slovenija · 2018-09-12 · ker ga bere največ odločevalcev v avstrijskem gospodarstvu, mu...

AVSTRIJA & SLOVENIJA

&

Posebna izdaja Časnika Finance in ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana

http://www.advantageaustria.org/si

https://www.slo-mag.si/slovenia

Ker ga bere največ odločevalcev v avstrijskem gospodarstvu, mu večkrat na leto priložimo revijo

Slovenija vas vabi! Izv zniki.si

Najpomembnejšim poslovnežem v Avstriji predstavljamo poslovne priložnosti

in uspešna podjetja v Sloveniji.

Več informacij na:

slo-mag.si/slovenia

Kontakt: [email protected] Telefon: 01 30 91 590

Izkoristite priložnost in se tudi vi predstavite bralcem vodilnega avstrijskega B2B mesečnika

Interview: Enzo Smrekar, Hauptdirektor des Bereichs Delikatessaufstriche in der Atlantic GruppeArgeta ist auf dem Weg zur globalen Marke

SLOWENIEN LÄDT EIN!

www.slo-mag.si

10-13

https://www.slo-mag.si/slovenia

AVSTRIJA & SLOVENIJA 3

Slovenija in Avstrija sta tradicionalno dobri partnerici. Z našo severno sosedo nas ne povezujejo le skupna zgodovina, kultura, članstvo v Evropski uniji ter ljubezen do gora in smučanja, temveč tudi živahna blagovna menjava, ki je lani prebila magično mejo pet milijard evrov. Severna soseda je že od

nekdaj med našimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami, a tudi za večjo Avstrijo Slovenija ni majhen trg, še zlasti če vemo, da ustvari Avstrija z našo državo več blagovne menjave kot z vsemi državami nekdanje Jugos-lavije. Tudi podatek, da je danes v Sloveniji že več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, nazorno govori o tem, da je Slovenija »naravna« izbira za avstrijska podjetja, ko se odločajo za internacionalizacijo svojega poslovanja.

Medsebojno sodelovanje, ne samo vzpenjajoče se gospodarsko, je pripomoglo tudi k temu, da je meja med državama danes vse manj zaznavna, seveda če pozabimo na nadzor na meji. Obe državi imata tudi podobno gospo-darsko menjavo in oboji smo izvozno usmerjeni v Nemčijo, Slovenija pa tudi v Avstrijo. Ko je govor o gospodarski menjavi, seveda ne moremo mimo avtomobilske industrije, ki je ne zaznamuje le dobro sodelovanje med podjetji na obeh straneh meje, temveč tudi zgledno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi ustanovami in univerzami obeh držav. Avstrijska podjetja so v povprečju sicer precej večja kot slovenska, a oboji smo narod skritih šampionov, če si sposodimo besede direktorja družbe Advantage Austria Ljubljana Petra Hasslacherja.

Slovenci vemo, da je Avstrija naša dobra, če ne najboljša soseda. To spoznanje v Avstriji sicer še ni tako razširjeno, a vse več je Avstrijcev, ki Slovenijo dobro poznajo in doživljajo kot naravnega partnerja v vse bolj kompleksnem svetu.

UVODNIK

AVSTRIJA IN SLOVENIJA – NAJBOLJŠI PRIJATELJICI

VSE VEČ AVSTRIJCEV SLOVENIJO

DOBRO POZNA IN DOŽIVLJA

KOT NARAVNEGA PARTNERJA V VSE BOLJ KOMPLEKS-NEM SVETU.

Vanja Tekavec, urednica

»BOLJ KO GRESTE PROTI ZAHODU AVSTRIJE, VEČJE SO PRILOŽNOSTI ZA SLOVENIJO« INTERVJU: Peter Hasslacher, direktor ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana, in Eva Pfurtscheller, njegova namestnica, o tem, kje so priložnosti za slovenska pod-jetja v Avstriji.

LANI JE V AVSTRIJI ODPRLO VRATA KAR 26 SLOVENSKIH PODJETIJ Avstrija postaja vse bolj priljubljena med slovenskimi podjetji, ki želijo širiti izvoz v države DACH.

ČEZMEJNO SODELOVANJE ZA NOVO GENERACIJO KAKOVOSTNE DELOVNE SILE Avstrija in Slovenija se povezujeta pri razvoju projekta dualnega izobraževanja v kovinskem sektorju in na Štajersko vračata vajeništvo.

KAR ŠEST OD DESETIH DUNAJČANOV ŽIVI V SUBVENCIONIRANEM STANOVANJUŽiveti v socialnem stanovanju na Dunaju ni znamenje revščine.

TURISTIČNI POTENCIAL SLOVENIJE JE VELIKANSKIJeruzalem je kot slovenska Toskana, le da je precej lepši, pravi Dunajčan Gerhard Conrad Fürst, ki je z denacionalizacijo dobil vrnjene vinograde v Jeruzalemu in Halozah.

Avstrija & SlovenijaPosebna izdaja Časnika Finance in ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana

September 2018

Avtorica prispevkov: Vanja Tekavec [email protected]

Tehnična urednica: Maja Volk

ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana: Prešernova cesta 23, 1000 Ljubljana, [email protected]

Izdajatelj: Časnik Finance, d.o.o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana

Vodja projekta: Monika Klinar [email protected]

Naklada: 10.000 izvodov

Tisk: SALOMON, d. o. o.

KAZALO4

10

20

26

30

UVODNIK

4

»BOLJ KO GRESTE PROTI ZAHODU AVSTRIJE,

VEČJE SO PRILOŽNOSTIZA SLOVENIJO«

Mark Metal, Wtronic, Magna, Herz, to je le nekaj avstrijskih podjetij, ki so se v zadnjih dveh letih odločila za ustano-vitev podjetja ali

širitev svoje proizvodnje v Sloveniji. »Vsak dan se na našo pisarno obrne od 30 do 50 podjetij, ki želijo poslovati v Sloveniji, in vsak teden tri do pet podjetij, ki jih zanima ustanovitev podjetja v Sloveniji,« pravita direktor pisarne ADVANTAGE AUSTRIA v Sloveniji Peter Hasslacher in njegova name-stnica Eva Pfurtscheller.

Kako bi v nekaj stavkih opisali sodelovanje med državama? Kaj Avstrijci cenijo v Sloveniji, kako dobri partnerji smo in kje se to najbolj kaže?Eva Pfurtscheller: »Sodelovanje med drža-vama je zelo dobro. Avstrijska podjetja v Slo-veniji vsako leto vprašamo, kako ocenjujejo investicijsko klimo v Sloveniji, in odgovori

V SLOVENIJI JE DANES ŽE VEČ KOT TISOČ PODJETIJ Z AVSTRIJSKIM KAPITALOM, KAR UVRŠČA AVSTRIJO Z NASKOKOM NA PRVO MESTO MED TUJIMI VLAGATELJI V SLOVENIJO.

INTERVJU

POSEBNA IZDAJA

ZA 2,9 MILIJARDE

EVROV IZDELKOV SMO LANI UVOZILI

IZ AVSTRIJE.

ZA 1,9 MILIJARDE

EVROV BLAGA JE SLOVENIJA

LANI IZVOZILA V AVSTRIJO.

so vedno pozitivni, v zadnji anketi so se kar v 90 odstotkih podjetij izrekli, da bi se še enkrat odločili za investiranje v Slovenijo. V podjetjih so zelo zadovoljni s kakovostjo in izobrazbo delovne sile v Sloveniji, znanjem tujih jezikov, cenijo tudi kakovost, lojalnost in zanesljivost slovenskih dobaviteljev. Izbolj šuje se tudi plačilna disciplina, še zlasti, če primerjamo Slovenijo z okoliškimi drža-vami. Pomembna prednost za avstrijska po-djetja je bližina slovenskega trga, kar odpira nove priložnosti za krepitev medsebojnega sodelovanja, saj Slovenija v Avstriji vendarle ni tako zelo poznana, kot bi si morda mislili. Bolj ko greste proti zahodu, manj vedo o Slo-veniji. Junija se je na nas obrnilo podjetje iz Vorarlberga, ki deluje v kovinski industriji. To avstrijsko podjetje dotlej Slovenije ni imelo na svojem radarju, saj so menili, da država nima potenciala in ni primerna za iskanje poslovnih partnerjev, zdaj pa so jo odkrili in iščejo tu partnerje, dobavitelje.Peter Hasslacher: »Nedavno sem se ude-ležil srečanja v Innsbrucku na Tirolskem, kjer

smo govorili o pomenu poslovnih vozlišč. Na dogodku so poudarili Slovenijo kot vozlišče za države jugovzhodne Evrope, Tajvan za Kitajsko in južno Tirolsko za Italijo. O tem, kako pomembna je Slovenija za avstrijska podjetja, vam dovolj nazorno pove podatek, da izvozi Avstrija v Slovenijo za približno tri milijarde evrov blaga in sto-ritev, na Kitajsko pa za 3,6 milijarde evrov! Ob tem, da ima Kitajska 1,2 milijarde ljudi, Slovenija pa le dva milijona.«

V javnosti ni slišati prav veliko slabih novic o poslovanju avstrijskih podjetij v Sloveniji. Kako so te družbe poslovale lani, so bile uspešneje od povprečja slovenskih podjetij?Eva Pfurtscheller: »Rezultati naše ankete kažejo, da so avstrijska podjetja lani poslo-vala bolj uspešno kot leto prej. Naročila in prihodki so zrasli, rastoč trend se kaže tudi pri drugih kazalcih, kot so izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, število zaposle-nih in drugi. Nekoliko je upadel le obseg

investicij. Še leta 2015 so avstrijske inve-sticije pomenile 30 odstotkov vseh tujih investicij v Sloveniji, zdaj pa le še 25 odsto-tkov, kar gre pripisati predvsem prestruk-turiranju bančnega sektorja, saj se je kar nekaj velikih avstrijskih bank umaknilo s slovenskega trga ali so prešle pod novega lastnika. Čeprav se je obseg investicij v Slovenijo zmanjšal, naše izkušnje kažejo, da je zanimanje avstrijskih podjetij za poslo-vanje v Sloveniji precejšnje. Tedensko se na našo pisarno obrne vsaj tri do pet podjetij iz Avstrije, ki jih zanima ustanovitev pod-jetja v Sloveniji, in vsak dan med 30 in 50 podjetij, ki želijo poslovati v Sloveniji.«

