6 Pepel

7 Pogovor: Matjaž Švagan3 Medijske toplice

19 KS Krnice – Šavna Peč

Fizioterapija Čebokelj

ŠolanjeZame se leto nekako vedno prične s 1. septembrom. Pravzaprav sem ta datum v življenju vedno čutil kot največjo prelomnico leta, večjo kot npr. novo leto. Ritem življenja se spremeni, poletje se poslovi, prične se jesen. Šolarji gredo v šolo, dopustniki zaključijo dopustniške dni, v tovarnah, podjetjih, je ritem malo drugačen kot v vročih poletnih dneh, študenti pričnejo z jesenskimi izpitnimi roki, še politiki pričnejo z bolj resnim delom. Življenje v mestu in na vasi je drugačno, bolj polno. Na-polnijo se avtobusi in vlaki, na cestah je več avtomo-bilov, parkirišča so spet tako polna, da ni prostora za vse, ki želijo parkirati. Še dan se spremeni, saj nas sonce manj greje in noč hitreje menja dan.V časopisu se bo drugačno življenje bolje odražalo v naslednji številki, ki bo izšla konec septembra. V da-našnji je še vedno poletni pridih, čeprav pišemo že tudi o stvareh, ki niso več tako poletno prešerne. V šolske klopi se bo prvič podalo skoraj 400 deklic in dečkov. Če mene vprašate: »Eno leto prehitro, ampak, tak mamo, kaj čmo.« Nežni šestletniki se spoprimejo z veliko šolo. Naj jim bo v šoli udobno. Naj bo udobno učiteljicam in učiteljem. Naj se dobro ob tem počutijo tudi starši. Včasih je manj več, pravijo. Morda bi bilo dobro, da bi imeli starši to večkrat pred očmi. Da bi vzpodbujali svoje otroke k dobremu, ne iskali le slabos-ti, ampak predvsem dobro. Šola in vsi v njej so lahko prijazni, dobri, kul. Vedeti pa moramo, da je šola poleg izobraževanja tudi delo. In disciplina. In včasih kakšna neprijetna dolžnost. In, ja, šiht. Ne le za učitelje, tudi za učence. Včasih se najde kakšna stvar, o kateri se je pametno pogovoriti. In to bo za dobro (so)bivanje čisto dovolj, verjemite. Morda bi bilo pametno prebrati po-govor na naših straneh z učiteljico Nino Jelen. Morda bi bilo dobro bolj verjeti v dobro.Iskrene čestitke vsem, o katerih v tej številki pišemo v presežkih: zagorskim dobitnikom občinski priznanj, kulturnikom in športnikom ter vsem, ki tako in druga-če bogatijo zasavski prostor.

M Marko Planinc

četrtek, 29. avgust 2019Letnik 6, številka 8

Matej Čebokelj,višji fizioterapevt

Cyriax terapevt

Opekarniška 15a(vzhodna tribuna Arene Petrol)

3000 Celje

GSM: 031 803 451T.: 059 937 431

22 Nina Jelen

savus.si info@savus.siwww.facebook.com/savus.si

OŠ NH Rajka HrastnikV klopi OŠ NHR Hrastnik bo letos prvič sedlo 77 prvo-šolcev. V matični šoli bodo razdeljeni na dva oddelka, ravno tako v podružnici na Dolu, šolo pa bo obiskoval tudi en učenec s posebnimi potrebami. Najmlajše učen-ce bosta na prvi šolski dan pozdravila ravnateljica Ma-rina Kmet in župan Mar-ko Funkl, nato pa jih bodo učenci devetih razredov pospremili do matičnih učil-nic. Trenutno je v Hrastniku vpisanih 675 učencev.

OŠ Ivana Cankarja TrbovljeV OŠ Ivana Cankarja se je letos prvič vpisalo 33 učen-

Zaradi velikega števila pre-dlogov je na junijski seji občinskega sveta zagorska komisija za mandatna vpra-šanja, volitve in imenovanja sprejela odločitev, da bodo letos izjemoma podelili šest občinskih priznanj – štiri zlate in dve srebrni plaketi.

Slavnostno v Zagorju1. avgusta so na osrednji proslavi ob prazniku Občine Zagorje ob Savi podelili občinska priznanja. Obiskovalce, ki so do roba napol-nili dvorano, je navdušil pester kulturni program.

Zlate plakete so tako prejeli Zasavc leta 2017 in dobi-tnik nagrade Prešernovega sklada  Dušan Kastelic, avtorica projekta Družin-sko drevo Občine Zagorje ob Savi Nada Brezovar  ter Strelsko društvo Kisovec in ŠKLAB – Klub zasavskih

Pripravljeni na nove učence

cev, medtem ko jih bo šolo skupno obiskovalo predvido-ma 283. Prvošolci bodo raz-deljeni na dva oddelka. Prvi šolski dan jih čaka predvsem spoznavanje učiteljev in so-šolcev. Ker so pred kratkim prenovili šolsko dvorišče, bodo ob odprtju pripravili kratek kulturni program.

OŠ Tončke Čeč TrbovljeNa OŠ Tončke Čeč letos pri-čakujejo 49 prvošolcev, od katerih bo eden obiskoval program z nižjim izobraz-benim standardom. Prvi šol-ski dan bodo po kulturnem programu preskočili šolski prag, se spoznali s sošolci, učiteljicama in šolo ter si

ogledali gledališko predsta-vo. Poleg vzdrževalnih del so med počitnicami uredili kotiček za izvajanje dodatne strokovne pomoči učencem. Skupno bo šolo obiskovalo 382 otrok, 18 v prilagojenem programu.

OŠ TrbovljeNa matično šolo OŠ Trbovlje je vpisanih 48 prvošolcev, na podružnično šolo Alojza Hohkrauta 17 in na podru-žnico Dobovec ena prvošol-ka (skupaj bo šolo obiskovalo 574 otrok). Na matični šoli bosta dva oddelka prvošol-cev, na PŠ Alojza Hohkrauta en oddelek in na PŠ Dobovec 1 kombiniran oddelek od prvega do četrtega razreda. Prvi dan jih čaka prijeten sprejem in sladko presene-čenje, pozdravila pa jih bo tudi županja Jasna Gabrič. Poleg vzdrževalnih del bodo

letos prenovili dotrajan ka-binet za kemijo.

OŠ Ivana Skvarče ZagorjeOŠ Ivana Skvarče bo letos obiskovalo 73 prvošolcev (58 na matični šoli, sedem na PŠ Podkum in osem na PŠ Čemšenik). Vseh učencev bo letos 574. Prvi šolski dan jih bo obiskal čarovnik, do-bili bodo drobno darilce, do-gajanje pa bodo tudi posneli.

OŠ Toneta Okrogarja ZagorjeV Okrogarjevo šolo bo letos vstopilo 51 novincev. Raz-porejeni bodo v štiri oddelke - dva na matični šoli in po en oddelek na PŠ Kisovec in Šentlambert, kjer bodo šolo obiskovali skupaj z drugim razredom. Učiteljice so se s prvošolci in njihovimi starši že srečale, tako, da bo prvi

šolski dan že njihov samos-tojni dan v šoli. Za prvošolce so med počitnicami preure-dili razrede, nekaj novosti pa bo tudi pri registriranju prehrane. Pred vhodom v šolo pa bodo uredili še nov nadstrešek. Šolo naj bi le-tos obiskovalo 510 učencev: 381 na matični šoli, 98 na PŠ Kisovec in 32 na PŠ Šen-tlambert, ki letos praznuje 140-letnico.

OŠ Ivana Kavčiča IzlakeOŠ Ivana Kavčiča na Izla-kah in PŠ Mlinše bo letos obiskovalo 41 prvošolcev, ki bodo na matični šoli raz-deljeni v dva oddelka, na po-družnici pa bodo obiskovali kombinirani oddelek. Skup-no so na šolo letos vpisani 403 učenci. Prvošolcem kot vsako leto pripravljajo po-sebno presenečenje. Poleg rednih vzdrževalnih del so

med poletjem morali odp-ravljati posledice poplave.

OŠ dr. Slavka Gruma ZagorjeV OŠ dr. Slavka Gruma se vpisujejo učenci z lažjimi, zmernimi, težjimi in težki-mi motnjami v duševnem razvoju na podlagi odločb Komisije za usmerjanje, ki deluje v okviru Zavoda RS za šolstvo in vpis je vsa leta podoben. Med poletnimi počitnicami so enega izmed razredov posebnega progra-ma vzgoje in izobraževanja prilagodili, da bosta lahko strokovno usposobljena spe-cialna pedagoginja in delov-na terapevtka v njem pred in po pouku izvajali senzorno integracijo in ostale oblike specialno pedagoških obrav-nav, ki jih nudijo učencem.

M Martina Drobne

V zasavske osnovne šole se je letos vpisalo skoraj 400 novih učenk in učencev. Šole so na prvi šolski dan že dodobra prip-ravljene, med počitnicami so izvedle redna vzdrževalna dela, ponekod pa tudi večje prenove.

študentov. Srebrno plaketo sta prejeli  Cvetka Drnov-šek  in  Petra Nikolič Hu-domalj.Podelili so tudi tri županova priznanja, in sicer Prosto-voljnemu gasilskemu dru-štvu Loke pri Zagorju za 90 let plemenitega dela, glas-beni skupini Orlek za 30 let izjemne glasbene ustvarjal-nosti in Nini Jelen za do-miselno in odmevno pouče-

vanje.Slavnostni govornik prosla-ve je bil župan Zagorja ob Savi  Matjaž Švagan. Na prireditvi so nastopili Lado Bizovičar, Knapovske pun-ce, skupina Orlek, flavtistke Glasbene šole Zagorje in Pihalni orkester Svea. Prire-ditev je povezovala Karmen Cestnik.

M Savus : Lovro Rozina

2 četrtek, 29. avgust 2019 Zasavje v središču sveta vsak dan na www.savus.siZASAVJE - NA BREGOVIH SAVE

1. NKBM sprejme ponudbo Sama Feštajna za nakup Medijskih toplic - Feštajnov Global Leasing je za pro-padajoči kompleks ponudil 455 tisočakov. V Zagorju izjemoma podelijo šest občinskih priznanj.

2. Zagorje za Noč pred nočjo zatreseta Jelena Rozga in Luka Basi, večer kasneje na Zagorski noči pa še Neut-ral, Zaka pa ne, Aktualova galama, Igor in zlati zvoki, Orleki in Magnifico. Na svoj račun pridejo tudi špor-tniki, ki se v dopoldanskih urah vzpnejo na Zasavsko Sveto goro ali se odpravijo na tek ali pohod po Zagor-ski dolini.

3. Obeležimo 70 let od smrti Slavka Gruma.8. Svetniki na izredni seji v Trbovljah jasno in glasno:

Pepela na Lakonco do nadaljnjega ne bodo odlagali.9. Zagorje postane prva občina z osrednjo komunikacij-

sko postajo, ki daje luč, napove vreme, polni električ-ne avtomobile, poda informacije o parkirnih mestih in še kaj.

10. Mine pol stoletja od smrti Toneta Seliškarja.11. Ob obletnici njegove smrti se spomnimo gospodar-

stvenika in nekdanjega hrastniškega župana Braneta Milinoviča.

12. Hrastnik gosti posnemovalce ene najbolj znanih glas-benih skupin na svetu – skupino Queen Real Tribute.

13. V končni izbor glasovanja za najboljšo planinsko kočo v Sloveniji se uvrstijo tudi štiri zasavske – ena, zani-mivo, sploh ne stoji v Zasavju.

14. Obeležimo obletnico smrti mednarodno priznanega hrastniškega klarinetista Bruna Bruna. V Trbovljah kanalizacijo zamaši ogromna količina vlažilnih rob-čkov.

19. Gašper Ovnik z ekipo 3 x 3 Piran osvoji naslov držav-nih prvakov v ulični košarki.

20. V galeriji Medija svojo fotografsko razstavo portre-tov kadilcev na ogled postavi Vukašin Šobot. Feštajn bojda zaradi pretirane medijske pozornosti grozi, da bo odstopil od nakupa Medijskih toplic, kasneje pa si premisli in predlaga zgolj odlog podpisa pogodbe.

22. Predzadnji vikend v avgustu v Zasavje pripelje veliko število vodnikov reševalnih psov.

Kolofon: SavusIzdajatelj: Zavod Savus, Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje, zanj Marko Planinc. Odgovorna urednica: Martina DrobneUredništvo: Martina Drobne (novinarski prispevki), Marko Pla-ninc (novinarski prispevki), Maša Vnuk (oglasni prostor), Nataša Markovič (projekti), Slavko Garantini (grafika). Kontakt: info@savus.si, uredništvo: 070/727-810, marketing: 070/788-510. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Koledar dogodkov avgust

Vsako leto Združenje borcev za vrednote NOB Zagorje in Občina Zagorje vabita na Čemšeniško planino, kjer poteka proslava v počastitev ustanovitve revirske parti-zanske čete. Večina pohod-nikov se je letos pripeljala do Prvin, kjer so jih sprejele in pogostile članice Društva vaških žena Čemšenik. Od

Slavko Grum je bil zdravnik, pi-satelj in dramatik, del življenja je preživel v Zagorju ob Savi. Po njem je poimenovana OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju ob Savi, po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu in nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo. Letos obeležujemo 118-letnico njegovega rojstva in 70-letnico njegove smrti.

