. februar Občni Zbor ob 16.00, KD na Viru pisarna društva, 01 721 42 7914. marec Predavanje ob 16.00, ZD Domžale pisarna društva, 01 721 42 7922. marec Pohod še ni določeno, obvestimo naknadno pisarna društva, 01 721 42 79Društvo diabetikov Dravograd Polžki Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087od 4. do 11. maja Zdravstveno okrevanje Krka Šmarješke toplice Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 pisarna društva, 01 721 42 79od 7. do 14. aprila Okrevanje v Rabcu 7.4. ob 10.00, AP Domžale pisarna društva, 01 721 42 7918. maj Pohod ob Rači ob 9.00, pri Mngan Tone Košmerlj, 041 679 78731. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju ob 7.00, AP Domžale pisarna društva, 01 721 42 79Društvo diabetikov Dravograd polžkivsak torek Pohod v Dravogradu ob 17.00, ZD Dravograd Anica Repnik, 051 381 013vsako sredo Dežurstvo v pisarni društva od 10.00 do 12.00, Trg 4. julija 29 Ivan Pavlič, 040 562 472vsak četrtek Pohod V Slovenj Gradcu ob 17.00, kulturni dom SG Ana Rutnik, 031 667 035vsak petek Kolesarjenje ob 17.00, športna hala SG Danica S. Kotnik, 040 279 806aprila otvoritev kolesarjenja Kolesarjenje od Otiškega Vrha do Mislinje po dogovoru Danica S. Kotnik, 040 279 8061. maj Pohod na Košenjak ob 8.00, pred vrtcem v Dravogradu Anica Repnik, 051 381 013od 18. do 25. maja Spomladansko okrevanje v Lendavi ob 9.00, AP Dravograd Ivan Pavlič, 040 562 47231. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju ob 7.30, AP Dravograd Ivan Pavlič, 040 562 472Društvo diabetikov Gornja Radgonavsako sredo Uradne ure in meritve KS od 10.00 do 12.00 ure, v pisarni društva Viljem B. Barovič, 070 771 701

AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Ob koncu rekreativnih pohodov smo prejeli medalje.


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.vsak četrtek do 20. marca Pikado in druženje od 16. 30 do 18. 30 ure, v pisarni društva Danica Barovič, 070 771 701vsak četrtek od 27. 3. do 30. 10. Rekreativni pohodi in meritve KS od 16. 30 do 18. 30 ure, v pisarni društva Elizabeta Wolf, 041 374 612od 8. do 15. junija Aktivni oddih v Rogaški Slatini po dogovoru Viljem B. Barovič, 070 771 701Društvo diabetikov Hrastnikvsak dan Kopanje in 1-krat mesečno predavanje po 17.00, v bazenu KRC Hrastnik L. Majes, 041 217 545, V. Železnik, 040 841 828vsak ponedeljek Uradne ure v društvenih prostorih od 9.00 do 11.00, sedež društva društvo, 081 611 340vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00 do 10.00, sedež društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828, Bojan Černuta vsako 1. sredo v mesecu Pohod v okolico Hrastnika ob 9.00, pred društvenimi prostori Marjan Bastič, 041 732 723vsako 3. sredo v mesecu Celodnevni pohod z DU Hrastnik in planinskim društvom ob 7.00, na tržnici v Hrastniku Zvonka Zupančič, 040 828 890

Pišete nam lahko na e-naslov: [email protected], [email protected]štvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16.00, Športni center Idrija D. Kavčič, 041 448 424vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00 Henrik Petrovčič, 041 945 377vsak petek Nordijska hoja ob 16.00, UTA D. Kavčič, 041 448 424Društvo diabetikov Ilirska Bistricavsakega 1. in 16. v mesecu Dežurstvo z merjenjem KS in holesterola ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak ponedeljek Organizirana telovadba od 19.00 do 20.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Vaje za sprostitev od 19.00 do 20.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak četrtek Balinanje (ženske in moški) ob 17.00, dvorana Zabiče Karel Celin, 051 338 288vsak četrtek Balinanje (ženske in moški) ob 18.00, balinišče Koseze Karel Celin, 051 338 288Društvo diabetikov Jesenicevsak ponedeljek Telovadba od 17.30 do 18.30, TVD Partizan društvo, 040 480 939vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 480 939vsak četrtek Telovadba od 16.30 do 17.30, TVD Partizan društvo, 040 480 93912. april Pohod na Sv. Lovrenc ob 10.00, Žirovnica Čazim Babič, 041 909 96110. maj Meddruštveni pohod: Brdo pri Kranju ob 9.00, Predoslje Čazim Babič, 041 909 96117. maj Meddruštveni pohod v Sotesko Vintgar ob 9.00, parkirišče na Blejski Dobravi Čazim Babič, 041 909 96131. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju avtobus Čazim Babič, 041 909 961Društvo diabetikov Kamnikvsak 1. in 3. torek v mesecu Uradne ure od 9.00 do 11.00, DU Kamnik, Kolodvorska 5 Savica Juntez, 041 285 34126. marec Predavanje o zapletih sladkorne bolezni ob 17.00, ZD Kamnik Savica Juntez, 041 285 3419. april Učna delavnica prehrana diabetika ob 10.00, na društvu Kolodvorska 5 Majda Sivec, 031 803 19615. april Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, na društvu Marija Podbevšekod 6. do 13. aprila Zdraviliško okrevanje v Šmarjeških toplicah ali Rabcu po dogovoru s člani Savica Juntez, 041 285 34110. maj Meddruštveni pohod Brdo pri Kranju ob 9.00, pri cerkvi v Predoslju Slavica Gorjup, 041 498 86413. maj Učna delavnica: Pasti nakupovanja ob 10.00, v društvu Majda Sivec, 031 803 19617. maj Meddruštveni pohod v Sotesko Vintgar ob 9.00, parkirišče na Blejski Dobravi Savica Juntez, 041 285 34120. maj Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, v društvu Marija Podbevšek31. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju po predhodnih prijavah, obvestimo Savica Juntez, 041 285 341Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko od 17.00 do 18.00, OŠ Ljubo Šercer Branka Kovačič, 041 518 256vsak četrtek Joga in refleksoterapija po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak petek Kopanje v Dolenjskih toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256vsako 1. sredo v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, pisarna društva Špela Imenšek, 041 261 838vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 13.30, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak 1. četrtek v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 16.00 do 18.00, pisarna društva Branka Kovačič, 041 518 256vsak zadnji četrtek v mesecu Pohod v okolico Kočevja po prijavah Zofija Cvitkovič, 031 681 326