Bi torej lahko rekli, da je Slovenija logična naložbena lokacija za avstrijska podjetja, ki se odločajo za internacionalizacijo?Eva Pfurtscheller: »Zagotovo. Vse več avstrijskih podjetij, ki so prej poslovala na Kitajskem, se danes raje odloča za bližnje, sosednje trge. Pomembna prednost Slove-

nije je tudi njena politična in gospodarska stabilnost.«

Kako pa v avstrijskih podjetjih ocenjujejo spodbude, ki jih slovenska država ponuja tujim vlagateljem? So te po njihovih ocenah zadostne?Eva Pfurtscheller: »Kar 64 odstotkov podjetij je v anketi odgovorilo, da niso zadovoljni s podporami in spodbudami državnih institucij v Sloveniji. Dodatna težava je, da je v Sloveniji vse prepleteno, zato v tujih podjetjih, ki želijo poslovati v Sloveniji, mnogokrat ne vedo, kam naj se obrnejo po nasvet. Podjetja tako tavajo od enega do drugega uradnika in iščejo pravega sogovornika, podobne težave pri iskanju odgovornih oseb pa imamo tudi mi.

V Sloveniji je danes že več kot tisoč avstrijskih podjetij, zaposlujejo pa več kot 20 tisoč ljudi. Kakšna je strategija širitve avstrijskih podjetij v Slovenijo?

5

AR

HIV

AD

VAN

TAG

E A

UST

RIA

LJU

BLJ

AN

A

PETER HASSLACHER, direktor ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana:

»AVSTRIJA IZVOZI V SLOVENIJO ZA PRIBLIŽ-NO TRI MILIJARDE EVROV BLAGA IN STORITEV, NA KITAJSKO PA ZA 3,6 MILI-JARDE EVROV.«

INTERVJU

PETER HASSLACHER, direktor ADVAADVAADV NTANTANT GE AUSTRIA Ljubljana:

»AVSTRIJA IZVOZI VSLOVENIJO ZA PRIBLIŽ-NO TRI MILIJARDE EVROVBLAGA IN STORITEV, NAKITAKITAKIT JSKO PA ZA 3,6 MILI-JARDE EVROV.«


6

Ali pri tem opažate morebitne trende, vzorce?Peter Hasslacher: »Največ avstrijskih podjetij je v mariborski regiji, na mejnem območju z avstrijsko Štajersko, sledi Ljubljana, najmanj pa jih je na slovenski obali, izjema so naftna družba OMV in še nekatere druge.«

Imate morda podatke, koliko so avstrijska podjetja reinvestirala v Slovenijo?Peter Hasslacher: »Statističnih podatkov nimamo, lahko pa govorimo o močnem investicijskem ciklu avstrijskih podjetij v Sloveniji. Mark Metal na Ptuju, Herz v Litiji, Palfinger v Mariboru, Wtronic v Postojni ... to so le nekatera podjetja, ki so v zadnjih letih investirala v Sloveniji.«

Omenili ste, da se za širitev v Slovenijo vsak teden zanima od tri do pet podjetij, bi lahko rekli, da jih je k temu spodbudil tudi prihod Magne v Hoče?Peter Hasslacher: »Prihod Magne je za-gotovo pomemben, težko pa bi se strinjal, da je ravno Magna povod za povečano privlačnost Slovenije med avstrijskimi inve-stitorji. Slovenija je bila vedno privlačna za avstrijske investicije – ima dobro geograf-sko lego, zelo močno raste tudi gospo-darsko. Vse to so razlogi, ki povečujejo privlačnost Slovenije v Avstriji in za njena podjetja.«

Vse kaže, da drugi tir vendarle bo, kaj si obetate od njegove izgradnje, kje vidite možnosti za krepitev sodelovanja? Kdo potrebuje drugi tir?Peter Hasslacher: »Luka Koper je danes najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo v Evropi, bolj kot Rotterdam ali Hamburg, prehitela je tudi tržaško in reško pristanišče. Enako pa je tudi v obratni smeri, saj so avstrijska podjetja daleč najpomembnejši partner Luke Koper, več

kot tretjina blaga, ki potuje prek koprske luke, je namenjenega avstrijskim partner-jem. Seveda si želimo, da bi bile logistične povezave med Avstrijo in Koprom kar najboljše. Že danes se Luka Koper ubada s pomanjkanjem prostorskih zmogljivosti, druga največja pomanjkljivost pa je drugi tir med Divačo in Koprom. Avstrijska pod-jetja rada sodelujejo z Luko Koper, seveda pa se lahko že jutri vrnejo v Trst, Rotterdam ali Hamburg, če težave s pomanjkanjem prostora ne bodo odpravljene.«

Z drugim tirom bo Slovenija še okrepila svojo vlogo kot tranzitna država, kar je seveda tudi priložnost za povečanje investicij v logistiko. Kakšno vlogo imajo lahko pri tem avstrijska podjetja?Eva Pfurtscheller: »Že danes je v Slove-niji več kot deset avstrijskih logističnih podjetij, ki so tu vzpostavila svoja vozlišča ali širijo zmogljivosti. Med njimi je tudi lo-gistično podjetje Cargo-Partner, ki je konec avgusta na Brniku položilo temeljni kamen in začelo gradnjo novega logističnega centra.«Peter Hasslacher: »20. novem-bra bomo skupaj s Finan-cami znova organizirali poslovno konferenco o mobilnosti, infrastruk-turi in logistiki. Tudi to je znamenje dobrega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo na tem področju.«

V zadnjem času je veliko novic o ohlajanju nemškega gospodarstva oziroma upadanju naročil v nemških podjetjih. Slovenija in Avstrija sta obe izvozno usmerjeni v Nemčijo,

predvsem kot dobavitelj nemški industriji, je to morda priložnost za krepitev sodelovanja med državama?Peter Hasslacher: »Težko vprašanje. Zna-menja ohlajanja nemškega gospodarstva so za zdaj še zelo šibka, vse, kar vemo, je, da bo kriza prišla, ne pa tudi, kdaj. Osebno sicer ne verjamem, da bomo kmalu videli nov gospodarski zlom, če govorimo o sodelova-nju med slovenskimi in avstrijskimi podjetji, pa bi zagotovo v ospredje postavil avtomo-bilsko industrijo. Danes že skoraj vsak večji slovenski avtomobilski dobavitelj sodeluje z avstrijskimi raziskovalnimi institucijami in univerzami, dobro je tudi sodelovanje med podjetji na obeh straneh meja. V Gradcu, kjer je sedež Magne, imamo močan kom-petenčni center za avtomobilsko industrijo, veliko slovenskih avtomobilskih dobaviteljev intenzivno sodeluje tudi z AVL List GmbH, ki je največje svetovno podjetje za razvoj, simulacijo in preizkus pogonskih sistemov. Danes živimo in poslujemo v globaliziranem svetu, obenem pa čedalje pomembnejši

INTERVJU

in začelo gradnjo novega logističnega centra.«Peter Hasslacher: »20. novem-bra bomo skupaj s Finan-cami znova organizirali poslovno konferenco o mobilnosti, infrastruk-turi in logistiki. Tudi to je znamenje dobrega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo na tem področju.«

V zadnjem času je veliko novic o ohlajanju nemškega gospodarstva oziroma upadanju naročil v nemških podjetjih. Slovenija in Avstrija sta obe izvozno usmerjeni v Nemčijo,

EVA PFURTSCHELLER, namestnica direktorja ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana:

»VSAK DAN SE NA NAŠO PISARNO OBRNE MED 30 IN 50 PODJETIJ, KI ŽELIJO POSLOVATI V SLOVENIJI.«

P R I R E D I T V E ADVANTAGE AUSTRIALjubljana

ADVANTAGE AUSTRIA LjubljanaPrešernova cesta 23, SI-1000 LjubljanaT +386 1 513 97 [email protected] www.advantageaustria.org/si

} }

Več informacij o prireditvah ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana: www.advantageaustria.org/si

SURPRISINGLY INGENIOUS

}}}

} AVSTRIJSKE POČITNIŠKE DESTINACIJE na Otroškem bazarju14. - 16. september 2018 Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Avstrija zagotavlja neomejeno zabavo za malčke in njihove starše! Pod okriljem ADVANTAGE AUSTRIA se bodo na sejmu predstavile počitniške destinacije z vseh koncev Avstrije.

USPEŠNO V SLOVENIJI13. september 2018 CeljePoslovno srečanje z individualnimi B2B pogovori z avstrijskimi, slovenskimi in drugimi mednarodnimi podjetji v sklopu Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, ki ga organizirata ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.

DAN INOVACIJ na temo industrije 4.0

8. november 2018 Institut Jožef Stefan v Ljubljani

Poslovni dogodek za tehnološke start-up-e, manjša in srednje velika že uveljavljena tehnološka podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijami industrije 4.0, ter podjetja s področij avtomatizacije, robotike, pametnih tovarn, 3D tiska, informacijske tehnologije, pametne logistike in drugih področij 4.0.

POSLOVNE PRILOŽNOSTI VINARSTVA15. november 2018Goriška BrdaV Goriških Brdih organizirano poslovno srečanje s tematskimi predavanji in individualnimi B2B pogovori z avstrijskimi vinarji, trgovci z vinom in opremo za vinarje ter proizvajalci in trgovci s tehnologijo za vinske kleti.

Konferenca PREMIKAMO SLOVENIJO 2.020. november 2018Brdo pri KranjuGlavna tema konference bo prihodnosti mobilnosti in vprašanje kako modernizacija mobilnosti spreminja poslovne priložnosti. Konferenco organizirata Finance Akademija in ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana.