Dr. Slavko Grum se je ro-dil 2. avgusta 1901 v Šmar-tnem pri Litiji kot tretji od štirih otrok  Franca  in  Ma-rije Grum. Zaradi očetove službe so se leta 1906 pre-selili v Novo mesto, kjer je osnovno šolo obiskoval v frančiškanskem samostanu.

»Za uporabnike v Varstveno delovnem centru Zagorje je zelo dobro poskrbljeno. Po-gosto v Sloveniji opažamo mešanje populacij, tokrat pa tega nismo srečali. Popolno-ma jasno je, kdo je nastanjen v VDC; da niso sprejeti vsi, ki bi jih zaradi nekih inte-resov, tudi finančnih, želeli vključiti, ampak, da je VDC namenjen populaciji oseb z zmernimi, težkimi in najtež-jimi motnjami v duševnem razvoju,« je ob obisku po-vedal  Peter Svetina. V pol leta, kar opravlja funkcijo

V Zasavju je 15 odstotkov prebivalstva živelo pod pra-gom tveganja revščine. Slab-še je bilo le v posavski (17,3 odstotka) in podravski (15,5 odstotka), medtem ko je bil odstotek v savinjski regiji isti kot pri nas. S tem je bila zasavska regija precej slabša kot Slovenija nasploh, kjer je pod pragom tveganja revšči-ne živelo 13,9 odstotka ljudi. Delež gospodinjstev, ki so prejemala denarno ali ma-terialno pomoč dobrodelnih organizacij, je bil v zasavski statistični regiji največji.

Rak in antidepresiviZasavci so bili najvišje na lestvici porabe antidepresi-vov – na 1000 prebivalcev so namreč vzeli kar 75 dnev-nih odmerkov. Zasavci so v letu 2016 pogosto umirali zaradi rakavih obolenj – ta so povzročila 37 odstotkov smrti, kar je najvišji delež smrti zaradi rakavih obolenj v Sloveniji.

Na delo in študij drugamNajveč zasavskih študentov

Zasavje v številkahV Zasavju živijo približno trije odstotki slovenskega prebivalstva. Zasavska statistična regija obsega 485 kvadratnih kilometrov po-vršine, štiri občine (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Litija) in 222 naselij. Največje naselje je Trbovlje, ki ima 13.981 prebivalcev. Pogledali smo, kaj o Zasavju še pravi Statistični urad Republike Slovenije. Zapisani podatki veljajo za leto 2016.

se je šolalo v osrednjesloven-ski statistični regiji. V Zasav-ju je bilo, glede na slovensko povprečje, malo diploman-tov, 13 na 1000 prebivalcev. Manj, 12, jih je imela le obal-no-kraška regija. V vseh re-gijah je bilo več študentk kot študentov.V Zasavju je bila stopnja delovne aktivnosti, oziroma odstotni delež delovno aktiv-nih prebivalcev med delovno sposobnimi prebivalci, naj-nižja. Tako kot študenti so se tudi delavci iz Zasavja največ vozili na delo v druge regije. Kar 50 odstotkov jih je delalo izven regije svojega prebiva-lišča. Od tega se jih je velik delež vozilo v osrednjeslo-vensko regijo. Povprečna neto plača Zasavke oziroma Zasavca je bila med najniž-jimi in je znašala 933 evrov.Zasavska regija je imela v letu 2016 najnižji BDP na prebivalca – 10.433 evrov. Za primerjavo: v osrednjes-lovenski statistični regiji, kjer je bil BDP najvišji, je znašal preko 27.000. Tudi izvoz in uvoz iz in v Zasavje sta bila najnižja v Sloveniji.

V Zasavju je bilo najmanj kmetijskih gospodarstev, največji delež kmetijskih zemljišč pa so predstavljali travniki in pašniki.

Proizvedli najmanj odpadkovV letu 2016 je bilo v Sloveniji ločeno zbranih 67 odstotkov komunalnih odpadkov. Za-savje izstopa po tem, da je pri nas v istem letu nastalo najmanj komunalnih odpad-kov na prebivalca – 329 kg. 60 odstotkov teh odpadkov so Zasavci zbrali ločeno, kar je bilo nekoliko manj od državnega povprečja (67 odstotkov). Prečistili pa so največji delež odpadne vode,

preden je bila ta izpuščena iz javne kanalizacije (97 %).

Po čem še izstopa Zasavje?V Zasavju je bilo leta 2016 najmanjše število osebnih avtomobilov – 491 avtomo-bilov na 1000 prebivalcev. Povprečna starost avtomobi-la je bila 10 let. Zasavje ima najmanjši delež turističnih nastanitvenih zmogljivo-sti od vseh slovenskih regij. Tudi to botruje dejstvu, da je v 2016 v Zasavju prenočilo najmanj turistov, le 0,1 od-stotka.

M MD : Branko Klančar

Varuh v VDC26. avgusta je Varstveno delovni center v Zagorju obiskal varuh človekovih pravic Peter Svetina s sodelavci. »Ponosno smo mu po-kazali,« je povedala direktorica dr. Špela Režun, »kaj je kljub vsem sistemskim problemom na našem področju dela mogoče narediti z ekipnim delom zaposlenih, vključenostjo uporabnikov, svojcev in močnim povezovanjem in podporo lokalnega okolja.«

Varuha človekovih pravic, pa je bil, kot je dejal, v splošnem presenečen nad neodziv-nostjo in aroganco državnih organov, ki se ne odzivajo na priporočila Varuha.Direktorica VDC  dr.  Špela Režun  je povedala, da se ji zdi obisk Varuha priznanje za njihovo delo. »Papir vse prenese, če pa prideš ‘v pra-kso’, pa vidiš, kje se dobro dela, kje pa malo slabše,« je dejala.

M Savus : arhiv Varuha človekovih pravic

Slovenije

Revirska partizanska četa

Slavko Grum

V Novem mestu je končal tudi gimnazijo. Po matu-ri se je, čeprav sta ga starša prepričevala, naj gre študi-rat teologijo, vpisal na študij medicine na Dunaju. Bil je dobro seznanjen s psihoana-

lizo, kar je vplivalo tudi na njegovo pisanje. Tudi sam se je soočal s težavami, trpel je za psihosomatskimi motnja-mi, zapadel je v eksistenčno krizo in postal odvisen od kokaina. Obvezni staž je za-čel opravljati leta 1926 v lju-bljanskih bolnišnicah. Delal je v bolnici za ženske bolez-ni in na psihiatrični kliniki. Želel je delati v domači bol-nišnici, a so njegovo željo po premestitvi zavrnili.Najbolj znano literarno delo dr. Slavka Gruma je drama Dogodek v mestu Gogi, ki jo uvrščamo v vrh slovenskega

ekspresionizma. V Beogradu je zanjo prejel drugo nag-rado, Narodno gledališče v Ljubljani pa je leta 1929 za-vrnilo uprizoritev. Leta 1946 je skušal storiti samomor. Tri leta kasneje in dan po svojem 48. rojstnim dnevu je zaradi raka na jetrih umrl v izolirnici v Zagorju. Poko-pan je v Šmihelu pri Novem mestu. Knjižnica Litija je ob 70. obletnici njegove smrti pripravila sprehod po Gru-movem Šmartnem.

M MD : arhiv Wikipedije

tam so se v približno 45 mi-nutah povzpeli do Doma dr. Franca Goloba na Čemšeni-ški planini (1120 m). Kljub dežju se je na Čemšeniški planini zbralo lepo število članov različnih društev, tudi iz drugih občin.Letos je proslava ob 78. oble-tnici ustanovitve revirske partizanske čete potekala

v nedeljo, 28. julija. Ker je močno deževalo, je tokrat proslava potekala kar pri planinski koči, pri spome-niku pa so že prej položili ikebano in svečke. Pozdrav-ni nagovor sta imela Matjaž Švagan, podpredsednik državnega sveta Republike Slovenije in župan Občine Zagorje ter Miloš Prosenc, predsednik Združenja bor-

cev za vrednote NOB Zagor-je. Slavnostni govornik je bil generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije Aljaž Verhovnik. V pro-gramu so nastopili MoPZ Loški glas, baritonist Ri-hard Majcen in harmoni-kar Jernej Pikel. Program sta povezovala Maša Troha in Marko Vetršek.

M : IK & OK

3četrtek, 29. avgust 2019NA BREGOVIH SAVE - GOSPODARSTVOZasavske gospodarske novice na savus.si

MOJSTRI RAČUNOVODSTVO

Esiks, d.o.o., Trg borcev NOB 15, 1431 Dol pri Hrastniku, 03 56 497 00

ROLETARSTVO - SENČILA

Roletarstvo AŠ-ROL, Albert Šoba s.p., Vreskovo 104, Trbovlje, 041 691 785

MIZARSTVO

MIZARSKI SERVIS Srečko Ocepek s.p., Kandrše 11a 1252 Vače 031 327 545 srecko.ocepek@gmail.com

ZLATARSTVO

Zlatarna TrbovljeUlica 1. junija 35, 1420 Trbovlje 03 56 30 360zlatarna.trbovlje@siol.netPE Radeče, Trg 2, 1433 Radeče

CVETLIČARNE

Cvetličarna Octa (pri pokopališču) Ocepek Tanja s.p., Grča 22, Dol pri Hrastniku, 03 56 41 558 0356 46 464 (PE Hrastnik)

Cvetličarna Lenarčič Gabrsko 59 b, Trbovlje 03 56 340 04 PE Zagorje: Cesta 9. avgusta 29, Zagorje, 03 56 661 23

Cvetličarna JoliJolanda Podmenik s.p.,Trg borcev NOB 5, Dol pri Hrastniku 031 680 887

Informacije 070 788 510

Tečaji programiranja za osnovnošolce.

www.kamplc.si t: 040 195 251

Vabljeni na brezplačni posvet

Pomen dobrega počutja zaposlenih za učinkovito delo

četrtek, 26. 9. 2019, ob 11. uri na Zasavski gospodarski zbornici,

Podvine 36, Zagorje ob Savi, sejna soba 2. nadstropje

Dobro počutje na delovnem mestu dokazano prispeva k večji uspešnosti posameznika, timov in celotne organizacije, zato temu v organizacijah posvečajo čedalje več pozornosti.Posvet v izvedbi dr. Nade Zupan je brezplačen in je namenjen vsem, ki se zavedajo pomena dobrega počutja v delovnem okolju. Posvet je namenjen kadrovikom, vodjem in vsem, ki v podjetjih upravljajo z zaposlenimi.

INFORMACIJE IN PRIJAVE:Informacije: Zasavska gospodarska zbornica, telefon 03 56 34 375, www.gzs/oz_zasavje

Operacijo NAPREJ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje zadolže-no za pripravo ocene škode po neurjih s poplavami, moč-nim vetrom in točami med 2. in 4. julijem ter med 7. in 8. julijem 2019 v gospodarstvu na področju prizadetih ob-čin. Ocenjevanje neposredne škode v gospodarstvu zaradi močnega neurja s poplavami se začne z zbiranjem vlog oškodovancev (gospodarske družbe, samostojni podjetni-ki, posamezniki, zavodi, za-druge), ki so utrpeli škodo na strojih in opremi, zalogah in

izpadu prihodka. Škodo lahko prijavijo tudi oškodovanci iz Hrastnika, Trbovelj in Zagor-ja ob Savi. Oceno škode mo-rajo oškodovanci poslati na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo do 29. avgusta 2019 na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. Dokumentacijo je potrebno poslati na elek-tronski naslov: poplave2019.mgrt@gov.si ali po navadni pošti na naslov: Ministrstvo za gospodarski razvoj in teh-nologijo, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor (z oznako »Poplave julij 2019«).