Klepetalnica in družabne igre ob 16.00, po prijavah, pisarna društva Milena Kaligarič, 041 280 676od 6. oo 11. (13.) aprila Edukativno okrevanje v toplicah po prijavah Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 55517. april Pohod okoli jezera s predavanjem o rudniku ob 15.00, pred gostiščem Tušek Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 55522. april Kuharska delavnica: Namazi in zdravi prigrizki ob 16.00, v OŠ ob Rinži Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 5556. maj Predavanje: Skrivnosti dolgega življenja in samozdravljenja ob 16.00, v pisarni društva Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 55522. maj Delavnica: Zeleni napitki za zdravje in vitalnost ob 16.00, v OŠ ob Rinži Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 55531. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju po prijavah, do 20. maja Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555Društvo diabetikov Kopervsako 1. sredo v mesecu Uradne ure od 18.00 do 19.00, AMTK Koper Marija Podvršič, 031 708 132vsak petek Keglanje od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, pisarna društva društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, pisarna društva društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsak četrtek od januarja do maja Redna tedenska telovadba od 19.10 do 20.10, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsak 2. ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve gleženjskega indeksa od 16.00 do 18.00, pisarna društva društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsak 3. ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve HbA1c od 16.00 do 18.00, pisarna društva društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49012. april Pohod: Bašelj–Rade Končar ob 9.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49015. april Delavnica: Sestavljamo jedilnike (Damijana Zakrajšek) od 16.00 do 18.00, pisarna društva društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49010. maj Meddruštveni pohod Brdo pri Kranju ob 9.00, Predoslje pri cerkvi društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49011. maj 7-dnevni program zdr. vzgoje za diabetike v Termah Lendava ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49017. maj Meddruštveni pohod v Sotesko Vintgar ob 9.00, parkirišče na Blejski Dobravi društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49031. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju ob 7.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490Društvo diabetikov Lenartvsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283vsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.vsak 3. ponedeljek v mesecu Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, Zdravstveni dom, po dogovoru Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek, po dogovoru Stanko Cartl, 041 438 573vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 28322. marec Občni zbor z zdravstvenim predavanjem ob 10.00, Restavracija Kmetič Voličina Jožica Vračko, 031 661 28331. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju ob 7.00, avtobusna postaja Jožica Vračko, 031 661 283Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 do 11.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsako sredo Telovadba ob 17.30, doma za starejše v Lendavi Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak 2. torek v mesecu Predavanja na temo diabetesa in komplikacij ob 15.00, ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.30, športna dvorana društvena pisarna, 01 898 15 84vsako sredo Plavanje v bazenu v Šmartnem od 16.00 do 17.00, bazen v Šmartnem društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Pohodi v bližnji in daljni okolici ob 8.00, po dogovoru društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Ustvarjalne delavnice ob 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 8412. marec Občni zbor ob 17.00, Občina Litija društvena pisarna, 01 898 15 84od 22. do 29. aprila Edukativno okrevanje Talaso Strunjan, po prijavah društvena pisarna, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanavsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsako sredo Voden sprehod na grad z merjenjem KS od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 031 708 500vsak četrtek Aerobna telovadba od.17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak ponedeljek in sredo v mesecuKeglanje (predhodna prijava na društvu) od 10.00 do 11.00 Marija Pust, 040 388 966vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Neli Kapus, 041 601 421vsako 1. soboto Planinski izleti po dogovoru Neli Kapus, 041 601 421celo leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 Društvo diabetikov Ljutomervsako 3. sredo v mesecu Pohod po dogovoru, v pisarni društva Anica Halabarec, 02 582 19 59vsak zadnji četrtek v mesecu Z igro in zabavo do več znanja ob 18.00, v pisarni društva Majda Slavinec, 040 123 544Društvo diabetikov Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure Terme Fontanavsak ponedeljek Namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak ponedeljek in sredo Kegljanje od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak 1. ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medikavsak pon., tor., čet., pet. Uradne ure od 8.00 do 12.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako sredo Uradne ure od 12.15 do 16.15, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako sredo Meritve sladkorja Promto, Partizanska 16vsak petek Pikado vsak 1. petek od 10.00 do 12.00,