MICE-Experience26. september 2018LjubljanaPoslovno srečanje z avstrijskimi poslovno-kongresnimi ponudniki, ki ponujajo storitve na področju organizacije raznovrstnih dogodkov. Predstavili se bodo avstrijski hoteli, kongresni centri ter drugi ponudniki kongresnih storitev.

POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA

VALE

RI

AN

GEL

OV

INTERVJUP R I R E D I T V E ADVANTAGE AUSTRIALjubljana

ADVANTAGE AUSTRIA LjubljanaPrešernova cesta 23, SI-1000 LjubljanaT +386 1 513 97 [email protected] www.advantageaustria.org/si

} }

Več informacij o prireditvah ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana: www.advantageaustria.org/si

SURPRISINGLY INGENIOUS

}}}

} AVSTRIJSKE POČITNIŠKE DESTINACIJE na Otroškem bazarju14. - 16. september 2018 Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Avstrija zagotavlja neomejeno zabavo za malčke in njihove starše! Pod okriljem ADVANTAGE AUSTRIA se bodo na sejmu predstavile počitniške destinacije z vseh koncev Avstrije.

USPEŠNO V SLOVENIJI13. september 2018 CeljePoslovno srečanje z individualnimi B2B pogovori z avstrijskimi, slovenskimi in drugimi mednarodnimi podjetji v sklopu Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, ki ga organizirata ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.

DAN INOVACIJ na temo industrije 4.0

8. november 2018 Institut Jožef Stefan v Ljubljani

Poslovni dogodek za tehnološke start-up-e, manjša in srednje velika že uveljavljena tehnološka podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijami industrije 4.0, ter podjetja s področij avtomatizacije, robotike, pametnih tovarn, 3D tiska, informacijske tehnologije, pametne logistike in drugih področij 4.0.

POSLOVNE PRILOŽNOSTI VINARSTVA15. november 2018Goriška BrdaV Goriških Brdih organizirano poslovno srečanje s tematskimi predavanji in individualnimi B2B pogovori z avstrijskimi vinarji, trgovci z vinom in opremo za vinarje ter proizvajalci in trgovci s tehnologijo za vinske kleti.

Konferenca PREMIKAMO SLOVENIJO 2.020. november 2018Brdo pri KranjuGlavna tema konference bo prihodnosti mobilnosti in vprašanje kako modernizacija mobilnosti spreminja poslovne priložnosti. Konferenco organizirata Finance Akademija in ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana.

MICE-Experience26. september 2018LjubljanaPoslovno srečanje z avstrijskimi poslovno-kongresnimi ponudniki, ki ponujajo storitve na področju organizacije raznovrstnih dogodkov. Predstavili se bodo avstrijski hoteli, kongresni centri ter drugi ponudniki kongresnih storitev.

www.advantageaustria.org/si

trend mednarodnega sodelovanja postaja regionalizacija in v tem vidim tudi priložnost za še tesnejše povezovanje Avstrije, Slovenije in severne Italije.«

Živimo tudi v času vse kompleksnejših mednarodnih odnosov, tu so trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, brexit in še bi lahko naštevali. Ko so globalni odnosi vse bolj zapleteni, ni nenavadno, da sosedje še tesneje sodelujejo. Kje so še priložnosti za tesnejše sodelovanje med državama?Peter Hasslacher: »Veliko priložnosti je zagotovo pri čezmejnem sodelovanju ob slovensko-avstrijski meji. Na ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana smo razvili dva evropska projekta čezmejnega sodelovanja in se sku-paj s partnerji z obeh strani meje potego-vali za sredstva iz programov čezmejnega sodelovanja Interreg ter jih tudi dobili, na kar smo zelo ponosni. S projektom Innovet razvijamo in spodbujamo dualno poklic-no usposabljanje mladih, ki je v Avstriji in Nemčiji že dobro uveljavljeno, s projektom Eurevita pa obujamo stare obrti na obeh straneh meje.«

Bi lahko to sodelovanje razširili tudi na področje turizma?Peter Hasslacher: »Zagotovo. Lahko bi de-nimo povezali jezera na obeh straneh meje in jih skupaj predstavljali svetu. Avstrija ima Vrbsko, Slovenija Blejsko jezero. Zakaj ne bi povezali turistične ponudbe teh turističnih krajev in bi turist preživel tri dni ob Ble-jskem, štiri dni pa ob Vrbskem jezeru ali ob-ratno? Oba turistična kraja imata podobne strukturne težave – razmeroma zastarelo hotelsko infrastrukturo, razmeroma kratko turistično sezono, hkrati pa imata oba bo-gato kulturo, zgodovino, dobro ponudbo športnih in drugih prostočasnih aktivnosti.

Če bi povezali ponudbo obeh krajev, bi lahko turisti na enem dopustu spoznali dve različni državi, jezika, kulturi, hrano, vina, okolico. Povezali bi se lahko tudi v zimskem turizmu. Avstrijska Koroška ima veliko smučarskih središč, v Sloveniji pa imate močno tradicijo termalnega turizma in to bi bila lahko lepa paketna turistična ponudba. Velike možnosti vidim tudi v povezovanju vinskih cest. Na avstrijskem Štajerskem je oktobra, v času trgatve, na vinskih cestah več kot milijon ljudi, na slovenski strani pa ni takšne gneče, čeprav je med obema pokrajinama le nekaj sto metrov.«

Omenili ste projekte dualnega izobraževanja, kako pomembni so slovenski delavci za avstrijsko gospodarstvo?Peter Hasslacher: »Zelo, zlasti za podjetja v bližini meje, torej v Celovcu, Beljaku, Gradcu, če naštejem le nekatere kraje. Če se ne motim, se dnevno vozi na delo v Avstrijo od deset tisoč do 15 tisoč Slovencev. Denar, ki ga zaslužijo v Avstriji, porabijo doma, kar je dodana vrednost za obe državi.«

Kako lahko skupaj premagujemo težave s pomanjkanjem delovne sile na obeh straneh meje, kakšni pristopi bi se obnesli?Peter Hasslacher: »Če vemo, da dober varilec danes zasluži bolje kot nekdo z uni-verzitetno izobrazbo družboslovne smeri, je jasno, da moramo narediti več za boljši ugled nekaterih poklicev in da se bo več di-jakov odločalo za tehniške poklice. Izkušnje podjetij kažejo tudi, da mladim diploman-tom primanjkuje praktičnih izkušenj, to pa pomeni, da je treba pospešiti vključevanje mladih na trg dela ter zmanjšati vrzel med formalno izobrazbo in vajeništvom.

POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA8

NEPOSREDNE NALOŽBE AVSTRIJSKIH PODJETIJ SO V MINULEM LETU ZNAŠALE 3,2 MILIJARDE EVROV, KAR JE 24,7-ODSTOTNI DELEŽ VSEH NEPOSREDNIH TUJIH NALOŽB V SLOVENIJI. PODJETJA SO AKTIVNA V SKORAJ VSEH GOSPODARSKIH SEKTORJIH IN SODIJO VEČINOMA MED VODILNA NA TRGU.

INTERVJU

SHU

TTER

STO

CK

INTERVJU

Opernring 3, A-1010 Vienna +43-1-588 58-0 [email protected] www.investinaustria.at

www.investinaustria.at

10 POSEBNA IZDAJA

SLOVENSKA PODJETJA V AVSTRIJI

LANI JE V AVSTRIJI ODPRLO VRATA KAR 26 SLOVENSKIH PODJETIJ

A vstrija, ki bo letos po napovedih domačih analitikov dosegla 3,2-odstotno gospodarsko rast, postaja vse bolj priljubljena tudi

med slovenskimi podjetji, ki želijo širiti izvoz v države DACH (Nemčija, Avstrija, Švica) ali druge države zahodne Evrope. Lani je vrata v Avstriji odprlo kar 26 novih slovenskih podjetij, največ na Koroškem in Štajerskem, poudarja Marion Biber, direktorica za južno Evropo na avstrijski javni agenciji za pospeševanje tujih investicij ABA-Invest. Za primerjavo, v letu 2016 je po podatkih ABA-Investa v Avstriji odprlo vrata 16 slo-venskih podjetij, leta 2015 pa le osem.

Statistika avstrijske javne agencije kajpak dopušča možnost, da se je lani za širitev čez mejo odločilo še več slovenskih podjet-nikov, še bolj zgovoren pa je podatek, da se je Slovenija po številu novoustanovlje-nih podjetij na avstrijskem trgu lani uvrstila takoj za Nemčijo, drugo mesto pa si je delila z Italijo in Švico.

»Slovenska podjetja so lani za vstop na avstrijski trg namenila 8,075 milijona evrov, kar bo v prihodnjih dveh letih Avstriji prineslo 115 novih delovnih mest,« poudarja Biberjeva. Največ podjetij je po pričakovanjih ustanovilo svoja distribucij-ska podjetja, nekaj, sicer le manjši del, pa tudi svojo proizvodnjo. Sedem podjetij je povezanih s storitvami, pet pa z informa-cijsko in komunikacijsko tehnologijo. Za širitev v Avstrijo se je lani denimo odločila tudi Sportina kot eno večjih podjetij iz Slovenije, vsa preostala so manjša ali srednja podjetja, še pravi sogovornica. Na Koroškem je lani odprlo vrata 14 podjetij iz Slovenije, na Štajerskem sedem, tri po-djetja v avstrijski prestolnici Dunaj in dve podjetji v deželi Spodnja Avstrija.

Kupci raje posegajo po »Made in Austria«Da se zanimanje slovenskih podjetij za vstop na avstrijski trg krepi, opažajo tudi

na regionalni agenciji za promocijo tujega investiranja BABEG, katere poslanstvo je privabljanje tujih vlagateljev ter pomoč pri ustanavljanju in delovanju podjetij na Koroškem. Med njimi je denimo slovensko podjetje Ograje Kočevar, ki je leta 2014 v Velikovcu na avstrijskem Koroškem ustanovilo podjetje OGK Zäune, lani pa so tam odprli še svoj proizvodni obrat. Celotna naložba je znašala 1,6 milijona

SLOVENSKA PODJETJA BODO V DVEH LETIH V AVSTRIJI ODPRLA 115 NOVIH DELOVNIH MEST.