M Savus

Kalvarija Medijskih toplicPrijava škode»Propadajočemu kompleksu Medijskih toplic, ki že od leta 2017 išče novega lastni-ka, se morda končno obetajo boljši časi. Za 455 tisočakov ga bo kupilo celjsko podjetje Global leasing oziroma do-mačin Samo Feštajn,« so poročali mediji konec julija in v začetku avgusta. Mnogi so le pomenljivo zavzdihnili, očitno vedoč, da se bo kalva-rija okrog turističnega kom-pleksa, ki že dve desetletji buri duhove, nadaljevala.Februarja je v vodo padla druga javna dražba, v kateri je poskušal stečajni upravi-telj Igor Bončina Medijske

toplice prodati za 679.000 evrov. Čeprav je bil ta zne-sek dvakrat manjši kot na prvi javni dražbi, se za na-kup nekdaj ponosa, danes pa sramote Zagorske doline, ni zanimal nihče. Tokrat je Bončina dobil pet nezavezu-jočih ponudb, ki so jih oddali samostojni podjetnik Janez Burica, ljubljanska Akustika Group, Vila Gasner iz Bistri-ce pri Tržiču, ljubljanski Bau Projekt in Global Leasing. Višina ponudb je bila tedaj poslovna skrivnost, vendar, kot je na tiskovni konferenci povedal zagorski župan Ma-tjaž Švagan, nobena ni pre-segala 500.000 evrov. Komi-sija je vse ponudnike pozvala k izboljšanju ponudb, na kar sta se odzvala samo dva. Največja ločitvena upnica Nova KBM, ki ima v steča-ju priznane terjatve prve-ga zastavnega reda v višini 833.000 evrov, je ob zbra-nih ponudbah dejala, da se bodo do 31. julija opredelili do oddanih ponudb. NKBM je odločila, da bo novi kupec Medijskih toplic zaradi naj-višje ponudbe podjetje Glo-bal leasing, pristojno sodišče je soglašalo s prodajno po-godbo, Bončina je Feštajna že pozval k plačilu varščine. Slabe tri tedne po tej novici je prišlo do preobrata. Feštaj-nu je prekipelo in za časopis Delo je izjavil: »Medijskih toplic nočem!« Tako naj bi se

odločil zaradi »medijskega pompa« in odstopil od naku-pa Medijskih toplic. Njegovo podjetje Global leasing sicer do takrat ni vplačalo varšči-ne, so sporočili iz pisarne stečajnega upravitelja.Uradno Feštajn kljub grož-njam ni odstopil od nakupa Medijskih toplic, je pa ste-čajnemu upravitelju Igorju Bončini na poziv k plačilu varščine in podpisu pogod-be odgovoril s predlogom odloga podpisa pogodbe v mesec oktober, s čimer se je strinjala tudi največja ločit-vena upnica NKBM Maribor. »Najbrž zato,« meni Bončina, »ker je bilo do sedaj neuspe-šnih že pet poskusov prodaje in drugega kupca ne bi dobi-la, sami pa nepremičnine ne želijo prevzeti, ker bi to pri-neslo same težave.«Tako je treba zdaj počaka-ti do oktobra, če bo Feštajn podpisal pogodbo o nakupu in v roku osmih dni poravnal varščino. Če se za nakup ven-darle ne bo odločil, pojasnju-je Bončina, bodo postopek ponovili. Kaj pa, če propade tudi šesti poskus prodaje? »V tem primeru bom pozval lo-čitvena upnika NKBM in sla-bo banko oziroma DUTB, naj prevzameta nepremičnino v posest in upravljanje.«Kakorkoli, novi lastnik si bržkone z infrastrukturo turističnega kompleksa ne bo mogel dosti pomagati, saj

se sanacija propadlih objek-tov ne izplača, novo zgodbo pa bo lahko pisal samo s po-močjo vrelca termalne vode, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske opisoval že Janez Vajkard Valvasor. Kalvarija se torej nadaljuje.

M MD

4 četrtek, 29. avgust 2019 www.savus.siNA BREGOVIH SAVE

Biti dober upravnik pomeni, da vlagamo v čas, ko:

Občina Trbovlje je 20. avgusta objavila javni razpis za dodelitev najemnih stanovanj, na katerega se lahko pri-javljajo zgolj osebe, stare med 18 in 34 let, ki so drža-vljanke in državljani RS in imajo stalno prebivališče v Trbovljah. »Gre za še enega izmed ukrepov, s katerim želimo spodbuditi dobro klimo za mlade in jim dati mož-nost, da se čim prej postavijo na noge in samostojno za-živijo,« pravijo na občini.Za stanovanja lahko zaprosijo mladi, ki so zaposleni oz. samozaposleni, ter vsi, ki lahko z dohodninsko odločbo izkažejo, da so v preteklem koledarskem letu prejeli do-hodke iz drugega civilnega razmerja. Kandidirajo lahko tudi prosilci, ki so se šele v letu javnega razpisa zaposlili, samozaposlili ali prejemajo za svoje delo redne dohodke iz drugega civilnega razmerja. Prosilci bodo stanovanja dobili glede na število ožjih družinskih članov in veli-kost razpoložljivih stanovanj. Pogodbo za najem sta-novanja bodo predvidoma sklenili za obdobje petih let, najemnina pa bo znašala 90 % neprofitne najemnine. Po preteku petih let bo mogoče najemno razmerje podaljša-ti, najemnina se bo spremenila v tržno najemnino.

M Savus

Na Dolu pri Hrastniku se je 23. avgusta začela izgradnja novega gasilskega doma PGD Dol pri Hrastniku. Prvi korak, pri katerem so sode-lovali tudi dolski gasilci, je bila rušitev stare Dolančeve hiše in priprava zemljišča za začetek gradnje. Ob začetku del so bili prisotni tudi hra-stniški župan Marko Fun-

Med 5. do 11. avgustom se je skoraj 500 mladih pro-stovoljcev zbralo na taboru skavtskih voditeljev SREČA-nje, ki se je začel z dvodnev-nimi družbeno odgovornimi lokalnimi projekti po celi Sloveniji, nadaljeval pa na ta-bornem prostoru v Želodniku pri Domžalah. Del projekta so bili tudi stanovalci zasavske-ga VDC, ki so se dva dni dru-žili s skupino skavtov.

500 skavtov je v okviru ta-bora pomagalo več kot 1200 ljudem v različnih skupinah, skupnostih, društvih, insti-tucijah, ustanovah, domovih … “Kljub temu, da smo dan druženja začeli v rahli nego-tovosti, zaskrbljenosti ter s kančkom strahu,” so po dveh dneh, preživetih z uporabni-ki VDC, povedali skavti, “sta

V letu 2016 je Občina Tr-bovlje začela z urejanjem bivalnih enot v Hiši Zarja v Bevškem. Z lastnimi sred-stvi in s pomočjo prostovolj-cev so prenovili notranjost bivalnih enot in jih tako na-redili bolj prijazne za stano-valce, letos pa je na vrsti še

bila to zelo lepa dneva. Gre za edinstveno izkušnjo, pre-ko katere smo razbili mar-sikateri predsodek, oseb-nostno zrasli, predvsem pa spletli nova prijateljstva. Za-nimivo nam je bilo spozna-vanje okolja in stanovalcev.”Skavti so stanovalce učili skavtskih veščin, delali so vozle, preizkusili pa so se

Fekalije, pomešane z mete-orno vodo, so 14. avgusta iztekale v potok Trboveljšči-ca. Vzrok, so povedali na Ko-munali Trbovlje, je bila za-mašitev na kanalizaciji, ki je nastala zaradi velikih količin vlažilnih robčkov. Fekalije zaradi robčkov niso mogle odtekati po predvideni poti znotraj kanalizacijskega sis-tema, ampak so se izlivale v potok. Zamašeni del kana-lizacije so očistili in s tem preprečili nadaljnje izlivanje fekalij v potok.»Čistilni oz. higienski vlažil-ni robčki, vatirane paličice, blazinice iz vate, higienski pripomočki, pa tudi ostanki hrane, maščobe, strupi, bar-vila, kozmetična sredstva, cigaretni ogorki, plastika in drugi predmeti nikakor

kl, predsednik GZ Hrastnik Timotej Funkel in predse-dnik PGD Dol pri Hrastni-ku Urban Romih. Gradnja novega gasilskega doma bo ob ustreznih vremenskih pogojih potekala do sredine leta 2020, sporočajo na hra-stniški občini.

M Savus : Branko Klančar

Skavti v VDC Robčki zamašili kanalizacijo

ne spadajo v kanalizacijo.« opozarjajo na Komunali Tr-bovlje. V zadnjih letih prav vlažilni robčki predstavljajo še posebej pereč problem, saj se ne razgrajujejo, nase uja-mejo še ostale predmete in snovi, ki se znajdejo v kana-lizaciji, ter povzročajo zama-

šitve kanalizacije ter okvare naprav znotraj kanalizacij-skega sistema vse do čistilne naprave. Higienski vlažilni robčki spadajo med mešane komunalne odpadke, torej v črn zbiralnik.

M Savus : arhiv Komunale Trbovlje

tudi v Kimovih igrah, v kate-rih igrajo glavno vlogo čuti. Skupaj so postavili bivak in dan zaključili ob tabornem ognju. Noč so skupaj preži-veli v telovadnici, naslednji dan pa nadaljevali z družab-nimi igrami in prepevanjem.

M Savus : arhiv VDC Zagorje

Zarja do nove strehe

zunanjost stavbe. V avgustu so obnovili strešno kritino stavbe, ki je namenjena ose-bam v bivalni stiski. Strešna kritina je zaradi dotrajanosti puščala.

M Savus : arhiv Občine Trbovlje

Nov gasilski dom Mladim cenejše stanovanje

5četrtek, 29. avgust 2019NA BREGOVIH SAVEO Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.savus.si

V večstanovanjskih objek-tih, ki jih s toplo vodo oskr-buje Komunala Trbovlje, se strošek priprave sanitarne tople vode deli na podlagi sporazuma, ki so ga med seboj sklenili etažni lastni-ki, upravljavec in Komunala Trbovlje. Sporazum določa, da morajo etažni lastniki sami sporo-čati stanje vodomerov zadnje tri dni obračunskega meseca in prve tri dni naslednje-ga meseca preko portala

moja.komunala ali avto-matskega telefonskega odzivnika 080 21 40.

Ni podatkov – večji stroški Kadar vsi lastniki javijo svojo porabo, se jim strošek pripra-ve sanitarne tople vode ob-računava glede na dejansko porabo. Kadar pa podatki ka-terega od uporabnikov manj-kajo, v veljavo stopi 12. člen Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toplo-

to v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Ta določa, da se porab-niški delež za ogrevanje ozi-roma pripravo tople vode do-loči sorazmerno in pomnoži s faktorjem 3. Kaj to pomeni za upo-rabnika, ki ni sporočil stanja? Njegov strošek ogrevanja tople vode se bistveno poveča, hkrati pa se na ta račun soraz-merno zmanjša strošek ostalih uporabnikov v is-tem objektu. Povedano drugače: tisti, ki porabo tople vode re-dno sporočajo, imajo svoj delež sorazmerno obra-čunan oziroma se njihov

strošek še zniža v pri-meru, ko kateri od osta-lih uporabnikov svojega stanja števca ni sporočil. Posledice tega so lahko pre-cejšnje razlike v stroških za toplo vodo med uporabniki, ki živijo v istem objektu.Primer stanovanjskega kompleksa na ulici Salla-uminesDa bi prikazali, kako razli-

čen je lahko strošek porabe sanitarne tople vode, smo analizirali 169 uporabni-kov enega od stanovanjskih kompleksov na Ulici Sallau-mines. Analiza je pokazala, da so uporabniki v mesecu juliju za toplo vodo plačali od nekaj evrov pa vse do 65,88 € v enem primeru. Povpre-čen strošek tople vode na stanovanje je v juliju znašal

Zakaj javljati porabo tople vode? Javljanje porabe tople vode pogosto smatramo kot nepotrebno opravilo, čeprav je še posebej v večstanovanjski objektih to še kako smotrno. Če porabniki namreč stanja ne sporočajo, lahko strošek tople vode znaša večkratno vrednost dejanske porabe.

manj kot 15 evrov.Skupni strošek ogrevanja v poletnem času vključuje še fiksni del oziroma priključ-no moč za ogrevanje prosto-rov in ogrevanje sanitarne vode. V mesecu juliju je tako v stanovanjskem kompleksu Sallaumines skupni strošek ogrevanja v povprečju zna-šal 35,54 €.

PR objava

Sobota

14. september

ob 15. uri

Športni park

na Logu

Hrastnik

Ana Brinjevec iz Podku-ma, predsednica Društva izgnancev Podkum, je letos slavila 95. rojstni dan. Ro-dila se je v številni družini Grčar kot prvi otrok v Dolah pri Litiji. Od drugega leta dalje so z družino živeli na Polšniku. Med drugo sve-tovno vojno so bili izgnani v Nemčijo. Po vrnitvi se je poročila v Podkum. Rodili so se ji štirje otroci, dva si-nova in dve hčerki. Sedaj ima 11 vnukov in 21 pravnukov. Živi skupaj s sinom in snaho. V zimskih večerih je včasih rada pletla, saj so imeli ovce

Avgustovski petkov večer 23. avgusta je popestril do-gajanje v Zagorju. Na plo-ščadi pred zdravstvenim do-mom se je dogajanje pričelo z modnima revijama dveh domačih kreatorjev, Davida Bacalija in Davida Kneza, nadaljevalo pa z narodno zabavnimi napevi ansambla Alpski kvintet. David Bacali

Iztekel se je prvi krog glasova-nja za najboljšo planinsko kočo v Sloveniji, ki ga organizirata Planinska zveza Slovenije in spletni portal Siol.net. Planinci so v dveh kategorijah izbrali po pet najboljših planinskih koč, med katerimi je tudi lepo šte-vilo zasavskih.