ostali od 15.00 do 18.00, ŠD Branik Lidija Salamon, 02 228 23 1029. marec Pohod po dolini zvončkov od Spielfelda do Trat prijave Lidija Salamon, 02 228 23 101. april Delavnica: Kako živim s sladkorno boleznijo od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 103. april Pohod: Pohodimo sladkorno bolezen ob 10.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 104. april Kolesarjenje ob 16.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 1011. april Predavanje v zdravilišču in kopanje ob 9.00, pri bolnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 101., 8., 15. april Rusko kegljanje od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 1026. april Planinski pohod na Goro Oljka ob 8.00, pri bolnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 106. maj Delavnica: Kako živim s sladkorno boleznijo od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 108. maj Pohod: Pohodimo sladkorno bolezen ob 10.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 109. maj Kolesarjenje ob 16.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 106., 13., 20., 27. maj Rusko kegljanje od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10od 12. do 17. maja Okrevanje v Rogaški Slatini prijave Lidija Salamon, 02 228 23 1024. maj Planinski pohod na Čemšeniško planino ob 8.00, pri bolnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 1031. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10Društvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in torek Uradne ure društva od 15.00 do 18.00, pisarna društva dežurni, 02 822 02 33vsak ponedeljek in četrtek Pohodi po okolici Leš ob 14.00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi po okolici Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Fanika Vrhnjak, 031 454 622vsako sredo Pohod po okolici Črne na Koroškem ob 16.00, pri cerkvi Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohod po okolici Kotelj ob 15.00, na Rimskem vrelcu Mira Bertalanič, 031 539 470vsak četrtek Pohod po okolici Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 784vsako nedeljo Pohod po okolici Prevalj ob 14.00, pri občini Roman Potočnik, 041 754 25629. marec Zbor članov ob 11.00, Delalut Branko Lepičnik, 041 283 029od 6. do 13. aprila Okrevanje v Strunjanu po prijavah Neva Šimenc, 031 755 38019. april Kopalni dan s predavanjem v Lendavi po prijavah društvo, 02 822 02 3315. maj Predavanje v tednu vseživljenskega učenja Ravne Branko Lepičnik, 041 283 029od 25. maja do 1. junija Okrevanje v Lendavi Lendava Neva Šimenc, 031 755 38031. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju Velenje Močnik, Kotnik, 031 476 052Društvo diabetikov Murska Sobotavsak ponedeljek Balinanje od 8.30 do 10.00, pri DU Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630vsak pon., od pomladi do jeseni Delavnica nordijske hoje ob 17.00, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816vsak torek Vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, v prostorih društva Tomšičeva 15 Helena Copot, 041 343 630


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.vsak drugi in zadnji torek Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15 (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih društva, Tomšičeva 15 Jože Šadl, 041 806 826vsako 1. sredo v mesecu Sestanek društva ob 17.00, v klubu PAC, Lendavska ul. 5, Jožica Gibčar, 041 953 874vsak četrtek, do pomladi Delavnica: Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju sl. bolezni ob 15.15, v telovadnici Ekonomske šole Marija Barber, 031 511 8166. aprila Ob Svetovnem dnevu zdravja druženje na Otoku ljubezni v Ižakovcih ob 14.30, na Otoku ljubezni Danijela Santl, 031 526 710od 6. do 12. aprila Izobraževalno okrevanje v Zdravilišču Strunjan obvestimo naknadno Helena Copot, 041 343 630od 18. do 25. maja Izobraževalno okrevanje v Zdravilišču Laško obvestimo naknadno Helena Copot, 041 343 63031. maja 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju obvestimo pravočasno Helena Copot, 041 343 630

Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke in Dolenjske toplice od 12.00 do 14.00, od 19.00 do 21.00, celodnevne Saša Mikec, 0590 39 855, 064 160 300vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ul. 10, Novo mesto Saša Mikec, 0590 39 855, 064 160 300vsako 2. sredo v mesecu Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30026. marec Pohod: Rožni dol–Potoki ob 12.30, ŽP Kandija Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 3001. april Občni zbor ob 17.00, Hotel Krka Saša Mikec, 0590 39 855, 064 160 3009. april Pohod: Hudo–Dalnji Vrh ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30023. april Pohod: Hrušica–rastišče azaleje ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30014. maj Pohod: Po Josipovi poti ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30028. maj Pohod: Po Resljevi poti ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30031. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju obvestila prejmete Saša Mikec, 0590 39 855, 064 160 300

Koledar dogodkov društva, aktualne objave, članki na spletni strani: http://ddnm.siDruštvo diabetikov Piranvsak dan Rekreacija in telovadba ob 7.30, na plaži pod hotelom Metropol Maruša Pečnik, 031 628 491vsako nedeljo Pohod s člani društva Faros ob 9.30, pri OŠ Lucija, z osebnimi avtomobili Maruša Pečnik, 031 628 491 (prijave v soboto)vsako 1. sredo v mesecu Joga smeha (vstopnina na osebo je 5 evrov) od 17.30 do 18.30, športni center Lucija Maruša Pečnik, 031 628 491vsak 1. četrtek v mesecu Meritve krvnega sladkorja in holesterola (prispevek za lističe) med 8.00 in 9.00, v prostorih Farosa Maruša Pečnik, 031 628 491Društvo diabetikov Postojnavsako sredo Športne dejavnosti od 16.00, v ŠC Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Prijave, informacije, posvetovanja in druge aktivnosti od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804,