»V letu 2017 so se sloven-ska podjetja obrnila na nas 62-krat, do konca maja letos pa smo reali-zirali osem projektov,« poudarja MARION BIBER, direktorica za južno Evropo na avstrijski javni agenciji za pospeševanje tujih investicij ABA-Invest. Lani je ABA-Invest svetoval 344 podjetjem pri ustanovitvi podjetja v Avstriji, skupna vrednost investicij je znašala 723,85 milijona evrov.

11AVSTRIJA & SLOVENIJA


evrov, projekt pa je delno subvencionirala zvezna dežela Koroška. OGK Zäune GmbH ima danes v Avstriji tudi razstavno-prodajni salon in skladišče v skupnem obsegu 600 kvadratnih metrov, skupno pa ima podjetje kar dva tisoč kvadratnih metrov zemljišč.

»Za Koroško smo se odločili, da se približamo kupcem v Avstriji, skrajšamo dobavne roke in v delovanje podjetja vključimo lokalno skupnost na Koroškem.

Avstrijski kupci dajejo prednost domačim proizvajalcem in cenijo kakovostne izdelke. Poleg tega je Velikovec logistično zelo blizu matičnemu podjetju. V veliko pomoč so nam bili hitri in preprosti upravni postopki, pomoč pri nakupu zemljišča, usposobljeni in odzivni predstavniki institucij. Investicijo v lastno podjetje na Koroškem priporoča-mo tudi vsem drugim tujim investitorjem,« poudarja lastnica in direktorica podjetja Zdenka Kočevar.

S tem ambicij podjetja še ni konec, saj želijo na področju ograjnih sistemov v Avstriji ponuditi celosten servis in se uvel-javiti z izdelki »Made in Austria«, seveda pa jim avstrijski trg pomeni tudi iztočnico za nadaljnjo širitev na nove trge. »Naša vizija razvoja predvideva, da bomo podjetju v Avstriji dodajali nova, ki bodo pokrivala radij približno 200 kilometrov, in se od tam širili na druge zahodnoevropske trge.«

Koroška ne želi biti le turistična regija, želi se uveljaviti tudi kot tehnološka vroča točka v regiji Alpe-Jadran. Ob VRBSKEM JEZERU je zrasel tudi eden paradnih projektov Koroške tehnološki park Lakeside.

NEKAJ ZANIMIVOSTI O AVSTRIJIAvstrija nameni letno ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ 11,3 milijarde evrov oziroma 3,14 odstotka BDP, kar jo uvršča v evropski vrh, takoj za Švedsko. Cilj nove avstrijske vlade je 3,76 odstotka BDP.

Z dvema dnevoma stavk na leto na tisoč zaposlenih se uvršča med države z NAJNIŽJO STOPNJO STAVK v Evropi, takoj za Švico.

Na 100 evrov vložka v raziskave v razvoj dobijo podjetja DAVČNI DOBROPIS v višini 14 evrov.

Z LETALSKO INDUSTRIJO je posredno ali neposredno pove-zanih kar 114 podjetij.

V Avstriji deluje že skoraj DEVET TISOČ PODJETIJ IZ NEMČIJE.

V obdobju od 2003 do 2016 je ŠTEVILO NOVIH PODJETIJ IZ DRŽAV VZHODNE EVROPE zraslo s 567 na 3.501.

Delež industrije v bruto domačem proizvodu je leta 2014 znašal 28,3 odstotka, s čimer se AVSTRIJCI UVRŠČA-JO TAKOJ ZA NEMCI.

SHU

TTER

STO

CK

POSEBNA IZDAJA12


razlikujejo tudi med zveznimi deželami v Avstriji,« med drugim poudarjajo v podjetju Ograje Kočevar.

Raj za slovenske podjetnikeSeveda širitev na nemško govoreče trge ni edini razlog širitve na avstrijski trg. »Nekate-ra podjetja so se za ustanovitev podružnice v Avstriji odločila zaradi kompleksne zakonodaje, ki ureja napotitev delavcev v Avstrijo. To še zlasti velja za gradbeništvo ali za denimo proizvajalce oken, vrat, ki se jim bolj splača, da delavce zaposlijo v svojih avstrijskih podjetjih. Spet druga želijo biti bližje svojim kupcem, še zlasti, ko gre za posle med podjetji,« poudarja Marion Biber. ABA-Invest svetuje podjetjem pri izbiri poslovne lokacije, iskanju nepremičnin in primernega sedeža podjetja, davčnih in pravnih zadevah kot tudi pri iskanju virov financiranja ali subvencij.

Davčni svetovalec Johann Picej iz podjetja DDr. Jaklitsch in Mag. Picej pa za vse večjo priljub ljenost Avstrije med slovenskimi podjetniki našteva tudi številne davčne ugo-dnosti in subvencije ter spodbude za širitev proizvodnje ali zaposlovanje novih delavcev.

»Avstrijska država ima trenutno za pod-poro gospodarstvu na različnih področjih na voljo kar dve milijardi evrov nepovratnih sredstev. Za ta sredstva lahko zaprosi vsako podjetje, pogoj pa je, da ima avstrijski obrt-ni list in sedež v Avstriji. Seveda nepovrat-nih sredstev ne morete dobiti kar tako, a če je projekt dober, lahko povprečno pridobite tudi do 15 odstotkov sredstev investicije.

»Ustanavljanje podjetij na avstrij-skem Koroškem je privlačno pred-vsem za tiste podjetnike, ki želijo delovati na razvitem avstrijskem, nemškem in švicarskem trgu,« pou-darja MICHAEL ZWANTSCHKO iz koroške agencije BABEG.

»Podjetje s sedežem v Avstriji lažje sklepa posle z drugimi avstrijskimi podjetji, večje so tudi možnosti za širitev posla prek avstrijskih bank, ki so na primer dobro poznane v vzhodnoevropskih državah,« pravi JERNEJ DVORŠAK iz BABEGA.

»Avstrijska država ima trenutno za podporo gospodarstvu na različnih področjih na voljo kar dve milijardi evrov nepovratnih sredstev,« pou-darja davčni svetovalec JOHANN PICEJ iz davčne pisarne DDr. Jaklitsch in Mag. Picej.

Leto Št. novih podjetij

Višina investicije (v milijonih evrov)

Št. zaposlenih

2010 2 0,030 2

2011 8 0,840 24

2012 10 0,220 15

2013 12 1,724 35

2014 10 1,190 33

2015 8 1,635 24

2016 16 1,266 33

2017 26 8,075 115

Vir: ABA-Invest

Kako so se slovenska podjetja širila v Avstrijo

Avstrija kot odskočna deska na nemško govoreče trgeKot pravi Zdenka Kočevar, je bila pri odločitvi za širitev na avstrijski trg odločilna tudi podpora Avstrije in dežele Koroške, ki načrtno in sistematično spodbujata tuje investitorje k postavitvi proizvodnje na Koroškem. Kočevarjeva pri tem še posebej omenja koroško razvojno agencijo BABEG, veliko pa si v podjetju obetajo tudi od članstva v avstrijski gospodarski zbornici, ki skrbi za internacionalizacijo podjetij, registriranih v Avstriji.

»To za nas pomeni vstop v številna nova poslovna omrežja. Prednosti vstopa nam še ni uspelo v celoti uveljaviti, vsekakor pa je to del naše razvojne vizije. Avstrijski kupci v vseh prodajnih segmentih dajejo prednost

domačim ponudnikom in proizvajalcem in z vstopom na trg Avstrije tako kot domači proizvajalec nastopamo kot primarna izbira v panogi,« poudarja sogovornica. Kot še pravi, je avstrijsko poslovanje drugačno od uveljavljenega pri nas. Razlike zazna-vajo na politični, ekonomski, tehnološki in socialno-kulturni ravni, sicer pa pravi, da sta za uspešno nastopanje na avstrijskem trgu potrebni poznavanje in upoštevanje posebnosti odnosa do izdelkov in storitev, dojemanja in sprejemanja posebnosti nakupnega procesiranja, načel delovanja poslovnega dogovarjanja, načel spreje-manja nakupnih odločitev, posebnosti nakupnih motivov, posebnosti delova-nja trženjskih poti in orodij trženjskega komuniciranja. »Vsi navedeni kazalniki se



Alpen Adria – Steuerberatung – UnternehmensberatungUnsere sprachlichen Kompetenzen verbunden mit unse-ren steuerlichen und rechtlichen Kenntnissen ermögli-chen es uns, unsere Dienstleistungen auf dem gesamten Alpen-Adria-Raum anzubieten. Als Steuerberatungs-unternehmen stehen wir unseren Klienten auf professi-onellem Niveau zur Seite. Betriebswirtschaftliche und steuerliche Serviceleistungen sind unser angestammtes Fachgebiet. Darüber hinaus entwickeln wir gemeinsam mit unseren Klienten e�ektive und e�ziente Lösungen für komplexe und interdisziplinäre Managementaufga-ben. Von der Idee bis zum großen Marktauftritt begleiten wir unsere Klienten in allen Belangen der Unternehmens-führung.

Čezmejno poslovanje – davčno svetovanje – podjetniško svetovanjeNaša jezikovna znanja v povezavi z našim davčnim in pravnim znanjem nam omogočajo, da lahko ponuja-mo naše storitve na celotnem območju Alpe–Adria. Kot davčna pisarna stojimo svojim strankam ob strani in jim strokovno svetujemo. Naše glavno področje delovanja so računovodske storitve in davčno svetovanje. Poleg tega skupaj s svojimi strankami razvijamo učinkovite rešitve za kompleksne in interdisciplinarne naloge. Strankam svetujemo in jih podpiramo od prve ideje do uspešnega nastopa na trgu.