V kategoriji naj planinska koča so med petimi fina-listkami kar tri take, ki sto-jijo na vrhovih v Zasavju in s katerimi upravljajo zasavska planinska društva: Planinski dom na Kalu, Planinski dom na Mrzlici in Planinski dom na Kumu. Slednjemu so pla-ninci največ glasov namenili že leta 2015. V tej kategoriji se za zmago potegujeta še Dom na Kofcah in Planinski dom pri Gospodični na Gor-jancih. V kategoriji naj vi-sokogorska planinska koča, kamor spadajo težje dosto-pne planinske postojanke, je med kandidatkami tudi Zasavska koča na Prehodav-cih. Koča se sicer ne nahaja na katerem od zasavskih vr-hov, so pa za njeno gradnjo zaslužni zasavski planinci,

ki so jo postavili na pobudo Hrastničana  Stanka Breč-ka. Pri gradnji, ki se je začela poleti leta 1953, so sodelova-la planinska društva Dol pri Hrastniku, Hrastnik, Kum Trbovlje, Trbovlje, Zagor-je in Radeče, ki kočo tudi upravlja. Koča je v devetde-setih letih prejšnjega stoletja postala prva koča v Julijcih s sončnimi celicami za pri-dobivanje električne ener-gije in prototipom suhega stranišča. V tej kategoriji so finalisti še Dom na Komni, Krekova koča na Ratitovcu, Pogačnikov dom na Kriških podih in Triglavski dom na

Kredarici. Glasovanje bo tra-jalo do 11. septembra 2019.

M MD : arhiv PZS

pri hiši in je bila volna ved-no na razpolago. Tudi branje knjig ji je bilo v veselje in ji še vedno krajša dneve. Ana Brinjevec je tudi predsednica Društva izgnancev Podkum in je aktivna vse od ustano-vitve naprej. Ob visokem jubileju sta jo obiskala predsednica KO RK Podkum Rajka Bajda in predsednik KS Podkum Ro-man Savšek, zapeli pa so ji Podkumski pevci. Dejala je, da tega dneva ne bo nikoli pozabila, zbrani pa so ji za-želeli, da bi se ga res še dol-go spominjala, bila še naprej

tako vedra, se dobro počutila in, da bi ji zdravje služilo še naprej vsaj tako dobro kot doslej.

M RB : arhiv KO RK Podkum

se je z modno revijo Made in Zagorje predstavil drugič, letos pa se mu je uresničila želja, da je revija potekala na prostem. Modno brv oziroma preprogo so dopolnile krea-cije Davida Kneza, prav tako Zagorjana, ki je bolj poznan po svojih vezalkah Quick-ShoeLace. Za predah med modnimi kreacijami je pos-

Zasavke med finalistkami 95 let Ane Brinjevec

krbela ženska vokalna sku-pina Zdravstvenega doma Zagorje – Zdravčice, ob pri-reditvenem prostoru pa je bil še modni bazar s stojnicami. Po osmi uri pa so na oder sto-pili članica in člani ansambla Alpski kvintet, ki so zabavali goste v pozen večer. Priredi-tev je organiziral Delavski dom Zagorje.

M : AAV

Bacali, Knez in Alpski kvintet

6 četrtek, 29. avgust 2019 www.jamatlon.siTEMA - NA BREGOVIH SAVE

Vrtec Zagorje ob Savi vabi starše, da otroke, ki ne obiskujejo vrtca, vpišejo v program

CICIBANOVIH URIC (za otroke od 3. do 5. leta)

in v program

IGRAJMO SE SKUPAJ – OTROCI IN STARŠI

(za otroke od 1. do 2. in od 2. do 3. leta).

Vpis bo potekal v Enoti Smrkci (za programa Cicibanove urice in Igrajmo se skupaj), Cesta 9. avgusta 111, 1410 Zagorje ob Savi

in v Enoti Kekec (za program Cicibanove urice), Izlake 6, 1411 Izlake, v torek, 3. 9. 2019, ob 16. uri.

Vabljeni, da se vpisa udeležite skupaj z otrokom!

K vpisu vabljeni tudi starši in otroci

iz sosednjih občin.

VRTECZagorje ob Savi

www.vrtec-zagorje.si

Novica je med Trboveljčani izzvala val ogorčenja – naj-bolj problematično je bilo dejstvo, da so informacijo, da naj bi na že tako degradirane površine odlagali potencial-no nevaren elektrofiltrski pepel, dobili iz medijev, ne neposredno od odgovornih oseb.

MOP: »Gre za nenevaren odpadek.«Županja Jasna Gabrič oz. Občina Trbovlje je nemu-doma poslala urgentno poi-zvedbo, s katero so od lastni-kov zemljišča (HSE), kamor naj bi te odpadke prepeljali, zahtevali pojasnila o izvoru in vrsti materiala, ki naj bi ga vozili v Trbovlje, rezultate vseh monitoringov, ki jih v zvezi z odloženim materia-lom skladno z zakonodajo morajo izvajati, ter zahteva-li vpogled v vsa dovoljenja. »Upravičeno nas skrbi,« so zapisali, »kako lahko iste odpadke, ki jih v Termitu ne morejo sprejemati, spreje-ma nekdo drug, v tem pri-meru HSE. Verjamemo, da papirji ustrezajo, kot so do nedavnega ustrezali tudi v primeru moravške občine, a v realnosti je bilo na terenu povsem drugače.«Občina je zahtevala tudi pojasnilo pristojnega minis-trstva (MOP), kolikokrat so v zadnjih treh letih opravi-li nadzor nad odlaganjem materialov na degradiranih površinah HSE – Energet-ske družbe oz. njene prav-ne predhodnice in tudi na

površinah družbe RTH v likvidaciji ter njene pravne predhodnice Rudnika Tr-bovlje – Hrastnik. »Ne bomo dovolili, da bi na naših, že tako degradiranih površinah odlagali odpadke, ki bodo z onesnaževanjem še dodatno obremenili naše okolje. Zdi se nam nedopustno in nesprejemljivo, da bi se tako invazivne odločitve, ki vplivajo na kakovost življenja vseh občanov, sprejemale na način, da se ignorira lokalno skupnost in se je o tem ne obvesti oziroma za takšne zadeve poizvedujemo na terenu in prebiramo v medijih,« so še dodali na občini. HSE so po-zvali k takojšnjemu prene-hanju izvajanja dejavnosti, ki bi lahko bile nevarne za zdravje občanov.Z MOP so konec julija od-govorili, da zadevo rešuje Inšpektorat RS za okolje in prostor in da so zadn-ji pregled pri HSE opravili 15. februarja in da so si te-daj ogledali tudi odlagališče Prapretno, kjer so ugotovili, da je odlagališče zaprto in da tja ne odlagajo odpadkov. La-konco so si ogledali 25. julija in ugotovili, da je bil elektro-filtrski pepel skladiščen ob objektu in pokrit s plastično folijo. Ker to ni bilo v skla-du s predpisi (pepel bi moral biti skladiščen v objektu), so izdali odločbe o prepovedi skladiščenja na prostem in poziv za odstranitev že od-loženega pepela na neutr-jeni površini. Energetika

Ljubljana, enota TE-TOL, je županji posredovala rezul-tate analize, ki jo je med 8. majem in 6. junijem opravil Inštitut za kemijo, biologijo, meritve in analitiko. Analiza je pokazala, da gre za pepel iz elektrofiltra ter žlindro iz iznašalcev žlindre iz termo-elektrarne-toplarne na pre-mog ter da odpadki ne prese-gajo mejnih vrednosti.

Pepel kot priložnostDirektor HSE Energetske družbe Trbovlje, ki naj bi sprejemala elektrofiltrski pepel iz Ljubljane, Ervin Renko, v pepelu vidi dob-ro priložnost za Trbovlje. V skladu z veljavno zakonoda-jo so ga želeli predelovati v koristen gradbeni material. »Zavračamo navedbo, da bo družba odpadek odlagala, saj je v preteklosti aktivno odla-gališče elektrofiltrskega pe-pela z odločbo Agencije RS za okolje v celoti zaprto in rekultivirano. V luči krožne-ga gospodarstva in ponovne uporabe odpadnih materia-lov bo elektrofiltrski pepel po začasnem skladiščenju in skladno z veljavno zako-nodajo predelan v koristen gradbeni material, primeren za zasipe in sanacije degra-diranih površin,« so še za-pisali v sporočilu za javnost na HSE.Kot primer, kaj bi lahko bilo, je Renko na izredni seji v Tr-bovljah izpostavil dislocira-no enoto HSE, danes zaprto odlagališče Prapretno, ki so ga uspeli uspešno rekulti-virati in na njem vzpostaviti zelene površine. Zagotovil je, da so na željo županje in trboveljske javnosti tudi na Lakonci prenehali z odla-ganjem elektrofiltrskega pe-

pela, dokler ne bodo analize, ki jih izvaja RTCZ, pokazale, ali je pepel res nenevaren, kot kažejo že opravljene ana-lize. Renko meni, da lokalna skupnost iz Trbovelj odgan-ja potencialne investitorje. »Odločiti se je treba, ali že-limo gospodarstvo ali ne,« je še navrgel na seji.Vsi pa v pepelu ne vidijo tako velikega potenciala za dobro. Nasta Doberlet Bučalič, predstavnica Civilne inicia-tive Trbovlje, je na izredni seji med drugim izrazila dvom, ki so mu prikima-li mnogi: »Če je pepel res nenevaren, zakaj ga v Ljubl-jani nočejo?« Poudarila je, da odlaganje pepela predstavlja nevarnost tako za zdravje okoliških prebivalcev kot tistih, ki pepel prevažajo in stresajo.

Svetniki: »Pepel v Trbovljah ni dobrodo-šel.«Po dolgi in mestoma žolčni razpravi so svetniki 8. av-gusta nekaj pred deseto zve-čer sprejeli tri sklepe. Prvi: Občina Trbovlje ne podpi-ra in ne dovoljuje zbiranja, skladiščenja in predelovanje odpadkov elektrofiltrskega pepela oziroma podobnih potencialnih onesnaževalcev okolja na degradiranih povr-šinah HSE, dokler se analize ne predstavijo na seji občin-skega sveta Občine Trbovl-je. Drugi: na naslednji seji občinskega sveta naj HSE Trbovlje predstavi rezultate naročenih strokovnih analiz odloženega materiala. Tretji: predlagali bodo, da naj Po-licijska postaja Trbovlje po-gosteje izvaja nadzor nad dovažanjem tovornih vozil z naloženo odpadnim ma-terialom na območje bivših eksploatacijskih površin.

Minister brez odgovoraV reševanje problematike odlaganja elektrofiltrskega pepela so se vključili tudi za-savski poslanci. Na izredni seji 8. avgusta je poslanec SD Soniboj Knežak govoril o predlogu zakona o monito-ringu (po zaprtju RTH), saj

monitoring v zakonodaji ni natančno opredeljen. Posla-nec Levice Primož Siter pa je izpostavil, da gre pri pe-pelu poleg okoljskega tudi za postopkovni problem, saj je bilo razvidno pomanjkanje vključenosti lokalne skup-nosti v odločanje o zadevi. Poslanka LMŠ Nina Mau-rovič je na MOP naslovi-la dopis, v katerem je med drugim spraševala, ali je tovrstne posle mogoče skle-pati brez vednosti lokalne skupnosti in ministrstva in, ali je MOP pripravil analizo vpliva deponiranja pepela na okolje. Na ministrstvu so odgovorili, da lahko HSE Tr-bovlje prevzema odpadke, za katere je vpisana v evidenco zbiralcev odpadkov. Siter je na ministra za okolje in prostor Simona Zajca že pred časom naslovil poslan-sko vprašanje, v katerem je problematiziral izključenost stroke in lokalne skupnos-ti iz spornega projekta ter ministra vprašal o točni lo-kaciji deponije, izvoru ne-

varnih odpadkov, namerah o njihovi predelavi in po-manjkanju presoje okoljskih vplivov projekta. »Najbolj pomembna vprašanja se tičejo pomanjkanja neodvis-nih analiz okoljskih vplivov in nadzora deponiranja ne-varnega pepela. Ministru sem zastavil vprašanja o pre-teklem, trenutnem ali načr-tovanem monitoringu stanja tal in površinskih voda, da se zgodba iz Moravč ne bi ponovila tudi v Trbovljah,« pravi poslanec. Ministra je z vprašanjem opozoril tudi na pomanjkanje dialoga onesnaževalcev z lokalno skupnostjo in lokalno civilno okoljevarstveno iniciativo. Minister za okolje in prostor Simon Zajc poslancu v za-konsko določenem roku 30 dni ni odgovoril, zato Siter načrtuje vprašanje za mi-nistra na naslednji redni seji Državnega zbora, ki bo, kot je zapisano na spletni strani DZ, 23. septembra.

M : Martina Drobne

Pepel v TrbovljahMoravško podjetje Termit je v začetku julija zaradi onesnaževanja dobilo rdečo luč za predelovanje odpadkov. Med podjetji, ki so os-tala brez odjemalca za odpadke, je tudi Energetika Ljubljana. Kaj kmalu je v javnost prišla novica, ki je razburila občane in občinarje - da bodo elektrofiltrski pepel po novem vozili v Trbovlje.