Marija Velikonja, 027 551 581vsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsak petek Kegljanje od 16.00 do 17.00 Stane Oblak, 040 603 853vsak petek Kolesarjenje ob 17.00, Nama Nova oprema Minka Repnik 26. marec Gostišče OT–Sv. Neža–Gostišče OT ob 14.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 6642. april Pot Rimljanov z avtom do Soluna Olga Repotočnik, 041 945 6649. april Pohod po Škratkovi poti ob 14.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66416. april Pohod na Sveto Ano z avtom do Pameč Olga Repotočnik, 041 945 66423. april Pohod: Legen–Merkač–Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 6647. maj Pohod: Šuler–Ivarčko jezero z avtom do Suhodolnika Olga Repotočnik, 041 945 66414. maj Pohod: Šmartno–Obrtna pot z avtom do Šmartna Olga Repotočnik, 041 945 66421. maj Pohod na Gruberjev vrh z avtom do Šentjana Olga Repotočnik, 041 945 66428. maj Pohod do Pavčkove bolnice z avtom do Klevža Olga Repotočnik, 041 945 664Društvo diabetikov Škofja Lokavsak torek Plavanje v bazenu CSS v stari Loki od 19.00, v Stari Loki Janez Jemec, 031 617 895vsak torek in sredo Prijave, informacije, meritve KS, holesterola in KT od 8.00 do 10.00, v društveni pisarni Irena Terkaj, 051 486 462enkrat na mesec Rekreativni pohod (po dogovoru), sproti obveščeni ob 15.00, AP Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 28429. marec Občni zbor društva ob 10.00, v OŠ Podlubnik Silva Žontar, 031 390 284od 11. do 18. maja Okrevanje v zdravilišču Šmarješke toplice ob 14.00, pred ZD Škofja Loka Irena Terkaj, 051 486 462po dogovoru Meritve gleženjskega indeksa za člane društva po dogovoru Irena Terkaj, 051 486 462Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Uradne ure ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, sejna soba DU Milica Vertačnik, 070 875 519 in

Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod: Velenje ob 16.00, ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod: Šoštanj ob 16.00, ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595od 7. do 13. aprila Okrevanje v Strunjanu po prijavah Romana Praprotnik, 041 745 58826. april Pohod okoli Velenja, Koželj obvestilo na oglasni deski ZD in društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59517. maj Pohod: Mrzlica–Kal obvestilo na oglasni deski ZD in društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59531. maj 19. športno rekreativno srečanje diabetikov v Velenju čas odhoda bo naknadno javljen, Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595Društvo diabetikov Zagorje ob Savivsak ponedeljek Keglanje ob 16.00, keglišče v Zagorju Emilio Kos, 041 651 697vsak torek Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsak torek Naročilo in dvig brezplačnih vstopnic za kopanje na društvu za kopanje v DSO Izlake Ivan Polanec, 041 520 583vsak 2. torek v mesecu Meritve krvnega slodkorja, tlaka in holesterola od 10.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsako sredo Kopanje v bazenu z fiziotarepevtko od 13.00 do 15.00, DSO Izlake Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek Telovadba od 10.00 do 11.00, telovadnica Proletarec Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek, od marca do nov. Nordijska hoja ob 16.00, Poligon Izlake Ivan Polanec, 041 520 583 in Milana BedračDruštvo Zgornjesavinjskih diabetikov Mozirjevsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 12.00, na društvu društvo, 03 583 10 49


Zdravilišča in hoteliTerme Dobrna, d.d., Dobrna 50, Dobrna, tel.: 03 78081 10, faks: 03 780 81 11, ponujajo naslednje popu-ste, ki jih člani lahko izkoristijo v recepciji Hotela Vitain Zdraviliškega doma: 10-odstotni popust na vse na-stanitvene programe po rednem hotelskem ceniku, 15-odstotni popust na redne cene kopanja in kombinaci-je storitev kopanja (brez kombinacij s kosilom ali večer-jo), od torka do četrtka od 11. do15. ure v bazenu ho-tela Vita, 10-odstotni popust na redne cene Deželesavn od torka do četrtka od 11. do15. ure, 10-odsto-tni popust na redne cene kopeli od torka do četrtka od13. do16. ure, 10-odstotni popust na redne cene sto-ritev Medicinskega centra, 5-odstotni popust na red-ne cene programov MC, razen specialističnih pregledovin zdravstvene nege, 10-odstotni popust na redne cenestoritev in programov Hiše na travniku, 10-odstotni po-pust na storitve Salona za nego las. Z uveljavljanjem po-pustov iz ponudbe se izključujejo vsi drugi popusti. Po-pusti veljajo za individualne rezervacije (brez posredo-vanja agencij).