Pischeldorfer Straße 1079020 Klagenfurt/Celovec

Tel.: +43(0)463 56 196E-mail: o�[email protected]

www.davcnisvetovalec.com

Avstrija močno spodbuja tudi raziskave in razvoj. Če podjetje dokaže, da je usmerilo sredstva v raziskave, ga država nagradi z do-bropisom v višini 14 odstotkov investicije,« poudarja Picej.

Avstrija vabi tudi z različnimi davčnimi spodbudami in olajšavami. Samostojni pod-jetniki si denimo lahko z investicijsko olajša-vo znižajo davčno osnovo do 13 odstotkov, mala in srednja podjetja pa od 10 do 15 odstotkov, če dokažejo, da so povečevala investicije. Za zmanjšanje davčne obvezno-sti lahko zaprosi tudi fizična oseba, s čimer država spodbuja priseljevanje strokovnja-kov iz tujine. Med ugodnostmi avstrijskega davčnega sistema Picej med drugim pou-darja tudi možnost znižanja davčne osnove za povezana podjetja. »To pomeni, da se lahko več podjetij po skupnem dogovoru povezuje v davčni skupini z namenom, da seštejejo davčne osnove vsakega podjetja in pobotajo izgube z dobičkom,« je pona-zoril Picej, ki sicer svetuje, naj si podjetja poiščejo svetovalca, preden se dokončno odločijo za širitev v Avstrijo.

Avstrija vabi tudi z nizko stopnjo stavk, učinkovito in hitro javno upravo in pod-jetjem naklonjeno gospodarsko politiko. »Velika prednost v Avstriji je tudi, da so minimalne plače zagotovljene na podlagi kolektivnih pogodb, in po novem tudi možnost lažjega odpuščanja, ki delodajalcu omogoča, da se z delavcem razide v zelo kratkem času, delodajalcu tudi ni treba na-vajati posebnih, denimo poslovnih razlogov za odpoved,« med drugim poudarja Picej.

»Medtem ko se v Sloveniji že dolgo krešejo mnenja o uvedbi socialne kapice, jo Avstrija ima«, poudarja DEAN KOŠAR, partner svetovalnega podjetja Grant Thornton Slovenija.

www.davcnisvetovalec.com

14


Medtem ko se v Sloveniji že dolgo krešejo mnenja o uvedbi socialne kapice, jo Avstrija ima. Določena zgornja meja bruto dohodka, od katerega zavezanec še plača prispevke za nezgodno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, znaša pri naših severnih sosedih približno 5.100 evrov bruto mesečno, poudarja Dean Košar, part-ner svetovalnega podjetja Grant Thornton Slovenija. Med ugodnostmi za zaposlene sogovornik poudarja tudi nižjo obdavčitev določenih dodatkov. »V Avstriji sta poleg rednih 12 plač v skladu s kolektivnimi pogodbami obvezna še božičnica (oziroma 13. plača) in regres (oziroma 14. plača). Oba dodatka sta večinoma obdavčena z nizko, šestodstotno dohodninsko stopnjo in v Avstriji ni politika, ki bi si upal poseči v takšno ureditev,« poudarja Košar.

Koroška kot tehnološka vroča točka v regiji Alpe-JadranInovacije, raziskave in razvoj imajo da-nes čedalje večji pomen v gospodarstvu. To je tudi cilj, ki si ga je v svoji strategiji gospodarskega razvoja do leta 2020 postavila avstrijska Koroška, ki ne želi biti le turistična dežela, temveč se želi uveljaviti kot dinamični hotspot v regiji Alpe-Jadran. Poudarek daje panogi IKT, mikroelektroniki, senzoriki in obnovlji-vim virom energije in v svoje okolje vabi dinamična bodisi proizvodna bodisi tehnološka podjetja. S tem namenom

je na avstrijskem Koroškem zraslo več tehnoloških parkov, največji med njimi, Lakeside Science & Technology Park, združuje skoraj 70 podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 1.300 ljudi. V nepos-redni bližini parka je celovška Univerza Alpe-Adria, kar omogoča plodovito sodelovanje podjetij in raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov, poudarja Michael Zwantschko iz BABEGA. V neposredni bližini slovensko-avstrijske meje ima enega od svojih treh sedežev tudi raziskovalni center Silicon Austria, kjer se raziskave usmerjajo predvsem v mikroelektroniko.

Podobno kot ABA-Invest tudi BABEG in-vestitorjem ponuja brezplačno pomoč pri ustanovitvi podjetja v Avstriji. »Podjetniki lahko pri nas dobijo informacije o razpo-ložljivih zemljiščih ali poslovnih prostorih, pomagamo jim pri pripravi poslovnega

načrta za banke in jih spremljamo na sestankih pri davčnih in pravnih svetoval-cih,« našteva Jernej Dvoršak, odgovorni za podporo slovenskim podjetjem. »Pod-jetjem pomagamo tudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in dovoljenj za zagon proizvodnje. V Avstriji ta postopek poteka tako, da se investitor za okroglo mizo sreča z odločevalci, s katerimi še pred oddajo vloge predelajo načrt investicije, kar omogoča hitrejšo izdajo dovoljenj,« razlaga Dvoršak.

V BABEGU so našteli, da se je lani za širitev na Koroško odločilo 32 tujih podjetij in med njimi so na prvem mestu prav slovenska podjetja. »Podjetje s sedežem v Avstriji lažje sklepa posle z drugimi avstrijskimi podjetji, večje so tudi možnosti za širitev posla prek avstrijskih bank, ki so na primer dobro poznane v vzhodno-evropskih državah,« še dodaja Dvoršak.

POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA

»INVESTICIJO V LASTNO PODJETJE NA KOROŠKEM PRIPOROČAMO TUDI VSEM DRUGIM TUJIM INVESTITORJEM.«ZDENKA KOČEVAR, lastnica podjetja Ograje Kočevar, ki je lani v Velikovcu odprlo obrat in poslovalnico.JU

RE

MA

KOVE

C

JUR

E M

AKO

VEC


Avstrijska Koroškanaložbe, širitev & delo v tehnološko inovativni deželi z visoko kvaliteto življenja

www.investincarinthia.at

Phot

o ©

Lak

esid

e Pa

rk|

..

.

BABEG_FINANCIA_Slow_203×271_4c_2018-08-31_RZ_203×271mm 31.08.18 09:25 Seite 1

http://www.investincarinthia.at/

POSEBNA IZDAJA16

AVSTRIJSKA ELEKTRONIKA IZ SLOVENIJE

K o se podjetje odloči za širitev v tujino, poleg tržnih priložnosti igrajo pomembno vlogo tudi dobra lokacija, logistične po-vezave in usposobljeni zapos-

leni. Te so v Sloveniji našli tudi v avstrijskem podjetju Wtronic, ki je pred dvema letoma v Postojni odprlo proizvodnjo elektron-skih tiskanih vezij TES, d. o. o. (Technocare

Electronic Systems – TES, proizvodnja elek-tronskih komponent) z 20 zaposlenimi. »V Sloveniji se zelo dobro počutimo in to je za nas zelo pomembno,« poudarja Christian Walchhofer, lastnik in direktor Wtronica.

Podjetje Wtronic ima sedež v Velikovcu (Völkermarkt) v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem. Njihov glavni izdelek so tiskana vezja, brez katerih

KAKO JE WTRONIC POVEZAL SLOVENIJO, ITALIJO IN AVSTRIJO

PODJETJA

KAJ JE WTRONICAvstrijsko podjetje za proizvodnjo elektronskih komponent Wtronic NA TREH LOKACIJAH – v avstrijskem Velikovcu, italijanskem Ahtnu in Postojni – povezuje 85 zaposlenih.

SEDEŽ PODJETJA in glavnina administracije sta v Avstriji, v Postojni in Vidmu pa proizvodna obrata.

SLOVENIJA je zaradi bližine avstrijskega in italijanskega trga ter kratkih transportnih poti med matičnim in hčerinskimi podjetji IDEALNA LOKACIJA, poudarja direktor in lastnik Wtronica Christian Walchhofer.

AVSTRIJA in SLOVENIJA 17

danes tako rekoč ni elektronskih naprav. »Naš trg je zelo velik, saj z izjemo avtomo-bilske tako rekoč ni industrije, ki ne bi pot-rebovala tiskanih vezij,« pravi Walchhofer. V Wtronicu tiskana vezja tudi kompletirajo, vgrajujejo v ohišja in izdelujejo celotne naprave.

Slovenija sicer ni bila prva izbira Wtroni-ca, ki je prvi proizvodni obrat za izdelavo elektronskih komponent odprl v bližini italijanskega Vidma, v Furlaniji, a Walch-hofer, velik zagovornik regije Alpe-Adria, poudarja, da je Slovenija zaradi bližine avstrijskega in italijanskega trga ter kratkih transportnih poti med matičnim in hče-rinskimi podjetji zanje pravzaprav idealna lokacija.

»Imamo lastno transportno podjetje in naš voznik se tako rekoč vsak dan vozi iz Avstrije v Videm in zatem čez Postojno

nazaj v Velikovec,« pove sogovor-nik. Kratke transportne poti so lahko pomembna prednost tudi pri pridobivanju posla, saj se, če poenostavimo, po 10 tisoč kosov izdelka danes ne splača več na Kitaj-sko. »Prevoz do Evrope je danes tako drag, da se pri manjših naročilih od pet tisoč do 10 tisoč kosov prednost poceni proizvod-nje na Kitajskem tako rekoč izniči,« poudar-ja Walchhofer. Sedež podjetja in glavnina administracije sta v Avstriji, v Postojni in Vidmu pa proizvodna obrata. Podjetje v vseh treh državah zaposluje 85 ljudi, od tega približno 50 v Furlaniji.