7četrtek, 29. avgust 2019O Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.savus.si NA BREGOVIH SAVE - POGOVOR

Matjaž Švagan: Biti Zagorjan ali Zagorjanka je način življenja.Deveti avgust je praznik občine Zagorje ob Savi, ki jo že 27 let vodi župan Matjaš Švagan, eden tistih slovenskih županov, ki mu njegova občanke in občani najdlje zaupajo. Ob prazniku smo mu zastavili nekaj vprašanj.

Gospod župan s čim ste najbolj zadovoljni v zad-njem letu vodenja za-gorske občine? Najbolj zadovoljen v zadnjem letu sem z izgradnjo vpadni-ce Ruardi, pa izgradnjo Ko-lodvorske ceste in rondoja na regionalni cesti proti odseku Litija – Trbovlje. Sigurno pa je ena izmed največjih prido-bitev tudi povezovalna cesta Podkum – Sopota, kar je bila dolgoletna želja tako krajank in krajanov Podkuma kot tudi občine. Brez ljudi, ki tam živijo, njihovih prizade-vanj, pa tudi našega deleža, je vprašanje, kdaj bi do tega projekta sploh prišli. Na ce-stah se je res naredilo precej. Npr. modernizacija ceste od Izlak proti Mlinšam, z iz-gradnjo, po več kot 10 letih, semaforiziranega prehoda na Mlinšah. To so glavni in-frastrukturni objekti, ki so večji del financirani z države – tu gre zahvala vladi Repu-blike Slovenije.Kaj pa na drugih področ-jih?Država je pomagala rešiti tudi dom na Prvinah, kjer

je vlada odkupila objekt. Vsebine smo se lotili skupaj s Centrom šolskih in obšol-skih dejavnosti. Letno naj bi občino obiskalo od 2 do 3 tisoč mladih. Pokazali jim bomo našo občino in lepote celotnega Zasavja. Gotovo je bila ena od pogumnih potez, da smo šli v sanacijo plazu v Čemšeniku. S tem smo sanirali velik plaz, se lotili reševanja cerkve in samega Čemšenika. Pomembno je

tudi, da smo s tem obdržali predvsem grobove, pa rešili cestno infrastrukturo, in-dividualne objekte. Gre za investicijo okoli milijon in pol evrov. In to je vzorčen primer, kako lahko država, lokalna skupnost, krajev-na skupnost, župnija skupaj naredijo velike stvari, če je pozitivna energija. Dokaz, da se dajo uresničiti dobre stvari, če na prvo mesto pos-tavljamo človeka, šele nato politiko. Takšne zgodbe so naša velika prednost, kar nam daje energijo za naprej. Se je zgodilo tudi kaj, s či-mer niste zadovoljni?Seveda. Največji poraz je bila neuresničena obljuba, dana pri izgradnji novih pro-storov osnovne šole Toneta Okrogarja. Izkazalo se je namreč, da gredo na podro-čju gradbeništva v Sloveniji cene v nebo. Ne le glavnih ponudnikov, ampak tudi podizvajalcev, dobaviteljev materialov. Ugotovili smo, da gre vrednost preko mož-nosti občinskega proračuna. Vemo, da država ničesar ne namenja za predšolske ozi-

roma osnovnošolske inve-sticije. Moja odgovornost je med drugim tudi to, da ne pripeljem proračun do finančnega zloma. Mislim, da smo vsi to sprejeli z ra-zumevanjem, saj zaenkrat enostavno ne moremo zago-toviti toliko denarja za to na-ložbo, ki se je dvignila proti 8 milijonom evrov, sami.Ne želim zapustiti funkci-je kot župan, ki bi najbolj zadolžil občino Zagorje ob

Savi in ne dal možnosti ko-riščenja evropskih sredstev, katera nas čakajo tudi v pri-hodnje. Seveda pa sem znan po tem, da to ne pomeni, da smo obupali. Imamo priprav-ljeno varianto B, tako da bo šola adaptirana, opravljena bo tudi energetska sanacija telovadnice vključno z zahte-vami šole, da napravimo dobre pogoje za delo. Seveda bomo naložbo prilagodili ob-činskemu proračunu, delno naj bi jo sofinanciral tudi Eko sklad. Ampak v tej zgodbi smo ostali sami. Smo v fazi idejnih zasnov, tako da bi bila v tem trenutku kakršnakoli izjava neumestna. Varianta B se intenzivno pripravlja in obljuba, ki je bila dana, bo izpolnjena. Vendar v okviru finančnih možnosti občin-skega proračuna.V zadnjem času je veliko besed okoli Medijskih to-plic – kako gledate vi na razplet oziroma na do-gajanje okoli Medijskih toplic?Že od prvega dne, ko so se odprle obnovljene Medijske toplice, potekajo res čud-ne zgodbe. Obžalujem da mora na koncu imeti lokalna skupnost takšen objekt, do katerega je pripeljala znana tajkunska zgodba. Na takšen način izkoriščati banke je nedopustno. Vemo, da bomo vsi plačali to proračunsko luknjo, sanacijo bank. Nihče ne odgovarja za to, do česar je prišlo. Občina ni lastnica Medijskih toplic. Vemo, da je v stečaju kompleks kupi-lo privatno podjetje, ki je na objekte obesilo okoli 8 mili-jonov evrov hipotek. Občina si želi dobrega gospodarja, ki bi iz Medijskih toplic naredil to, kar so: turistični zasavski biser.Kaj je novega okrog Ce-roza in reševanja te, tre-nutno največje zasavske

zagate?Iščemo pametne rešitve, mislim, da jih s skupnimi močmi lahko najdemo. V tej zgodbi smo bili zavedeni vsi, vključno z občino Trbovlje, ki še vedno razmišlja o izsto-pu iz družbe Ceroz. Želim si, da ostanemo v tej zgodbi še naprej skupaj. Mislim, da lahko skupno uredimo stva-ri, čeprav je res, da niso eno-stavne.Kaj pa naložbe v občini? Že dolgo razmišljate o novih prostorih knjižni-ce. Kako je s to naložbo?Prostori za razširitev mestne knjižnice so odkupljeni, pripravljamo vse potrebno za to naložbo in upamo, da se jo bomo lahko čim hitreje lotili.Objekt Svee ste odkupili. Kaj pa sedaj?Tudi tam se bomo naložbe lotili v skladu s proračun-skimi možnostmi. Trenutno pripravljamo vse potrebno, da bomo objekt energetsko sanirali. Prav tako se bomo lotili energetske sanacije Proletarca, kjer ima sedež Mladinski center Zagorje ob Savi.

Kaj pa ekonomska po-slovna cona Selo?Kot se je pokazalo, je bila pametna naša previdnost pri pripravi naložbe moravškega Termita. Sedaj se pogovarja-mo o drugih investitorjih, ki jih zanima prostor v tem delu Zagorja. Mislim, da smo na dobri poti, da se bo tudi tam kmalu začelo doga-jati na polno. In naložbe na drugih področjih?Pripravili smo vso potrebno dokumentacijo za nakup 50 električnih koles, s katerimi bomo opremili Zagorsko do-lino. Z nakupom prostorov za Pon Do Kwan smo rešili prostorsko stisko za najmanj 200 mladih športnikov in športnic Zagorja. Saniramo tri velike plazove. V sodelo-vanju s Telekomom Zagorje razvijamo v pametno mesto – rezultat prvega koraka je nova pametna luč na mestni ploščadi. Skupaj z državo pa smo se lotili urejanja treh plazov v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov.Torej gre Zagorje, po va-šem, še vedno po poti uspehov?

Iz srca rad, iskreno in ponos-no pohvalim vsak zagorski uspeh, uspeh vsakega našega človeka. Zakaj bi čakal, da to storijo drugi in se bal, da nas v vsesplošni nezdravi tek-movalnosti po nemarnosti – ali po krivici - prezrejo? In če očitek, da so se v 27 letih, kolikor vodim zagorsko ob-čino, te »moje skromnosti« nalezli tudi drugi, me to, priznam, samo veseli. Morda so se pa Zagorjani res nalezli zavesti, da so uspešni?Biti Zagorjan ali Zagorjanka je način življenja. Je slog, ki so nam ga določili naši pred-niki, ko so si utirali poti v zagorsko pokrajino. In mi ga tako – po najvišjih postavah - tudi živimo. Ne predamo se zlepa. Ko pademo, vstanemo še močnejši. Dosegamo fi-nančne in moralne rekorde. Naj omenim le, da smo se tudi letos v spletnem delu tekmovanja Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna uvrstili med tri najbolj gostoljubne obči-ne v Sloveniji.

M Marko Planinc : arhiv Občine Zagorje

8 četrtek, 29. avgust 2019 Novi podjetniki v Zasavju oglašujejo v SavusuAUFZUG - NA BREGOVIH SAVE

Objavo oglasov v rubriki Aufzug so omogočili

Pogoji razpisa Aufzug • na razpis se lahko prijavijo vsa novo-

nastala podjetja, samostojni podjetni-ki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2017, 2018 ali 2019,

• podjetja morajo imeti sedež v obči-nah Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje ob Savi.

Čudežna deželatrgovina z unikatnimi izdelki

Ulica 1. junija 4, TrbovljeTel. 041 855 697

Delovni časPonedeljek – četrtek: 9 – 12 in 15 – 19

Petek: 9 – 12 in 15 – 18Sobota: 9 – 12

nedelja in prazniki zaprto

Podjetje SIMVAR se ukvarja s konstruiranjem, pripravo tehnične dokumentacije in izdelavo jeklenih

konstrukcij vseh vrst. S svojimi izkušnjami na področju razvoja

izdelkov našim strankam nudimo tehnično podporo v vseh fazah

projekta. Izdelujemo nadstreške, terase, ograje in ostale jeklene

konstrukcije po naročilu.

Obiščite našo spletno stran www.simvar.si, nas pokličite na 040 425-

797 ali nam pišite na info@simvar.siIZDELAVA KVALITETNIH

KUHINJ PO NAROČILU

OD IZRISA DO IZVEDBE

www.kuhinje-miha.si | ppm@si

ol.net

tel.: 041-754-418

Pralnica in čistilnica Janez Kanižar s.p.

Gimnazijska cesta 221420 Trbovlje

Tel.: 064 137 958

Delovni časPonedeljek – petek: 8 – 12 in 15 – 18Sobote, nedelje in prazniki zaprto

Popolnoma prenovljena čistilnica, ekološko pranje, čistimo vse

Pralnica že od 1960

VPIŠITE SE VPROGRAME2019/2020

19. 9. 2019 od 9.00 do 17.00

DAN ODPRTIH VRAT VGC ZASAVJE

9četrtek, 29. avgust 2019oglašujte na savus.si OGLASI

Malgaj�d.o.o,�Gabrsko�30,�1420�Trbovlje

03/56-33-155;�prodaja.skoda@malgaj.com

www.malgaj.eu

� � � � � � � �� � � � � � � � � � � � � ��� � � � ����� � � � � � � � � � � �

Avtohiša�Malgaj�d.o.o.,�Gabrsko�30b,�1420�Trbovlje03/56-33-110;�prodaja.renault.trb@malgaj.com

www.avtohisamalgaj.si

� � � � � � � � � � � � � � � � ��� �

10 četrtek, 29. avgust 2019 KULTURA - NA BREGOVIH SAVE Kulturno o kulturi vsak dan na savus.si

12. 9. ob 18.00 - Knjižnica Hrastnik Aleš Juvanc: Od Izraela do Kenije s kolesom24. 9. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Vlado Garantini in Jože Ovnik – predstavitev pesniške zbirke Amfore20. 9. od 16. ure dalje - Mestni park Trbovlje Igre brez meja: Pomagaj Perkmandeljcu na drugo stran mavrice25. 9. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Literarni večer: Nespodobni odvetnik

Kaj dogaja

KC DD ZAGORJE vabi na

KONCERT SKUPINE MI211. 10. 2019 ob 20. uri

V galeriji Medija v Zagorju so 20. avgusta odprli razsta-vo z naslovom De profundis fotografa Vukašina Šobota. Šobot se je predstavil s črno belimi fotografijami por-tretirancev, ki jih povezuje omamnost cigaretnega dima.»Poznamo vrsto imenitnih in izjemnih mislecev, avtor-jev, umetnikov, ki jim je in jim tudi danes cigaretni dim ustvarja občutje, v katerem lahko razdimijo in očistijo svoje misli, izostrijo in foku-sirajo svoje ustvarjalne vizi-je ter intelektualne in ume-tniške presežke. Teh je tudi na Vukašinovih fotografijah cela vrsta, njihova dela in razmišljanja pa bogatijo naš čas,« je v spremni besedi za-pisal umetnostni zgodovinar Lado Jakša. Na razstavlje-nih fotografijah spoznamo bolj ali manj znanje sloven-ske (pisatelj Feri Lainšček, igralec Jure Ivanušič) in zasavske obraze (pisatelj Roman Rozina, novinar in politik Aleš Gulič Leko, novinarka Karmen Štran-car Rajevec, direktor Radia Kum Aktual Simon Prele-