Terme Krka, d.o.o., bodo članom društva na podlagipogodbe za leto 2014 zagotavljale naslednje popuste:Terme Dolenjske Toplice 10-odstotni popust na rednecene bazenov v Laguni v Wellness centru Balnea (po-pust od ponedeljka do petka); Terme Šmarješke Topli-ce 10-odstotni popust za pregled pri kardiologu in zaobremenilno testiranje (obe storitvi je treba opravitiskupaj); Talaso Strunjan 10-odstotni popust na pavšal-ni program zdravljenja. Popusti veljajo na individualnecene storitev iz rednega cenika, popust ne velja za pro-grame in akcijske cene. Naročniki lahko uveljavljajopopust samo z veljavno člansko izkaznico in osebnimdokumentom.

Terme Snovik – Kamnik, d.o.o., Snovik 7, Laze v Tuhi-nju, dajejo na podlagi predložene članske izkaznice: 20-odstotni popust na redne kopalne vstopnice in vsewellness storitve (masaže, savne, kozmetične storitve)ter paketne storitve, razen na prenosljive vstopnice indarilne vrednostne bone, 20-odstotni popust na red-ne cene nastanitev in aktualne paketne ponudbe. Večinformacij dobite po tel.: 01 834 41 00 ali 080 81 23,[email protected], in www.terme-snovik.si.

Unior, d.d., Program Turizem, Cesta na Roglo 15, Zre-če, tel.: 03 757 61 62 in 03 757 61 55. Člani imajo prirezervaciji bivanja v Uniturjevih centrih Rogla in TermeZreče 10-odstotni popust na redne cene penzionov,polpenzionov, najemov in paketov.

Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6, Laško, ponuja vletu 2014 članom zveze in članom društev, njihovim dru-žinskim članom ter prijateljem pri uporabi storitev v ho-telu Zdravilišče Laško in hotelu Wellness Park Laško na-slednje ugodnosti: 40-odstotni popust za celodnevnevstopnice med tednom in vstop med 9. In 12. uro. Po-pust ne velja med prazniki in počitnicami,10-odstotnipopust za bazen in savno, 10-odstotni popust za well-ness storitve in zdravstvene storitve, 10-odstotni popustza nakup penzionskih storitev (penzionske storitve poaktualnem ceniku, redni in sezonski progami bivanja).Popusti, ki veljajo s članstvom v Thermana clubu z Mo-dro ali Zlato kartico, se izključujejo z zgoraj naštetimipopusti, ki jih želi član izkoristiti, kadar se izkaže tudi sčlansko izkaznico društva, ki deluje v okviru zveze. V temprimeru zbira samo bonitetne točke. Z izbrano članskokartico Thermana cluba pa lahko uveljavlja članski po-

pust iz Thermana cluba za vse druge storitve ponudni-ka, ki niso predmet te pogodbe. Člani se ob prvem pri-hodu v Thermano (ko prvič izkoristi ugodnosti) identi-ficirajo s člansko izkaznico in osebnim dokumentom sfotografijo, na podlagi katere pridobijo kartico Ther-mana cluba (Modra kartica brezplačna, Zlata kartica zletno članarino). Popust velja na dan uporabe storitve.Popusti se ne seštevajo z drugimi popusti, ki jih daje po-nudnik.

Terme Topolšica, d.d., Topolšica 77, Topolšica, priznačlanom zveze in članom društev diabetikov, ki so vklju-čeni v regionalna društva, naslednje popuste: 15-od-stotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico zabazene za otroke in odrasle, 15-odstotni popust na ce-lodnevno in 3-urno vstopnico za bazene in savno v ho-telu Vesna. Popusti veljajo na cene po uradnem ceni-ku. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za storitve, kiso že v akciji. Član društva se v recepciji Term Topolši-ca izkaže z veljavno člansko izkaznico.

Grand Hotel Sava & Lotus Terme, Zdraviliški trg 6, Ro-gaška Slatina, tel.: 03 811 40 00, faks: 03 811 47 32.Vsem članom ob predložitvi članske izkaznice dajejo od6. januarja do 24. Decembra 2014 v Grand hoteluSava**** in Hotelu Zagreb**** 10-odstotni popust na 5-in 7-dnevni polpenzion, v okviru katerega ponujajo:neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo in upo-rabo savn v Lotus Termah, jutranjo gimnastiko in vod-no aerobiko, uporabo kopalnega plašča in brisače zakopanje, steklenico mineralne vode Donat Mg v sobi,tematsko večerjo (ob sredah), slovesno večerjo ob sve-čah (ob sobotah), vsak večer ples in zabavo v kavarniImperial, program za duhovno in športno prebujanje:“pozdrav jutru”, aqua aerobiko, jogo, plesne večere vkavarni, družabne igre, organizirane sprehode, nočnokopanje ob petkih in sobotah do 23. ure ter vsak danpitje zdravilne mineralne vode Donat Mg. Več informa-cij na [email protected] in www.rogaska.si.Doživite zdravje na izviru Donata Mg.

Center Spa Perla, Kidričeva ulica 7, Nova Gorica (v ho-telu Perla), vam na podlagi članske izkaznice pri plači-lu z gotovino damo 10-odstotni popust na posameznevstope v naše bazene in savne ter 5-odstotni popust navse masaže. Več informacij po tel. 05 336 33 33 – re-cepcija centra Spa Perla.