Delo v Sloveniji ni poceniProizvodni obrat v Postojni so vzposta-vili maja 2016, ko je proizvodnja v Italiji postala premajhna. Za to so potrebovali pičle tri mesece, srečno roko so imeli tudi pri iskanju zaposlenih, saj je prav v času, ko so iskali delavce, zaprlo vrata eno od podjetij v Ilirski Bistrici. »V Sloveniji imamo zelo dobro in utečeno ekipo, napačna pa je predstava, da se lahko v Sloveniji zelo poceni proizvaja. V Sloveniji dobijo delavci različne dodatke, kot so dodatki za prevoz in malico, in ko vse to seštejete, strošek plačila vendarle ni tako nizek.« Povprečna plača v TES, dodaja sogovornik, je približno dva tisoč evrov bruto.

Wtronic zadnja leta skokovito raste. Še leta 2015 so na ravni skupine ustvarili devet milijonov evrov, lani pa že 17 milijo-nov, načrt za letos je 17,5 milijona evrov. Največ naročil dobijo iz Nemčije, Avstrije in severne Italije, manj pa iz Slovenije, kar Walchhofer pripisuje dejstvu, da je v Sloveniji veliko podjetij, ki proizvajajo za nemška podjetja.

Preveč birokratskih ovir, premalo spodbud vlagateljemVsaka lokacija ima prednosti in slabosti in glede zadnjega Walchhofer v Sloveniji pou-darja predvsem pretirano obremenjenost podjetij z birokratskimi postopki, še zlasti, ko gre denimo za pridobivanje dovoljenj. »V Postojni imamo zelo preprosto proiz-vodno halo. Da smo lahko odprli podjetje, smo morali narediti načrt požarne varnosti in varnih izhodnih poti, ob tem, da imamo vrata na vsaki strani našega obrata. Takšnih malenkosti je kar veliko. Nič nimam proti

nadzoru in pravilom, toda vprašanje je, ali mora biti vse predpisano do res zadnje po-drobnosti. Zdi se mi, da si v Sloveniji včasih življenje kar nekoliko preveč zakomplicira-mo,« pravi Walchhofer.

Sogovornik pogreša tudi spodbude za manjša proizvodna podjetja, ki želijo širiti proizvodnjo. Povsem drugače, dodaja, je v Italiji, kjer je za finančne spodbude podjetjem za nove stroje ali zaposlene celo bolje poskrbljeno kot v Avstriji. »Če bi se še enkrat odločal za ustanovitev podjet-ja, bi izbral Furlanijo, kjer je zelo dobro poskrbljeno za tuje vlagatelje.« Razlike med državami so tudi v miselnosti ljudi. Medtem ko so Italijani pri iskanju rešitev odprti za različne možnosti, so Slovenci bolj zadržani. »Slovenski delavec bo svoje mnenje ali ponujeno rešitev raje zadržal zase ali jo povedal kolegu, ne bo pa je zau-pal lastniku. Delavec v Italiji se bo, nasprot-no, iskanja rešitev lotil kot majhen otrok. To bo na začetku morda videti kaotično, toda naučili smo se, da bo italijanski delavec na koncu našel rešitev, ki je v Avstriji sploh ne bi našli, ker razmišljamo preveč ozko,« ponazori Walchhofer.

Walchhofer še pravi, da njihovih ambicij v Sloveniji še ni konec, saj želijo, da bi na novi lokaciji v Postojni v prihodnjih treh letih nastal proizvodni obrat za izdelavo visokokakovostne elektronike: »Naš cilj je, da bi imeli v Sloveniji in Italiji skoraj enaki proizvodnji.« Za uresničitev tega cilja bi po sedanjih ocenah potrebovali od 1,5 do dva milijona evrov.

PODJETJA

»V SLOVENIJI SE ZELO DOBRO POČUTIMO IN TO JE ZA NAS ZELO POMEMBNO.« CHRISTIAN WALCHHOFER, lastnik in direktor Wtronica.

Danes se po nekaj tisoč kosov izdelka ne splača več na Kitajsko, saj drage

transportne poti izničijo prednost poceni proizvodnje, poudarja direktor in lastnik

skupine Wtronic Christian Walchhofer. Na fotografiji tovarna podjetja v Postojni.

18 POSEBNA IZDAJA

ČETRT STOLETJA BAUMIT V SLOVENIJI

Kmalu po osamosvojitvi Slovenije se je za širitev na njen dvomilijonski trg odločilo tudi avstrijsko podjetje z istoimen-sko blagovno znamko Baumit. Avstrijski pionir

gradbenih materialov posluje v Sloveniji že slabo četrtletje, ima 57 zaposlenih in je lani ustvaril 14 milijonov evrov prihod-kov. Matična skupina Baumit pod svojim okriljem združuje več kot 40 tovarn, tudi tisto v Sežani, kjer proizvajajo fasadna lepila, omete, malte, estrihe in keramična lepila ter mešajo zaključne fasadne omete in barve.

Zgodovina blagovne znamke Baumit je neločljivo povezana z njenima ustanovitel-jema. Leta 1988 sta jo ustanovila avstrijska podjetnika Friedrich Schmid in Dieter Kern ter se kmalu zatem začela širiti v okoliške države. »Na začetku se je blagovna znamka hitro širila predvsem v vzhodnoevropske države, na Madžarsko, Češko, Poljsko, Slo-vaško in v Slovenijo, šele v zadnjih letih pa se je začela tudi širitev proti zahodni Evro-pi, med drugim v Španijo, Anglijo, Fran-cijo,« razlaga direktorica Baumita, d. o. o., Branka Ogrizek. Blagovna znamka Baumit je danes navzoča v 27 evropskih državah, v Rusiji in na Kitajskem. Skupina Baumit je v zadnjih 30 letih uspešno rasla in lani s 5.700

»NI LEPŠEGA KOT VIDETI GRADBENE ŽERJAVE V SLOVENIJI«

PODJETJA


BAUMITAvstrijski pionir gradbenih materialov Baumit je imel SPRVA V SLOVENIJI LE TRGOVSKO PODJETJE, kar pa se je spremenilo leta 2008, ko je lastnik vložil 12 milijonov evrov v gradnjo proizvodnje v Sežani. V njej proizvajajo fasad-na lepila, omete, malte, estrihe in keramična lepila ter mešajo zaključne fasadne omete in barve.

Baumit posluje v Sloveniji že slabo četrtletje, ima 57 ZAPO-SLENIH in je LANI USTVARIL 14 MILIJONOV EVROV PRI-HODKOV. Blagovna znamka Baumit je danes navzoča v 27 evropskih državah, v Rusiji in na Kitajskem.

Na mednarodnem arhitekturnem natečaju Baumit Life Challenge, ki je

bil junija v Bratislavi, je v kategoriji eno-družinskih hiš požel navdušenje sloven-

ski projekt Paviljon v kozolcu, delo mari-borskega arhitekturnega studia Styria

arhitektura, ki ga vodi David Mišič.

zaposlenimi ustvarila skoraj milijardo evrov prihodkov. Lani je edini lastnik blagovne znamke in podjetij postala avstrijska družina Schmid oziroma njihovo podjetje Schmid Industrie Holding s sedežem v Wopfingu v Avstriji, ki ga vodi predstavnik tretje generacije družine Robert Schmid.V Sloveniji je imel Baumit sprva trgovsko podjetje, kar pa se je spremenilo leta 2008, ko je lastnik vložil 12 milijonov evrov v gradnjo proizvodnje v Sežani. V Sežani zdaj proizvajajo večinoma za slovenski trg, približno 15 odstotkov izdelkov pa prodajo na italijanski, hrvaški in grški trg.

Kako stene skrbijo za naše zdravjeGlavni posel Baumita v Sloveniji je prodaja fasadnih sistemov, sledijo ometi, estrihi, malte, izdelki za keramiko Baumacol in izdelki za zunanjo ureditev. Branka Ogrizek pravi, da zadnja leta dosegajo stalno rast prihodkov, seveda pa časi niso bili vedno naklonjeni prodaji, še zlasti velja to za čas krize, ko je v slovenskem gradbeništvu umrlo veliko delovnih mest in so to na

svojih plečih občutili tudi proizvajalci gradbenih materialov. »Po začetku krize so se v Sloveniji ustavile skoraj vse večje novogradnje, zato smo se takrat usmerili v energetske prenove starega stanovanj-skega fonda. Danes so časi znova boljši in ni lepšega kot videti gradbene žerjave, ko se vozite po Sloveniji,« pravi sogovornica, ki med glavnimi cilji podjetja v Sloveniji v ospredje postavlja zlasti rast prodaje, ši-ritev asortimana izdelkov in seveda graditi kolektiv zadovoljnih sodelavcev. »Danes je v Sloveniji znova več novogradenj in z našimi izdelki in blagovno znamko želimo biti zraven v vseh fazah gradnje, od odprtja gradbišča do fasade.«

Aktualni trend ekološke in do človeka prijazne gradnje seveda vpliva tudi na industrijo gradbenih materialov. V Baumitu se tako zadnji dve leti posvečajo predvsem razvoju izdelkov za zdravo bivanje, saj se to začne s pravilno izbiro gradbenih materi-alov. S tem namenom avstrijska skupina v svojem evropskem raziskovalnem centru Baumit Viva Park proučuje povezave med gradbenimi materiali in zdravjem. »Raziska-

ve kažejo, da skoraj 90 odstotkov svojega življenja preživimo v zaprtih prostorih, zato je pravilna izbira gradbenih materialov še posebej pomembna, saj ti močno vplivajo na naše počutje in kakovost bivanja. Naš cilj je jasen: za ljudi ustvariti zdrav, ener-getsko učinkovit in lep dom,« še poudarja Branka Ogrizek.

PODJETJA

Pobuda »Prostor za novosti«Avstrijsko podjetje NetBid GmbH pod delovnim naslovom »Prostor za novosti« aktivnim industrijskim in trgovskim zastopnikom ponuja enkratno storitev za modernizacijo opreme, AOP in strojnih parkov. Leta 1999 vzpostavljena platforma za organiziranje spletne dražbe v industriji in stečajnih postopkih ponuja podjetjem možnost, da svojo opremo ponudijo mednarodnemu trgu po najboljših možnih cenah. Posebnost pri tem: poslovni model je usmerjen izključno v uspešnost prodaje, za naročnika med postopkom prodaje ne nastanejo stroški.