Prvi teden v septembru bo znano, kdo bo zmagovalec letošnjega glasbenega tek-movanja Slovenska nota. Na avdicijo se je prijavilo 43 pevk in pevcev iz celotne Slovenije. Strokovna komi-sija, ki so jo sestavljali pevki Alya in Gaja Prestor, zma-govalec Slovenske popevke Alex Volasko, pevec Nino Ošlak in lanska zmagoval-ka Slovenske note Maruša Zmrzlak, je za finalni izbor izbrala 10 najboljših.Na finalnem koncertu Slo-venske note 2019, ki bo po-tekal v Delavskem domu Hrastnik 7. septembra, se bo predstavilo 9 finalistk in en finalist. Med njimi bosta dve Zasavki, osemnajstletna Gaja Kolenc iz Hrastnika in leto starejša Trboveljčan-

V hotelu Astoria na Bledu so 27. julija odprli razstavo Utrinki italijanske Toskane, ki jih je v objektiv ujel foto-graf Slavko Stošicki. Sto-šicki, ki izhaja iz Trbovelj, je član Fotografskega kluba Triglavski narodni park. Tokrat je pripravil ciklus 30

Glavne zvezde letošnjega Hï festivala so bili Queen Real Tribute. Skupino sestavljajo Ivan Ristanović (vokal), Nenad Bojković (kitara), Ivan Đerfi (bas kitara) in Radoš Ćapin (bobni). Ri-stanović na koncertih nosi oblačila, kakršna je nosil Freddie Mercury, Boj-ković igra enako kitaro in prav tako kot Brian May s kovancem, ne s trzalico, kar daje poseben zvok. Z glavne-ga odra so se razlegale zna-ne melodije, kot so I Want To Break Free, Bicycle Race,

V Studencah Bohemian Rhapsody Finale se bližaSredi avgusta se je v hrastniških Studencah odvijal že drugi Hï festival, ki je v Zasavje pripeljal številne domače in tuje zvezde elektronske glasbe in oponašalce ene najbolj poznanih skupin v zgodovini glasbe.

We Will Rock You, Another One Bites the Dust, We Are the Champions in seveda Bohemian Rhapsody, ki jo je skupina izvedla s pomočjo posnetkov Freddieja Mercu-ryja in publike. »Queenom« so na glavnem odru nekaj po polnoči sledili Red Five Point Star iz Trbovelj.Festival je trajal dva dni. Prvi dan je bil odet v elek-tronske ritme. Na glavnem odru so nastopili Plastik Funk, Mike Vale, Furious Stylez, Clay Clemens, Joe-2Shine, domačin Stanny Ab-

ram in Helius, na drugem pa Spencah, Kryptønite, Woo-ga, Nukleus in VJMVb. Na drugem odru se je elektro-nika nadaljevala tudi v drugi dan, ko so ga zavzeli Stanny Abram, Tea Vučković, Mar-

ko Lük, Milenko Vujašin, Sibbjag, Levis in Bilboni. Udeležencem festivala so organizatorji omogočili tudi kampiranje.

M : MD

ka Ajda Grabnar. Ostale finalistke in finalist Sloven-ske note 2019 so Laura Me-nard (23 let, Logatec), Nina Šentjurc (18 let, Slivnica pri Celju), Natalija Cerar (17 let, Lukovica pri Kamniku), Ninnay (26 let, Postojna), Zarja Robar (11 let, Zgor-nja Polskava pri Slovenski Bistrici), Nuša Sirk (14 let, Zgornja Polskava pri Sloven-ski Bistrici), Nuša Dekleva (15 let, Razdrto) in Denis Trap (17 let, Skorno pri Šo-štanju). V začetku avgusta so v MC Hrastnik pripra-vili promocijski koncert, na katerem so se finalistke in finalist predstavili vsak s po eno priredbo slovenske pesmi.

M Savus : arhiv Slovenske noteDe profundis Stošickijeva Toskana

snik, motorist Rutka). Šobot je na otvoritvi pove-dal, da se je odločil za kva-dratne fotografije, saj je ta format najbolje poudaril kompozicijo razstavljenih del. Z reportažno fotografijo se ukvarja od leta 2000, kot fotoreporter sodeluje z raz-ličnimi domačimi in tujini agencijami. Leta 2016 je kot fotograf sodeloval na Slikar-ski koloniji Izlake Zagorje, leto kasneje pa je kot prvi povabljeni fotograf sodelo-val tudi na slikarski koloniji Art Kum. Na otvoritvi raz-stave se je poleg tistim, ki ga podpirajo na njegovi ume-tniški poti, med njimi ima glavno vlogo žena Tina M. Šobot (tudi odlična fotogra-finja), zahvalil tudi portreti-rancem.Razstavo 23 portretov je odprl slikar Milan Raz-boršek iz Delavskega doma Zagorje ob Savi, ki skrbi za Galerijo Medija. Za glasbeni presežek večera pa je z vio-lino poskrbela kar Šobotova hči Eva Liza Šobot.

M Marko Planinc : Tina M. Šobot

fotografij Toskane iz različ-nih letnih časov. Razstava zajema različne barve in te-matike. Tema Stošickijevih fotografij so večinoma kraji-ne, predstavil pa je tudi ulič-no življenje v Toskani. Na vsaki razstavi avtorji, člani FK TNP, predstavijo svo-

je delo tudi v diaprojekciji. Stošicki se je odločil za 150 fotografij Slovenije.Otvoritev razstave je bila v soboto, 27. julija, dobro obi-skana. V poletnem času so razstave namenjene pred-vsem turistom. »Kolegi fo-tografi pravijo, da izbiram

drugačne ‘punkte’, izhodišča, kot ostali,« pravi Stošicki in dodaja: »Tudi v Toskani ni-sem želel fotografirati kla-sičnih zgodb, ampak sem šel iz okvirjev in predstavil svo-je poglede nanjo.«

M MD : Miro Zalokar

11četrtek, 29. avgust 2019Metri, stotinke, točke, goli, koši na www.savus.si NA BREGOVIH SAVE - ŠPORT

Na Kongresnem trgu v Lju-bljani so v nedeljo, 18. avgu-sta, igralci ekipe 3 x 3 Piran, v kateri igra tudi Trboveljčan Gašper Ovnik, osvojili dru-go mesto na turnirju Chal-lenger v ulični košarki, igri 3 x 3, ki je tudi olimpijska di-sciplina. Dva dni prej je ekipa Pirana prepričljivo osvojila naslov državnega prvaka. V

Kegljač in kolesar Uroš Stoklas se je zadnji vikend v juliju udeležil nove vztraj-nostne kolesarske dirke. Tokrat se je skupaj s svojo ekipo odpravil na dirko Race Across France. Trasa je pote-kala na razdalji 546 km, od Cannesa do vasi Saint-Jean-en-Royans v bližini Greno-bla. Trasa je imela 10.000 višinskih metrov vzponov. Celotna dirka je potekala v precej neprijetnih vremen-skih pogojih: štartali so v dežju, večji del Provanse je

TekMed ženskami so bile na 10,5 km absolutno najboljše Manuela Golob, Mateja Baš in Renata Vetrih, pri moških pa Rok Puhar, Ma-tej Šturm in Miran Cvet. Na 5 km so v absolutni kon-kurenci traso z najboljšim časom pretekle Lea Čebin, Nataša Hribar in Karin Ojstršek, med moškimi pa Jan Berčon, Marjan Rosi Čebin in Žiga Brenjevec. 110 tekačic in tekačev se je pomerilo tudi na občinskem prvenstvu. Pri ženskah so bile na 10,3 km najboljše Mateja Baš, Mojca Sušnik in Polona Lavrič, pri moš-kih pa Angelo Korica, Domen Drnovšek in Urh Grabnar.

Od 1. do 4. avgusta je v olimpijskem bazenu v Kra-nju potekalo letno odprto dr-žavno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane, ki se ga je udeležilo 310 pla-valcev iz 29 slovenskih klu-bov, med njimi tudi plavalca trboveljskega Rudarja Tilen in Žiga Šintler. Tilen je s solidnim nastopom na 100 m prsno med člani, kar je bil njegov edini nastop, os-vojil 4. mesto in se kljub po-manjkljivem treningu zaradi službenih obveznosti uvrstil med najboljše. Da PK klub Rudar ni ostal brez stopničk,

Ovnik in Ermanfinalu državnega prvenstva je Ovnikova ekipa premagala ekipo Kranja. Na mednaro-dnem tekmovanju Challen-ger so igrali odlično do finala. V četrtfinalu so »pospravili« svetovne prvake, ameriško ekipo Princeton, v polfinalu po pravi drami ekipo iz Sau-dske Arabije. V finalu jim je zmanjkalo moči proti srbski ekipi Vrbas.V Ljubljani so potekali tudi zaključni košarkarski tur-nirji državnega prvenstva 3×3 v ženskih konkurencah. Naslov državne prvakinje je osvojila še ena Zasavka, Tjaša Erman, članica ženske ekipe do 17 let Ilirjanke Jr. Za nadobudno hrastniško košar-

karico Tjašo Erman je bil to prvi osvojen naslov državne prvakinje v košarki 3×3. V sezoni 2018/2019 je osvojila tudi naslov državne košar-karske prvakinje z ekipo Felix Zasavje v kategoriji do 15 let, jeseni pa bo nadaljevala kari-ero v ljubljanski Iliriji.

M MD in GE : osebni arhiv

kolesarje spremljal veter, ki se je do najvišje točke dirke, 1909 m visoke gore Mont Ventoux, še krepil in dose-gal sunke preko 80km/h. Stoklas je vrh dosegel malo po polnoči in v pravem or-kanskem vetru, mrazu in megli je sledil še zahteven spust in še približno 200 km do cilja. Stoklas je na koncu za 546 km porabil dobrih 29 ur in bil drugi na tej razdalji.

M Savus : arhiv Uroša Stoklasa

Mlajše tekačice in tekači so tekli na 1000, 500 in 300 metrov, od katerih sta bila zadnja dva teka netekmo-valna. Na 1000 m je teklo 21 otrok, pri dekletih so prva tri mesta osvojile Katja Brinjevec, Lara Maksim Bedrač in Pija Bantan, pri fantih pa Maks Kotar, Nejc Škrinjar in Tim Ocepek. Na 500 m je teklo 79 otrok, na 300 m pa 212. Teklo je tudi 19 invalidov. Na 7,5 km dolg pohod po Zagorski doli-ni se je podalo 33 pohodnic in pohodnikov.

Kolesarski vzpon Letošnji, 13 km dolg vzpon na Zasavsko Sveto goro iz centra Zagorja preko Čol-nišč, Kala, Šentlamberta do

koče na Zasavski Sv. gori je bil že 19. V ženski konkuren-ci je tokrat zmagala Katari-na Novak, v moški pa Dean Bratuš. Občinska prvaka sta postala Lucija Arh in Pe-ter Drnovšek. V ekipnem tekmovanju so najboljši čas dosegle ekipe BikeRepublic, LPP in KD Sprint. Najsta-rejša udeleženca vzpona sta bila Irena Berčon (1949) in Franci Koželj (1946), naj-mlajša pa Anamarija Hau-ptman (2001) in Timotej Hauptman (2009).

V duatlonu teka in kole-sarjenja so bile v absolutni konkurenci pri ženskah naj-boljše Lucija Arh, Mateja Drnovšek in Urška Me-serko, pri moških pa Miha Lajevec, Simon Bastl in Samo Kolenc.

M Savus : Klemen Vukič

Tek, pohod in vzponDan pred Zagorsko nočjo (3. avgust) je bil zaznamovan s športom. V okviru občinskega praznika sta Občina Zagorje in ŠD Izlake prip-ravila 15. Tek in pohod po Zagorski dolini, kolesarji pa so se vzpeli na Zasavsko Sveto goro. Start teka je bil pod trojanskim klancem v Polšini, tekači so pretekli 10,5 kilometra dolgo progo do Zagorja.

Šintlerja na DP

Šketako enajstiHrastničan Denis Ške-tako je na Ironmanu v švedskem Kalmarju v močni konkurenci osvojil enajsto mesto. »Ironman Kalmar (3,8 km plavan-ja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka, op. a.) mi bo zagotovo ostal v spo-minu zaradi mojega naj-boljšega plavanja (49:23) in mojega skupnega naj-boljšega tempa Ironmana (8h 11min). Kot vedno sem tudi tokrat sam tr-pel na kolesu (povprečno 41km/h) in poskušal dati vse od sebe na tekaškem delu (2 uri 54 min). Med celotno dirko smo se borili z vetrom, malo z dežjem, a brez vročine,« je na Instagramu zapisal Šketako. Deseto mesto mu je z minuto prednosti odnesel Šved Karl-Johan Danielsson. Prvo mesto je osvojil Nemec Boris Stein s skupnim časom 7 ur, 49 minut in 14 se-kund.