Različne storitveDruštvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Člani zve-ze imate z veljavno člansko izkaznico priznane enakeugodnosti kot člani Društva za zdravje srca in ožilja Slo-venije pri preventivnih zdravstvenih meritvah v Posve-tovalnici za srce, Cigaletova 9, Ljubljana: glukoza, ho-lesterol, trigliceridi, glikiran hemoglobin, EKG, gleženj-ski indeks – preventiva gangrene. Meritve krvnega tla-ka, srčnega utripa, obsega pasu in saturacije so brez-plačne. Več informacij na spletni strani www.zasrce.si,po e-pošti: [email protected], po telefonu01 234 75 50 in 01 234 75 55. Prisrčno vabljeni.

Cenik storitev za leto 2014 (v evrih)

Vrsta preiskave Člani društva Nečlani

Krvni tlak in srčni utrip brezplačno brezplačno

Glukoza 2,00 2,50

Holesterol 3,00 3,50

Trigliceridi 3,00 3,50

Glukoza in holesterol 4,50 5,50

Glukoza in trigliceridi 4,50 5,50

Holesterol in trigliceridi 6,00 7,00

Holesterol, trigliceridi, glukoza 7,50 9,00

EKG 2,00 4,00

Gleženjski indeks 6,00 9,00

HbA1c – glikiran hemoglobin 8,50 11,00

Posvet s kardiologom 10,00 15,00

Medicinske storitve, d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana,[email protected], članom zveze društev diabetikovomogočajo 5-odstotni popust na storitve specialne pe-dikure za diabetike. Naročite se na telefonski številki 070393 089.

Salon Divina, Ulica talcev 2, Ljubljana Poljane. Ureje-no stopalo – ugodje na vsakem koraku, medicinskapedikura in nega nog, strokovna obravnava diabeti-čnega stopala, manikira in nega rok, ročna limfna dre-naža (odpravlja otekline), refleksna masaža stopal invodna terapija aqua detox (razstrupljanje telesa), te-rapija s svetlobo Bioptron (celjenje ran, razjed). Članomdruštva omogočamo 10-odstotni popust za vse stori-tve. Svoj obisk naročite po tel. 01 43 43 821 ali 04024 77 24.

Hujšanje v medicinskem centru Dr. Pirnat, www.pirnat.si, Ljubljana 01 519 35 54; Maribor 02 252 3255; Ankaran 05 652 81 84; s člansko izkaznico 10-od-stotni popust na njihove storitve, za termin pokličite.

Zasebna klinika Zdrav splet, d.o.o., s svojima enota-ma v Mariboru, Lackova cesta 54, 02 614 44 77, 040241 221 in ljubljanskih Murglah, Cesta v Mestni log 55,01 283 29 19, 031 773 219, je med večjimi zasebni-mi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji. Dejavnost kli-nike obsega več področij: kirurgijo, fizioterapijo in me-dicinsko pedikuro, več si lahko ogledate na spletnih stra-neh: www.fizioterapija.biz in www.zdravsplet.si. Klinikadaje na obeh lokacijah članom naslednje popuste nanjihove storitve: 50 evrov popusta pri nakupu 10 HiTOPterapij, naročite se na zgornjih telefonskih številkah; 5evrov popusta pri vsaki pedikuri, naročite se na telefon-ski številki 040 616 461. Prej se je treba dogovoriti zatermin.

Optika Primc, Likozarjeva ulica 28, Kranj, tel.:04 23545 70, 041 378 955, www.optikaprimc.com. Članiimajo ob predložitvi članske izkaznice: 20-odstotni po-pust pri nakupu novih korekcijskih očal, 20-odstotni po-pust pri nakupu sončnih očal. Brezplačna kontrola vida(prej se je treba naročiti po telefonu). Popusti se medseboj ne seštevajo!

Frizerstvo Vera, Konrad Vera, s.p., vam v svojem salo-nu na Tržaški cesti 35, Postojna, na podlagi članske iz-kaznice daje 15-odstotni popust na frizerske storitve.

Sanitetni material, pripomočki in drugi izdelki Tosama, d.o.o., specializirana trgovina z medicinsko-tehničnimi pripomočki, Domžale, Vir, Šaranovičeva 35,tel.: 01 729 02 48, Maribor, Tabor, Jezdarska ulica 4,tel.: 02 620 96 62, Koper, Pristaniška 4, tel.: 05 62 72533, Izola, Ulica oktobrske revolucije 11, tel.: 05 64 00674, Ljubljana, BTC City, Dvorana A, visoko pritličje,Šmartinska cesta 152, telefon: 01 320 57 09. V vsehBelih štacuncah diabetikom na podlagi članske izkaz-

POPUSTI IN UGODNOSTI ZA IMETNIKE ČLANSKIH IZKAZNIC V LETU 2014Zve za dru štev dia be ti kov Slo ve ni je nudi ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo članske izkaznice. Ugodnosti in po pus ti

ve lja jo sa mo za imetnike članskih izkaznic, ki jo predložijo v recepciji ali pri blagajni pred izdajo računa. Po pus ti ne ve lja jo za sku pi ne in se ne sešte va jo.