»Hitro napredujoča modernizacija, ki jo poganjajo pobude, kot je industrija 4.0, je za sodobna podjetja izziv, saj zahteva izvedbo hitre, vendar gospodarne modernizacije. Odslužene stroje nato pogosto poceni prodajo trgovcem ali pa jih prepeljejo v skladišče, kjer so prepuščena pozabi. Z našo pobudo želimo povečati ozaveščenost podjetij, da izkoristijo neizkoriščen kapital oziroma da vzdrževano opremo prodajo po najboljši ceni in ta kapital vložijo v nadaljnjo modernizacijo.«Andreas Weinberger, direktor podjetja NetBid GmbH Österreich

17. oktobra 2018 bo v Ljubljani PRVA VZHODNO EVROPSKA KONFERENCA ZA POSEL, FINANCE IN PRESTRUKTURIRANJE. Udeležba je brezplačna, več informacij pa je na voljo na www.ptp -konferenca.si. Vabljeni!

https://www.netbid.com/sl/ Ogl

asno

spor

očilo

PRES

S

Tovarna Baumita v Sežani

MIR

AN

KA

MB

IČ

https://www.netbid.com/sl/

POSEBNA IZDAJA20

ČEZMEJNO SODELOVANJE

Mariborsko pod-jetje Palfinger bo predvidoma septembra začelo »turnejo« po 50 osnovnih šolah od Maribora, Murske

Sobote in vse do Celja. Povod – navdušiti mlade dijake, da bi se po končani osnovni šoli v čim večjem številu odločili za po-klicno izobraževanje za tehnične poklice, denimo za kovinskega tehnika (varilca) kot enega od poklicev, ki jih v Sloveniji kronič-no primanjkuje.

Avstrijski Palfinger je le eden od partner-jev čezmejnega projekta Innovet, v okviru katerega se Avstrija in Slovenija povezujeta pri razvoju projekta dualnega izobraževan-ja v kovinskem sektorju. Nastal je na pobudo ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana, ki želi s povezovanjem različnih partnerjev na obeh straneh meje zagnati poskusni projekt vajeništva za večjo usposobljenost mladih za prve zaposlitve v gospodarstvu.

»Obmejna regija med Slovenijo in Avstrijo se srečuje z velikim pomanjkan-jem usposobljene delovne sile v številnih poklicih. Avstrijska podjetja imajo veliko podružnic v Sloveniji, še zlasti v kovinski industriji, in podjetja danes čedalje težje najdejo primerno in dobro usposobljeno strokovno osebje, pogosto tudi kritizira-jo poklicno usposabljanje brez prakse ter razhajanje med iskalci zaposlitve in delodajalci, ki zaradi tega nastane. Poleg povečevanja ugleda vajeniških poklicev in števila vajencev ter strokovnih delavcev je cilj projekta lajšati prehod med usposab-ljanjem in poklicem tako, da se poklicno usposabljanje prilagodi dejanskim zahte-vam trga,« poudarja Paul Olynec, ki je na ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana odgovor-

en za projekt Innovet. Nobena skrivnost tudi ni, da danes marsikatero podjetje iz okolice Maribora pri pridobivanju kadrov tekmuje s podjetji čez mejo, kamor se dnevno vozi na delo do 10 tisoč ljudi iz Slovenije.

V projektu Innovet so se poleg Palfingerja povezali še Šolski center Ptuj in Štajerska gospodarska zbornica na slo-venski strani in največji avstrijski inštitut za poklicno izobraževanje na Gradiščanskem BFI Burgenland ter podjetje za e-učenje Bit media e solutions GmbH na avstrijski stra-ni. Projekt, izvajali ga bodo tri leta, se sofi-nancira tudi iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je zanj primaknil 1,4 milijona evrov.

V slovenskih poklicnih šolah le trije dijaki za poklic varilcaCilj projekta Innovet ni le pridobivanje novih kadrov in povezovanje različnih akterjev v trikotniku šola-deloda-jalec-zbornica na obeh straneh meje, temveč tudi usposabljanje mentorjev za tehnične poklice v podjetjih in šo-lah. »V slovenskih poklicnih šolah so le trije dijaki trenutno vključeni v program usposabljanja za varilca, medtem ko ima kovinska industrija v Sloveniji več tisoč podjetij in od 51 tisoč do 58 tisoč zapos-lenih,« poudarja Olynec. V Palfingerju pa ugotavljajo, da dijakom tehničnih šol v Sloveniji večinoma primanjkuje izkušenj in so zato na trgu dela manj konkurenčni kot dijaki v Avstriji, ki so končali poklic-no izobraževanje. Opažajo tudi, da se Slovenci razmeroma pozno odločajo za poklicno pot v tehničnih poklicih, kot so viličarist, varilec, ključavničar. »V naših slovenskih tovarnah začnejo mladi samostojno delati med 27. in 30. letom

SE NA ŠTAJERSKO VRAČA VAJENIŠTVO?

ZA NOVO GENERACIJO KAKOVOSTNE DELOVNE SILE

DUALNO IZOBRAŽEVANJE

Obmejna regija med Slovenijo in Avstrijo se srečuje z velikim pomanj-kanjem usposobljene delovne sile v številnih poklicih, poudarja PAUL OLYNEC z ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana.

»Za ŠC Ptuj je sodelovanje v pro-jektu Interreg – Innovet odlična možnost za povečanje zanimanja za poklic varilstva med mladimi in krepitev odnosov z gospodarstvom in sosednjo Avstrijo,« poudarja direktor Šolskega centra Ptuj OTON MLAKAR.


starosti, v Avstriji pa že med 20. in 22. letom,« poudarja Danilo Slana, tehnični vodja mariborske tovarne.

Po aktualnem načrtu bi enega od programov vajeništva za varilstvo izvajal Šolski center Ptuj, drugega pa gradiščanski institut BFI Burgenland. »Pilotna uspo-sabljanja dijakov in odraslih oseb bodo potekala v šolskem letu 2019/20 in se bodo končala s certifikatom za varjenje EN. Gre za pomemben prispevek k reševanju težav na področju deficitarnih poklicev, v tem primeru na področju varilstva, kar je tudi dodana vrednost projekta,« pou-darja direktor Šolskega centra Ptuj Oton

Mlakar. Šolski center Ptuj bo skupaj z BFI Burgenland pripravil tudi učni načrt za varilstvo, prilagojen potrebam podjetij ter tečaj za mentorje v podjetjih in učitelje, ki bodo odgovorni za dijake, še poudarja Mlakar. »Dijaki se bodo usposabljali tako na

delovnem mestu, kot tudi v šoli. Po naših načrtih naj bi imela prva skupina najmanj 8 dijakov. Obstaja možnost, da bodo dijaki za svoje delo dobili nagrado, podjetja pa ima-jo priložnost, da dobijo točno takšne kadre, kot jih potrebujejo, namen je tudi po-večevanje ugleda dualnega izobraževanja med mladimi,« dodaja Paul Olynec.

Raje varilci kot trgovciPalfinger na ravni skupine zaposluje približno 10 tisoč ljudi. Ima 38 tovarn, dve sta v Mariboru, kjer so v zadnjih dveh letih povečali število zaposlenih za 200. »Zapo-sleni prihajajo k nam tudi zato, ker pri nas dobijo boljše finančne in delovne pogoje kot na primer v trgovini,« poudarja Slana.

Prvi poskus Palfingerja, da bi v mariborski tovarni uvedli enak sistem šolanja mladih dijakov po končani osnovni šoli, kot ga ima-jo v avstrijski matični skupini, je sicer padel v vodo zaradi omejitev slovenske zakono-daje, prav tako so bili neuspešni s pobudo, da bi pri nas uvedli enak sistem dualnega izobraževanja kot v Avstriji in Nemčiji, ki predvideva proporcionalno več usposab-ljanja na delovnem mestu. »Nemški model denimo predvideva, da opravijo dijaki 30 odstotkov usposabljanja v šoli, 70 odsto-tkov pa v proizvodnji. Po našem mnenju trenutni model dualnega izobraževanja pri nas ni konkurenčen avstrijskemu in nemške-mu, s katerima imamo dobre izkušnje,« med drugim poudarja Slana.

ZA NOVO GENERACIJO KAKOVOSTNE DELOVNE SILE

DUALNO IZOBRAŽEVANJEA

DVA

NTA

GE

AU

STR

IA

Slovesnost ob podpisu pogodb o finan-ciranju programov Innovet in Eurevita. Z desne: PAUL OLYNEC in PETER HASSLACHER (ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana), JÜRGEN GRANDITS (BFI Burgenland), OTON MLAKAR in ANJA JESENEK GRAŠIČ (Šolski center Ptuj), MARIA GALE in ALENKA RUMBAK (Zavod RS za zaposlovanje).

Dijakom tehničnih šol v Sloveniji večinoma primanjkuje izkušenj in so na trgu dela manj konkurenčni kot dijaki v Avstriji, ki so končali poklic-no izobraževanje,« ugotavljajo v Palfingerju.

PALF

ING

ER

22

Na Mednarodnem sejmu obrti in pod-jetnosti (MOS) v Celju se je predstavilo tudi več avstrijskih podjetij, ki jih zanima širitev poslovanja v Slovenijo.

Poslovno srečanje med avstrijskimi in slov-enskimi podjetji organizira predstavništvo avstrij ske gospodarske zbornice v Sloveniji ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana v sode-lovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in s part-nerji mreže Enterprise Europe Network, ki malim in srednjim podjetjem pomaga pri širitvi mednarodnega poslovanja.

Ko gre za internacionalizacijo poslovanja, Avstrija ničesar ne prepušča naključju. O tem, kako pomembne so za avstrijsko gospodarstvo vezi s tujino, nazorno priča podatek, da je naša severna soseda od prelo-ma tisočletja več kot podvojila svoj izvoz. Medtem ko je še leta 2000 izvozila za približno 70 milijard evrov blaga, je lani z izvozom ustvarila že skoraj 150 milijard evrov, kar jo, merjeno po številu prebivalcev, uvršča na sedmo mesto na svetu.