M MD

Stoklas drugi

je poskrbel Žiga, ki se je uspel kar trikrat uvrstiti na oder za zmagovalce. Osvojil je tretje mesto na 50 in 100 m prsno

ter na 400 m mešano. Skupaj sta si Šintlerja priplavala 8 fi-nalnih nastopov.

M Savus : PK Rudar Trbovlje

12 četrtek, 29. avgust 2019 Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510OGLASNA STRAN

13četrtek, 29. avgust 2019NA BREGOVIH SAVEOglašujte na savus.si

Do specialistaže v sedmihdneh.

Za zdravje,za zmage.

Specialisti

Specialisti+

Specialisti Nezgoda

Preprečite, da bi se vamzdravstveno stanje poslabšalo zaradi predolgega čakanja napregled specialista.

Dostopajte do pregleda,diagnoze in zdravljenjahitreje.

Povprečna čakalna doba z zavarovanji Specialisti v letu 2018 je bila 7 dni.

Vaš partner za zdravje. www.triglavzdravje.si

14 četrtek, 29. avgust 2019 www.jamatlon.siNA BREGOVIH SAVE

Življenje poteka po točno določenih zakonitostih. Z osnovnim razumevanjem temeljnih načel življenja in njihovim uvajanjem v vsak-dan lahko z nekaj vloženega truda dosežemo ogromne spremembe na bolje. Bistvo učenja leži v preseganju lastnih slabosti in krepit-vi vrlin, ki obstajajo znotraj vsakega izmed nas. Na »sce-ni« je veliko modrosti, nasve-tov, priporočil, vendar (pre)pogosto manjka avtentičen, izvoren, praktičen pristop, ki lahko skozi vsakodnevno prizadevanje – morda samo nekaj minut – omogoči res-nične spremembe življenja na bolje. In to je to, kar vsi potrebujemo – teorijo iz-ključno v službi prakse. Ni pomembno samo vedeti, ampak tisto, kar vemo, tudi živeti!Pot k trajni sreči in uspehu je možna samo skozi razvi-janje vrlin in odstranjevanje neugodnih lastnosti, ki kore-ninijo v globljih sferah člove-kove osebnosti. Spremeniti te lastnosti pomeni, da nujno potrebujemo pozitivno re-programiranje, ki ga je moč doseči samo in izključno z redno prakso. Znotraj popla-ve univerzalnih nasvetov in priporočil bi moral sleher-ni posameznik najti svojo individualno pot, najti svoj algoritem. Ljudi v glavnem preganjajo iste stvari, ki so čvrsto zasidrane v naših gla-vah in nam preprečujejo tisto najbolj žlahtno v življenju. Vsak dan bi se morali ne-kajkrat vprašati: »Kakšno je življenje brez veselja, rados-ti, smeha, lahkotnosti? Je to sploh vredno življenja?«Za pozitivne transformacije nujno potrebujemo Učite-lja. Življenje nas tako ali tako uči samo po sebi, toda takšno izobraževanje pogos-to peče, boli in veliko stane. Učenje življenja samega se pogosto jemlje kot konflik-

tno; ni nam jasno, zakaj se dogajajo za nas nerazumlji-ve, »nelogične« reči. Pa ven-dar so to lekcije, žal pogosto radikalne.Vrhunski Učitelji učijo meh-ko. Zapustili so nam nepre-cenljivo dragoceno zapuščino joge, kjer se teoretično zna-nje in praktični pristopi fan-tastično dopolnjujejo. Joga je v službi naše sreče, če le sledimo njenim principom. S pomočjo joge si lahko bistve-no olajšamo različne situacije v življenju. Joga ne predsta-vlja samo določenih tehnik in pristopov do zdravja, dobre-ga počutja, dolgoživosti. Joga je predvsem sistematična, postopna pot do modrosti. S pomočjo modrosti veliko laže rešujemo probleme in težave, mnogim pa se lahko ravno zaradi modrosti izognemo. S pomočjo principov joge se odpremo za pozitivne tokove, ki nam prinašajo zdravje, mir in blaginjo ter držijo na dis-tanci neugodne življenjske udarce.Sistem Joga v vsakdanjem življenju svetovno prizna-nega Učitelja Vishwaguru-ja Swamija Maheshwara-nande, ki ga 30 let uspešno izvajajo v Sloveniji, nudi teh-nike, ki nam pomagajo raz-strupljati in krepiti organi-zem, kar predstavlja izjemno preventivo pred različnimi

Joga v vsakdanjem življenju

boleznimi. Telesne tehnike ali asane blago, vendar in-tenzivno delujejo na sklepe, mišice, hrbtenico, organe, žleze, živčni sistem, tkiva. Dihalne tehnike ali prana-jame čistijo najrazličnejše telesne, energetske in men-talne sisteme ter jih energi-zirajo – predstavljajo naj-boljšo preventivo. Globinsko sproščanje, joga nidra, je odlično zdravilo proti stresu, ki predstavlja enega glav-nih motilcev življenja in je vzrok mnogim boleznim. Satsang, edinstvena tehnika joge, spontano v nas prebuja modrost, ki predstavlja naj-večjo pomoč. Z joga pristopi se lahko izjemno učinkovito izognemo raku in srčno žil-nim boleznim, ki predstavlja-jo levji delež smrti ali zmanj-šane funkcionalnosti. Vsa ta kombinacija pristopov ima varen, učinkovit in zanesljiv učinek tako na preprečeva-nje bolezni kot tudi pomoč pri zdravljenju. Tehnike joge v vsakdanjem življenju so primerne za vsakogar, ne glede na starost, bolezensko stanje in telesni ustroj, učite-lji joge jih tudi prilagajajo in-dividualnim potrebam. Raz-misli, zdaj je čas zate! Ne čakaj, jutri je zmeraj jutri.

M Dr. Danilo Kosi – Dayalpuri, prof.

Slovenski družbi koncerna ETI,

družba ETI d.o.o. in ETI PROPLAST d.o.o.

v šolskem letu 2019/20 razpisujeta

KADROVSKE ŠTIPENDIJE

Razpisane so štipendije za smeri strojništva, elektrotehnike in mehatronike. ETI d.o.o. in ETI PROPLAST d.o.o. vse dijake in študente strojništva, elektrotehnike ali mehatronike, ki so pri učenju in študiju uspešni, iznajdljivi in motivirani ter se pri študiju in v vsakdanjem življenju ne bojijo tujih jezikov, vabita, da se do 10. septembra 2019 prijavijo na razpis za ETI-jeve kadrovske štipendije.

Štipendistom nudimo: redno štipendijo, vsakoletno praktično delo, mentorstvo pri praktičnem delu, izdelavi raziskovalnih,

diplomskih in magistrskih nalog, uporabo sodobne tehnične opreme, zaposlitev po končanem šolanju. Prijava mora vsebovati: izpolnjen obrazec za pridobitev štipendije, ki je na

voljo na spletnem naslovu: https://www.eti.si/o-nas/zaposlovanje-in-stipendiranje/eti-stipendira

zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih,

potrdilo o vpisu v šolsko ali študijsko leto 2019/2020.

Prijave pošljite na naslov: ETI d.o.o., Kadrovska služba, Obrezija 5, 1411 Izlake ali na elektronski naslov kadri@eti.si

O podeljenih štipendijah bodo kandidati obveščeni do 30. septembra 2019.

15četrtek, 29. avgust 2019www.rudarskitek.si OGLASNA STRAN

VDC COPATI

za lepše bivanje

Za rojstni dan, poroko, obletnico, praznik, zahvalo ali kar tako za lepši dan.

03 56 69 790 vdc-zagorje.si/trgovina

VDC Zagorje, Cesta 9.avgusta 59 c, Zagorje ob Savi

enota Litija, Ljubljanska c. 3, 1270 Litija od 7. do 14. ure

NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK IN MLADINEZavarovanje za primer nezgode ali bolezni otrokaNaj bosta otroštvo in mladost polna sproščene igrivosti in aktivnega preživljanja časa. Za večjo finančno varnost pa poskrbite z nezgodnim zavarovanjem.

Od 1.9. dalje pa bo Poslovalnica v Litiji odprta za vas tudi ob torkih.

*Dar

ilo je

na

voljo

do

pora

be z

alog

, če

zava

rova

nje

skle

nete

v p

oslo

valn

ici V

zaje

mne

ali

na d

ogod

kih V

zaje

mne

.Vz

ajem

na, d

.v.z

., Vo

šnja

kova

ulic

a 2,

Ljub

ljana

. Vsa

zav

arov

anja

se sk

lepa

jo p

o ve

ljavn

ih p

ogoj

ih V

zaje

mne

, d.v

.z.

Poslovalnica TrbovljeBiserka JermanKomercialistka svetovalka

Poslovalnica LitijaMitja PlaznikKomercialist svetovalec

031 698 819 041 758 460

DARILO OB

SKLENITVI*

oglas_zot 262x183mm.indd 1 13. 08. 2019 09:48:27

Regionalna razvojna agencija Zasavje objavlja

JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PROJEKTOV SOFINANCIRANJA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ DELODAJALCEM ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2019/2020

Javni razpis delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Predmet javnega razpisa je izbor projektov (delodajalcev s kadrovskimi štipendisti) in sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem s sedežem v Zasavski statistični regiji, ki dodeljujejo in izplačujejo kadrovske štipendije skladno z Zakonom o štipendiranju in sklenjenimi pogodbami o štipendiranju z dijaki ali študenti na dodiplomski in podiplomski stopnji študija, in sicer za šolsko/študijsko leto 2019/2020.

Rok prijave je določen kot odprti rok prijave in traja do porabe sredstev, vendar najdlje do vključno 30. 09. 2020.

Na razpis se lahko prijavijo delodajalci iz občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija.

Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Regionalne razvojne agencije Zasavje (www.rra-zasavje.si).

Več informacij:Regionalna razvojna agencija Zasavjeinfo@rra-zasavje.si0838 49 500

16 četrtek, 29. avgust 2019 www.rudarskitek.siZA MLADE - NA BREGOVIH SAVE

Urška je izkušena mladin-ska delavka, ki ima veliko izkušenj z vodenjem med-narodnih projektov in leta 2015, ko je v MC ZOS izpe-ljala prvo mednarodno mla-dinsko izmenjavo programa Erasmus+, je bil Daniel eden izmed udeležencev. V štirih letih, odkar je bil pri nas, je postal inštruktor joge, vodi tolkalne kroge, meditacijo, igra veliko različnih inštru-mentov in dela na osebnem razvoju. Povabili smo ga k sodelovanju in širjenju svojih izkušenj z mladimi

V povezovanju je moč! V juliju smo v Mladinskem centru Zagorje ob Savi (MC ZOS) izvedli štiridnevno delavnico z naslovom ReConnect, ki sta jo vodila Urška Pavlovič (Slovenija) in Daniel Gronan (Škotska).

in tako je nastala delavnica ReConnect, ki je bila več kot uspešna. Udeleženci so od-krivali različne teme, kot so osebna rast, komunikacija, povezovanje, sproščanje in gibanje. Vse te teme so nago-varjali skozi glasbene, gibal-ne in ustvarjalne aktivnosti, od iskanja ritma, improvizi-ranja v glasbi, raziskovanja inštrumentov, plesa, gleda-liških metod do risanja, sli-kanja, pisanja pesmi, joge, meditacije ter refleksije. »Najprej si nisem mislila, da lahko veliko odnesem od te

delavnice, a izkazalo se je, da sem jo še kako potrebovala. Hvala!« je povedala ena iz-med udeleženk delavnice. Urška pa sporoča: »Takšni projekti in delavnice so za mlade zelo koristni. Čas naj-stništva je zelo naporen in na vsakega vpliva drugače. Mladi so pod stresom in pri-tiski, zato potrebujejo pros-tor, kjer se lahko svobodno izražajo, kjer so slišani, vi-deni in cenjeni – v takšnem okolju začnejo cveteti na svoj način in to je magično opazovati. Hvala, Mladinski center Zagorje, za ustvarja-nje takšnega prostora!«.