UGODNOSTI

nice v letu 2014 dajejo 10-odstotni popust na vse iz-delke (popust ne velja na blago, katerega cena je zni-žana ali ki je v akciji). Poleg ugodne ponudbe izdelkovTosame so vam na voljo tudi: medicinski pripomočki zadiabetes, obloge za sodobno oskrbo rane, sanitetni inobvezilni material, kompresijske nogavice in povoji,pripomočki za inkontinenco, medicinski pripomočki zastomo, ortopedski pripomočki, pripomočki za inhala-cijsko terapijo, merilniki krvnega tlaka, termometri, iz-delki in pripomočki za nego ter hrano za otroke in ma-mice, izdelki za osebno nego in zaščito, izdelki za negoin higieno štirinožnih prijateljev, naravna kozmetika inprehranska dopolnila in čaji. V vseh Belih štacuncah me-dicinsko-tehnične pripomočke dobite tudi na naročil-nico, ki jo predpiše zdravnik, strokovne sodelavke vtrgovini pa vam lahko izmerijo krvni tlak, raven sladkor-ja, opravijo meritve za izdajo kompresijskih nogavic tersvetujejo pri kompresijskem povijanju in podobno. Večna www.tosama.si in v spletni trgovini www.tosama-trgovina.si.

Zaloker & Zaloker, d. o. o., Kajuhova ulica 9, Ljublja-na, tel.: 01 542 51 11.V naši specializirani trgovini vamdamo 5-odstotni popust za nakup Bayerjevih merilni-kov za merjenje glukoze v krvi, Bayerjevih testnih listi-čev in lancet ter začasne pooperativne obutve proizva-jalca Schein. Za informacije o izdelkih in svetovanjenas lahko pokličete na brezplačno številko: 080 1880ali obiščete našo spletno stran: www.zaloker-zaloker.si.Vsem uporabnikom Bayerjevih merilnikov damo brez-plačne baterije in menjavo.

Podjetje Bioviva, Katja Pečar, s. p., Hraše 31C, Smled-nik, www.bioviva.si, [email protected], 041/679-681.Diabetikom dajemo 10-odstotni popust pri nakupuaparatov za lajšanje bolečin, krepitev mišic in urinsko

inkontinenco. Novost so posebej razvite prevodne no-gavice, rokavice, kolenčniki in ledveni pasovi v kombi-naciji z napravo TENS, ki lajša bolečine, otekline, po-veča pretok krvi, izboljša gibljivost prstov in celjenjerazjed. Uporabo priporočajo zdravniki v protibolečinskihambulantah in fizioterapevti po vsem svetu. Nakup jemogoč v prodajalnah z medicinsko-tehničnimi pripomoč-ki ali na spletni strani www.bioviva.si. Za več informa-cij pokličite na 041 679 681, ali pišite: [email protected]+Polo, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor. Vspletni trgovini www.znamidozdravja.si vam na podla-gi članske izkaznice pri nakupu nogavic za diabetike Ref-lexa in drugih izdelkov za vso družino iz redne ponud-be obračunamo 10-odstotni popust. Dobavni rok izdel-kov je 3–5 dni, s plačilom po povzetju. Ponujamo ga-rancijo kakovosti; če z nogavicami Reflexa ne boste za-dovoljni, jih lahko v 30 dneh s priloženim računomvrnete. Nogavice za diabetike Reflexa lahko naročite naspletnem naslovu www.znamidozdravja.si ali na tele-fonski številki 02 614 33 38, 02 614 33 00.Proloco medico, d.o.o., trgovina Hrvatski trg 1, Lju-bljana www.proloco-medico.si. Vsem vašim članomdamo ob predložitvi izkaznice 5-odstotni popust za vseizdelke, ki niso v akcijski prodaji, ne glede na vrsto pla-čila (popust ne velja za izdelke, ki jih kupci dobijo obpredložitvi naročilnice za medicinsko-tehnični pripo-moček v breme ZZZS in za izdelkee z določeno fiksnoceno).

Upina, d.o.o., dopolnila k prehrani – Ukmarjeva 4, Lju-bljana (Rudnik), tel.: 01 427 20 83. Ponujamo vam 10-odstotni popust na Lecitine (tudi z dodatkom E-vitami-na, selena, ginsenga ali Femina plus), Kavo karamel,sladila Sunvit in unikatne instant čaje Upite (zeleni,črni, beli, hibiskus ter ti čaji z dodatki) do 31.decem-

bra 2014 v naši trgovini. Obiščite nas ali pokličite za brez-plačni katalog izdelkov ali vzorčkov! Več informacij bo-ste našli na www.upina.si.Sanolabor (www.sanolabor.si) – V Sanolaborjevih spe-cializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedski-mi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi iz-delki za zdravo življenje po vsej Sloveniji dajemo 5-od-stotni popust pri nakupu. Popust ne velja za blago, ka-terega cena je znižana ali ki je v akciji. Specializirane Sanolaborjeve prodajalne: Ljubljana, Ci-typark, Šmartinska 152, tel.: 01 521 12 88, Cigaleto-va 9, tel.: 01 232 53 71, Koseze, Ulica bratov Učakar54, tel.: 01 510 84 48, Celovška 280, tel.: 01 510 8519, Vič Interspar, Jamova 105, el.: 01 423 73 00, Le-skoškova 4, tel.: 01 585 43 40, Domžale, Slamnikar-ska 1, tel.: 01 724 44 23, Postojna, zdravstveni dom,Prečna 2, tel.: 05 720 36 10, Brežice, zdravstveni dom,Černelčeva 8, tel.: 07 499 32 00, Sevnica, zdravstve-ni dom, Trg svobode 14, tel.: 07 816 28 40, Ribnica,zdravstveni dom, Majnikova 1, tel.: 01 836 97 56, Ma-ribor, City Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5, tel.: 02 231 0576, Novo mesto, Qlandia center Novo mesto, Otoška c.5, tel.: 07 393 02 60, Slovenj Gradec, Mercator cen-ter, Ronkovska 4a, tel.: 02 883 86 06, Trbovlje, Trg re-volucije 26, tel.: 03 563 02 96, Nova Gorica, Mercatorcenter, Industrijska cesta 6, Kromberg, tel.: 05 333 4496, Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 7, tel.: 02536 10 30, Velenje, Tomšičeva cesta 13-15, tel.: 03 89773 20, Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, tel.:04 583 64 60, Koper, Pristaniška 2 (na tržnici), tel.: 05626 26 70, Celje, Mercator center, Opekarniška c. 9,tel.: 03 491 17 01, Sanolabor-Prosana, Kocbekova uli-ca 4, tel.: 03 544 33 95, Kranj, Bleiweisova 30 (polegEurospina), tel.: 04 252 11 34, Kamnik, Qlandia cen-ter, Domžalska 3, tel.: 01 831 18 63.


STREŽNICAV�LETALU

NESMO-TRNOST

VEKONOMIJI

ST.�GRŠKABOGINJAPREPIRA

NAPRAVAZA�SPREJEM

PREKORAČUNALNIKA

FINSKIVOZNIKRALYJAVATANEN

BOGOMIRMAGAJNA:“RACKOIN��-�-�-�-”

NOVISAD

PONOVITEVISTE

BESEDE

SRBSKIPISATELJ(Danilo)

PRIPRAVAZA

SNEMANJEKOLES

14

SKUPINAPOLITIČNIHNASILNEŽEV

MOŠKO�IME,TILEN,ILJ

5 EDIŠELHAUSDERIVATI

AMONIJAKA

POTOKI,REKE,

VELETOKI

1 DOLGAREKAV

ŠVICI

DIRKALNIKONJ

INDIJSKAPOKRAJINA,

ZNANAPO�ČAJU

DVAPREDSEDNIKA

ZDA

POLJSKACVETICALUKA�NASICILIJI

RECEPT

11GRADBENISTROJ

-�-�-�-�-V�ČUDEŽNIDEŽELI

3

KRAJPRI

DOMŽALAH

PORTUG.KRALJOTOČJEV�SUNDIH

12

STANJE�STENEPO�TANKEM�PREMAZU

Z�BARVO

CERKVENIPSALM

(“Slava�očetu”)VOJAŠKOPOROČILO PULOVERJI PORAŠČENO

BITJE

IZOBRA-ŽEVANJEISLAMSKIPOGLAVAR

MESNIIZDELEK

(dve�besedi)

9 10ANTONČEHOV

PRIPADNIKKRALJEVEVOJSKEMED�NOB

4 ITALIJANSKAFILMSKAIGRALKA(Ornella)

REDKOMOŠKOIME,

AHACIJ

ZNANAIBSENOVADRAMA

MAJHNAUTA

ČRKI�MEDM�IN�PV

ABECEDI

PIVSKIVZKLIK

GL.�MESTOJORDANIJENAMIZNO

PREGRINJALO

LJUBE-ZENSKIPESNIK

2 ZDRAVILNARASTLINATOPLIHKRAJEV

ORGANSLUHA

-�-,�DVA,�TRI

13

GLASNAGASILSKANAPRAVA

TAJNIK

6

SESTAVINAASFALTA

VRABCUPODOBNAMOČVIRSKA

PTICA

ALBERTPAPLER

JAN�ROJCNAŠ�

SKLADATELJ(iz:�CONŠ)

SestavilJože

Petelin

HRUŠKIPODOBENAZIJSKISADEŽ

DELTEDNA

DELOBRAZA

PEVECPESTNER

8 OD�TU-�-��TAMJOSIP�IPAVEC

ROGATAGOZDNAŽIVAL

ŠVICARSKIKANTONIN�REKA

7

Kupon za nagradno križanko št.103 (marec 2014)

Ime in priimek: .............................................................................................................

Ulica: ..........................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..................................................................................................

Davčna številka in izpostava: ..........................................................................................

#

1 6 10 8 11 2 3 4 12 13 2

1 2 3 4 5 6 7 8 9 Črke iz oštevilčenih polj

prenesite v sosednja polja in

dobili boste

tokratno

geslo.

-8 14

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje Medicinske storitve d.o.o., Dunajska 158, 1000 Ljubljana. Rešene križanke s kuponom pošljite do 5. maja 2014 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25,1000 Ljubljana, s pripisom “Nagradna križanka”. Geslo iz prejšnje nagradne križanke se je glasilo: HRESTAČ.

Z

sladkorni bolnik in koža terapevtske skupine zdravil -pravo...

Documents