PR objava

Pomembna značilnost Mla-dinskega centra Trbovlje je mednarodno učenje. Po razi-skavah med vplivnimi evrop-skimi delodajalci so veščine medkulturnega razumevanja, sodelovanja, sobivanja in so-lidarnosti ene izmed ključnih kompetenc za posameznikov osebni in poklicni razvoj.V lanskem letu smo naš mednarodni program do-polnili z izvajanjem krat-koročnega mednarodnega prostovoljstva. Dva meseca smo gostili mlade iz različ-nih evropskih držav, ki so ob strokovni mentorski podpori Planinske zveze Slovenije urejali, markirali in označe-vali zasavski del Slovenske turnokolesarske poti.Ker sta bila projekt in sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije uspešna, letos s projektom A Soli-darity Invasion (Invazija solidarnosti) to nadalju-jemo in nadgrajujemo lanskoletno prostovolj-sko zgodbo.Zakaj v tokratnem projektu dajemo poudarek na solidar-nosti?Opažamo, da ljudem ni težko stopiti skupaj, ko gre za večje naravne ali drugačne nesreče, tega pa ne počnemo pogosto ob vsakodnevnih aktivnos-tih in tempu, ki ga živimo. Želimo, da s pomočjo tega

(O)krepimo solidarnost v lokalnem okoljuprojekta in prostovoljcev, ki bodo vanj vključeni, spodbu-dimo razmišljanje o pomenu solidarnosti med ljudmi, da solidarnost ni dobrodelnost, ampak jo razumemo kot te-meljno bit katerekoli družbe.Letošnji prostovoljci pri-hajajo iz Italije, Španije ter Bosne in Hercegovine. Nej-ra, Juan, Stefano, Anis in Luca svoje dneve preživljajo v naravi – bodisi pri urejanju turnokolesarske poti »zasa-

vske pentlje« bodisi poma-gajo pri delu na učni kmetiji - Kmetiji pod hrastom. Projekt torej spodbuja delov-ne akcije v lokalnem okolju, v katere se lahko vključi več-je število ljudi, tako tujih kot lokalnih prostovoljcev, ki so vidne širši lokalni skupnos-ti in vrednoto solidarno-sti pretvarjajo v realnost, v konkreten produkt, ki bo v lokalnem okolju trajen.

PR objava

12. avgust je mednarodni dan mladine. Združeni na-rodi uvrščajo med mlade osebe, stare od 15 do 24 let, Urad RS za mladino in Za-vod RS za zaposlovanje pa tiste, ki so stari od 15 do 29 let. Teh je med Zasavkami in Zasavci pod 15 odstotkov. Generalna skupščina je 17. decembra 1999 razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladine. Z njim daje pomen težnjam mladih po lastni identiteti in smislu ter po iskanju svojega prostora v svetu, je zapisano na spletni strani Društva za Združene narode za Slovenijo.V Zasavju je po podatkih Sta-

V okviru dobrodelnega pro-jekta Pričarajmo nasmeh je na počitnice na Debeli Rtič odšlo tudi sedem otrok iz Hrastnika, devet iz Trbo-velj in osem iz Zagorja. Na letovanje jih je popeljal Tuš, ki že 17. leto zapored organi-zira dobrodelni projekt Pri-čarajmo nasmeh. Otroci so na Debelem rtiču spoznavali nove prijatelje, uživali v ko-panju in družabnih igrah, se ukvarjali s športom in pre-izkušali svojo ustvarjalnost. Otroke iz socialno ogroženih

Že peto počitniško druže-nje Urlaub na vasi je letos potekalo od 22. do 26. ju-lija pri gasilskem domu v Podkumu. Udeležilo se ga je 89 otrok iz domačega in okoliških krajev, zanje pa je skrbelo 26 voditeljev. »Ker želimo, da je Urlaub na vasi dostopen vsem otrokom,« so povedali člani Kulturne-ga društva Podkum, »ni bilo prijavnine, ampak so starši lahko prispevali prostovolj-ne prispevke.« Vsak dan je bil iz Zagorja v Podkum in nazaj organiziran avtobusni prevoz, iz radeškega konca je otroke vozil kombi.Otrokom so pripravili pester

Nekaj več kot 2000 zasavskih dijakinj in dijakov, ki kmalu zaključujejo poletne počitnice, lahko od 21. avgusta prek sple-tne strani ali mobilne aplikacije Nomago kupi subvencionirane vozovnice IJPP za šolsko leto 2019/2020, s katerimi se lahko zapeljejo od doma do šole.

Vozovnice IJPP lahko dijaki na izbrani relaciji uporabljajo pri vseh prevoznikih med-krajevnih javnih prevozov in tudi v kombinaciji z mestnim potniškim prometom v Lju-

bljani, Mariboru in na Jese-nicah. Vozovnice lahko dijaki uporabijo tudi za prevoz z vlakom in z nedavno uvede-nimi hitrimi linijami, ki so večja slovenska mesta pove-zala z Ljubljano in bistveno skrajšala čas potovanj.Nomago je edini slovenski prevoznik, ki dijakom in študentom omogoča, da prek spleta naročijo tudi kartico IJPP, na katero lahko nalo-žijo vozovnice. »Ob začetku vsakega šolskega leta smo opazovali enako sliko. V

Dan mladih Urlaub na vasitističnega urada RS v prvem polletju letošnjega leta ži-velo 7315 ljudi, starih med vključno 15 in vključno 29 let, od tega 3855 moških in 3460 žensk. Najštevilčnejša je skupina 29-letnikov, teh je v Zasavju 672. Mlade Zasav-ke in Zasavci predstavljajo 13,6-odstotni delež celotne-ga zasavskega prebivalstva in 2,5-odstotni delež celotne mlade populacije v Sloveniji. Poudarek letošnjega medna-rodnega dne mladine je trud, da bi izobraževanje naredili bolj primerno, pravično in vključujoče za mladino po vsem svetu.

M Savus

program. Vsak dan so se družili v dramski skupini, delavnicah, pri igri in raz-ličnih aktivnostih. Za igre so priskrbeli sami tudi pot-rebne rekvizite in kostume. »Ukvarjali so se še s krike-tom, zborovskim petjem, igrami dedkov in babic ter li-kovnim ustvarjanjem. Člani KD Klek so pripravili delav-nico, na kateri so spoznavali zvoke narave ter izdelovali lesene piščalke in ropotulje. Odšli so tudi na orientacijski pohod, obiskali so jih vojaki Slovenske vojske, policisti in gasilci domačega društva, preizkusili so se tudi kot smučarski skakalci na mini

Po vozovnice na splet

Planici. Udeleženci in spre-mljevalci so se družili tudi na bazenu v Trbovljah. Zad-nji dan so pripravili zaklju-ček za starše in obiskovalce, na katerem so se predstavile dramske skupine z igrami, izbirne aktivnosti, razglasili so tudi zmagovalno skupi-no. »Teden je hitro minil,«

so povedali voditelji, »in za-dovoljni otroški obrazi nam dokazujejo, da smo s progra-mom na pravi poti. Sklenili smo nova prijateljstva in vsi že komaj čakamo naslednji Urlaub na vasi.«

M MaPi : arhiv KD Podkum

dneh pred začetkom šolske-ga leta so se pred prodajnimi okenci vile dolge vrste dija-kov in dijakinj, ki so si ure-jali nakup subvencioniranih mesečnih ali letnih vozov-nic. Zato smo se v Nomagu odločili, da jim bomo omo-gočili, da se temu izognejo in celoten postopek opravijo preprosto prek spleta. Že lani smo opazili, da so se vrste zaradi tega skrajšale, letos pa pričakujemo, da si bo še več dijakov in študen-tov vozovnico IJPP uredilo

prek spleta in jih k temu tudi vabimo,« je povedal Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomaga.Nakup vozovnice je poleg spleta možen tudi v poslo-valnicah in na prodajnih mestih družbe Nomago v Hrastniku, Trbovljah in Za-gorju. Spletna prodaja sub-vencioniranih vozovnic IJPP za študente in študentke bo prek spletne strani in mobil-ne aplikacije Nomago možna od 20. septembra.

M Savus

družin je za letovanje izbral Rdeči križ Slovenije ob po-moči Centrov za socialno delo in socialnih služb na OŠ.

M Savus : arhiv Tuš

Na morju

17četrtek, 29. avgust 2019 NA BREGOVIH SAVEIzkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510

52.10.-15. SEPTEMBER 2019CELJSKI SEJEM

#nedovolisipogrešati

DRŽAVA PARTNERICAČRNA GORA

KULINARIČNI FESTIVAL

Sobota, 21. september 2019, od 12.00 do 23.00 ure mestna ploščad Zagorje

stojnice s kuharskimi mojstrovinami Slovenije in svetakuharske delavnice za otrokeglasbeni program

DIŠALO BO PO DOBREM! OBČINAZAGORJE OB SAVI

18 četrtek, 29. avgust 2019 OGLASNA STRAN Vsi dogodki na enem mestu v rubriki Kaj dogaja na www.savus.si

Pomlajena in osveženaslovenska televizija

Poiščite nas na programskemmestu 695

TelevizijaETV

CENTER TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJAZA MLADINO IN ODRASLE

IZOBRAŽEVANJE

ODRASLIH

Informacije in prijave:

tel.: 03 56 33 450, 03 56 33 453

e-pošta: katja.podbregar@stps-trbovlje.si

http://www.stps-trbovlje.si

10. 9. 2019 INFORMATIVNI DAN za vse programe izobraževanja odraslih od 17. do 18.30.

16. 10. 2019 ob 17.00 EXCEL – nadaljevalni tečaj (40-urni tečaj s ponovitvijo osnov)

Brezplačni tečaj za zaposlene in nezaposlene

Prijave do 18. 9. 2019

Delodajalci! Skupaj lahko oblikujemo izoraževanje po vaši meri.

DODATNE INFORMACIJE: telefon: 03 56 25 500 spletna stran: www.gess.si elektronska pošta: tajnistvo@gess.si osebno v tajništvu ali svetovalni službi na GESŠ Trbovlje, Gimnazijska cesta 10

Razmišljate, kje bi nadaljevali šolanje? Z opravljeno splošno maturo se lahko vpišete na vse univerze, višje in visoke šole. Vabimo vas v enoletni maturitetni tečaj, v katerem vam omogočamo: odlično pripravo na splošno maturo, šolanje brez vpisnine/šolnine, status dijaka, šolski e-naslov in brezplačno uporabo Microsoftove programske opreme, uporabo čitalnice in izposojo gradiv v šolski knjižnici, uporabo dodatne literature in delovnih gradiv v spletni učilnici, individualne konzultacije pri profesorjih, ki poučujejo maturitetne predmete. Pomembni datumi: 2. september 2019 ob 15. uri: informativni dan, do 6. septembra 2019: oddaja prijave za vpis v maturitetni tečaj, 13. september 2019: objava števila prijav na spletnih straneh MIZŠ, 23. september 2019: obveščanje kandidatov o morebitni omejitvi, 25. in 26. september 2019: vpis, 1. oktober 2019: začetek pouka.

M A T U R I T E T N I T E Č A J 2 0 1 9 / 2 0 2 0

19četrtek, 29. avgust 2019Krajevne skupnosti Zasavja predstavljamo na Savus.si NA BREGOVIH SAVE

KS Krnice – Šavna PečPredsednica sveta KS: Nina KmetičČlani sveta KS: Alojz Čebin, Mateja Durnik, Uroš Durnik, Ivica Jamšek, Mirko Mihalič, Albina OcepekNaselja: Krnice, Šavna PečŠtevilo prebivalcev: 211Dolžina makadamskih javnih poti: 1367 metrovDolžina asfaltiranih javnih poti: 3117 metrov

Trenutno teče vaš prvi mandat predsednice KS. Ste bili prej članica kra-jevnega sveta?Ne, kar »iz prve« sem posta-la predsednica. Kako to, da ste se odločili za kandidaturo?Najprej niti nisem poznala dela krajevnega sveta. Pred menoj je bil predsednik kra-jevne skupnosti že moj oče Ivan Kmetič, vodil jo je 16 ali 20 let, ampak to je bilo že več let nazaj. Soseda, ki je bila tajnica v svetu KS, me je nekako prepričevala, ker je bilo kandidatov za pred-sednico oz. predsednika KS zelo malo. Tako da smo drug drugega spodbujali in rekli, da si bomo pomagali na tak način. Trenutni člani krajev-nega sveta prihajamo iz raz-ličnih starostnih skupin.Je naporno biti predse-dnica KS?

KS Krnice – Šavna Peč meji na Laško. Njene hrastniške sosede so KS Turje – Gore, KS Kovk in KS Steklarna, na nasprotnem bregu Save pa stoji KS Podkraj.KS nima krajevnega pra-znika kot takega. Najbolj krajane med seboj poveže prireditev, ki jo vsako leto pripravijo ob materinskem dnevu, pove Nina Kmetič,

Naporno niti ne, je pa pač to dodatna obveznost, ampak jo sprejmeš. Kot predsedni-ca imam več stika s krajani, kar je po eni strani prednost, ker se tudi osebno spoznaš s krajani, ki si jih prej videval samo na cesti.Kateri so glavni izzivi, s katerimi se boste v tem mandatu soočali oziroma ste se že soočili?Da s krajani in občino dose-žemo nek dogovor, skupen cilj, predvsem, kar se tiče del v KS, recimo urejanja ces-tišča in podobnih področij, kjer nastajajo trenja. Da se dogovorimo brez prepirov. Velik izziv, s katerim smo se soočili ob začetku mandata, je bil, ko smo v spodnjih Kr-nicah opravljali sanacijo pla-zu, ki nam je vzel cestišče, in smo bili pol leta odrezani od doline. Ta zapora ceste je za seboj potegnila veliko

nesoglasij, zato smo imeli veliko dela, da smo se sproti dogovarjali, mirili krajane – skratka, bilo je kar pestro. So sicer ces