Pomemben del v izvozu imajo storitve, s katerimi naša soseda ustvari skoraj 60 milijard evrov, sicer pa Avstrija z izvozom ustvari več kot 50 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda. Z izvozom je posred-no ali neposredno povezano vsako drugo delovno mesto v Avstriji oziroma približno 10 tisoč delovnih mest na milijardo evrov izvoza, kaže statistika avstrijske gospodar-ske zbornice (Wirtschaftkammer Österreich – WKÖ), ki skrbi za internacionalizacijo

avstrijskih podjetij.Podobno kot Slovenija tudi

Avstrija največ izvozi v države EU, skoraj 68 odstotkov, daleč največ v Nemčijo, Združene države Amerike in Italijo. Avstrijci izvozijo največ strojev in naprav, kemičnih izdelkov ter železa, jekla in kovinskih predmetov, pri storitvah pa prednjačita turizem in trans-port.

Želimo biti center inovativnosti avstrijskega gospodarstvaV tujini v imenu avstrijske gospodarske zbornice deluje ADVANTAGE AUSTRIA Ljubl-jana kot zunanjetrgovinska

organizacija avstrijskega gospodarstva. »ADVANTAGE AUSTRIA je blagovna znam-ka, s katero se avstrijska gospodarska zbor-nica predstavlja v tujini in ki jo uporablja v vseh državah, v katerih je zastopana,« pojasni namestnica direktorja ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana Eva Pfurtscheller.

ADVANTAGE AUSTRIA ima v več kot 70 državah po vsem svetu več kot 110 pisarn, ki zaposlujejo več kot 800 ljudi. »Naše sto-ritve vključujejo več stvari. Poleg tega, da

AVSTRIJA & SLOVENIJAPOSEBNA IZDAJA

»POMAGAMO TUDI PODJETJEM, KI JIH ZANIMA NEPOSREDNO INVESTIRANJE V SLOVENIJI«MREŽENJE JE GLAVNO POSLANSTVO ADVANTAGE AUSTRIA LJUBLJANA, KI VSAKO LETO ORGANIZIRA VEČ KOT 60 RAZLIČNIH DOGODKOV, KATERIH CILJ JE NEGOVANJE POSLOVNIH STIKOV.

SKRB ZA INTERNACIONALIZACIJO PODJETIJ

AVSTRIJA USTVARI S

SLOVENIJO VEČ BLAGOVNE

MENJAVE KOT Z VSEMI

DRŽAVAMI NEKDANJE

JUGOSLAVIJE SKUPAJ,

POUDARJAJO NA ADVANTAGE

AUSTRIA LJUBLJANA.

Avstrija ima 13,8 SKRITEGA ŠAMPIONA NA MILIJON PREBIVALCEV, kar jo uvršča na četrto mesto na svetu.

Slovenija se s 3,5 SKRITEGA ŠAMPIONA NA MILIJON PREBIVALCEV uvršča na šesto mesto, kaže statistika avstrijske gospodarske zbornice (WKÖ).

ponujamo našim članom pomoč pri usta-novitvi podjetij v Sloveniji in jim predsta-vimo podrobne informacije o slovenskem trgu, je naše glavno poslanstvo mreženje in povezovanje avstrijskih in slovenskih partnerjev. S tem namenom organizira-mo letno 60 različnih dogodkov, kot so

skupinske sejemske predstavitve, mrežen-ja B2B, gospodarske delegacije pa tudi številni panožni dogodki in gospodarska srečanja, denimo poslovna konferenca na temo mobilnosti, infrastrukture in logistike, ki jo novembra znova organiziramo skupaj s Časnikom Finance. Tukaj smo zato, da povezujemo partnerje iz obeh držav in ob tem avstrijskim podjetjem pomagamo pri iskanju primernih uvoznikov, distributer-jev in trgovskih zastopnikov,« poudarja sogovornica.

Vloga ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana pa ni le povezovanje poslovnih partnerjev na

obeh straneh meje, temveč se želi uvelja-viti tudi kot center inovativnosti in sledilec globalnih trendov. S tem namenom so se pri ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana povezali z Institutom Jožefa Stefana, ki sodeluje s števil-nimi avstrijskimi podjetji iz avtomobilske pa-noge, prav tako sodelujejo tudi z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, ki pripravlja raziskavo o uporabi novih tehnologij v slo-venskih podjetjih. »Rezultate raziskave bomo skupaj z ekonomsko fakulteto predstavili na prireditvi o industriji 4.0 v novembru,« med drugim poudarja sogovornica. In kako je ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana pomagala


JER

NEJ

LA

SIČ

POSLOVNO-LOGISTIČNA KONFERENCATudi letos bo ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana skupaj s časnikom Finance povezal logiste z obeh strani meje in strokov njake. Tako živahno je bilo na lanski poslovno-logistični konferenci na Brdu pri Kranju.

Prihodnost mobilnosti -Kako modernizacija mobilnostispreminja poslovne priložnosti

The future of mobility -How modernization of mobility

changes business prospects

MOVING SLOVENIA 2.0

PREMIKAMO SLOVENIJO 2.0

20 November 2018, Kongresni center Brdo/Brdo Estate, Slovenia

www.moving-slovenia.si




MOVING SLOVENIA 2.0




.




MOVING SLOVENIA 2.0







MOVING SLOVENIA 2.0





24

pri prihodu avstrijske Magne v Slovenijo? »Pomagali smo predvsem pri vzpostavitvi stikov z upravami organi in predstavniki podjetij na lokalni ravni. Poleg Magne pa seveda pomagamo tudi številnim drugim podjetjem pri vstopu na slovenski trg in vzpostavitvi poslovanja,« odgo-varja sogovornica.

Marca so organizirali tudi poslovno srečanje avstrij-skih in slovenskih podjetij iz avtomobilske industrije, avgusta pa je bila v Sloveniji delegacija županov iz dežele Salzburg, ki so jim predstavili primere dobrih praks iz gospodarstva in turizma v Sloveniji. Zelo dobro je tudi sodelovanje na področju kongresnega turizma, med drugim še poudarja Eva Pfurtscheller. »Vsako leto jeseni pripeljemo v Slovenijo vodilne avstrijske ponu-dnike kongresnega turizma in jih povežemo z vodilnimi slovenskimi podjetji,« pravi sogovornica. ADVANTAGE AUSTRIA sicer vsako leto po vsem svetu organizira več kot 1.200 dogodkov.

MA

REK

KN

OPP

/BM

DW

25

20

15

10

5

0

Trgov

ina

Predelo

valne

dejav

nosti

Strok

ovne

, zna

nstve

ne in

tehn

i ne de

javno

sti

Upravlj

anje

nepre

mi nin

Gradbe

nitvo

Trans

port

in log

istika

Finan

ce in

zava

rovaln

i tvo

28

1211,9

10,5

8,57,7

4,3

Svež veter na vrhu WKÖVodenje avstrijske gospodarske zbornice, ki zastopa več kot 517 tisoč avstrijskih podjetij, je maja letos prevzel Harald Mahrer, pred tem gospodarski minister. Doslej najmlajši predsed-nik avstrijske gospodarske zbornice prihaja iz vrst avstrijske ljudske stranke.

AVSTRIJSKA PODJETJA V SLOVENIJI, PO PANOGAH



ALE

Š B

ENO

SREČANJE AVSTRIJSKIH IN SLOVENSKIH VINARJEV V GORIŠKIH BRDIHADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana novembra organizira poslo-vno srečanje avstrijskih in slovenskih vinarjev na enem izmed najvidnejših vinskih območij v Sloveniji, v Goriških brdih. Poleg tematskih predavanj o vinarstvu in tehnologijah pridelave vin se bodo slovenski udeleženci na individualnih sestankih lahko sez-nanili z avstrijskimi vinarji, vinskimi kletmi in združenji, trgovci z vinom in pripomočki za vinarje ter opremo za vinske kleti.


Dean Košar, partner, Grant Thornton

Avstrija je že od nekdaj privabljala tuja podjetja in tako je bilo tudi lani, ko je vrata na avstrijskem trgu odprlo kar 344 tujih podjetij, kaže statistika avstrijskega nacionalnega podjetja za spodbujanje naložb ABA – Invest. Svoje priložnosti na avstrijskem trgu iščejo predvsem nemška podjetja, ki so s skoraj devet tisoč podjetji daleč največji tuji vlagatelj v Avstrijo, zaostajati ne želijo niti države srednje in vzhodne Evrope, od koder danes prihaja že tretjina novoustanovljenih podjetij v Avstriji.

Zakaj vstopiti na avstrijski trgRazlog za vstop v novo poslovno okolje se nemalokrat skriva tudi v varnem in privlačnem davčnem okolju, kar je ena od prednosti naše severne sosede, poudarjajo v svetovalnem podjetju Grant Thornton, ki že 25 let svetuje podjetjem pri nastopu na tujih trgih. »Pravočasno in pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti ter vsa komunikacija z avstrijskim davčnim uradom potekajo pregledno, prijazno do podjetij. Davčni uradi so zelo odzivni in izdajajo zavezujoča mnenja, na primer s področja transfernih cen,« poudarja Christoph Schmidl, davčni svetovalec pri družbi Grant Thornton Austria.

Investitorjem prijazen davčni sistemPoleg tega, da ima Avstrija z več kot sto državami sklenjene sporazume o izogibanju dvojnega obdavčenja, kar omogoča mednarodnim skupinam več svobode pri oblikovanju ugodnih

davčnih struktur, je za krovne družbe zanimiva tudi možnost izkoriščanja davčnih izgub družb v skupini. Davčne izgube v Avstriji se lahko prenašajo v prihodnja davčna obdobja časovno neomejeno, pri čemer lahko znižujejo zgolj 75 odstotkov davčne osnove posameznega davčnega obdobja, dodaja Schmidl. Kot zanimivost kaže omeniti, da lahko ustanovite v Avstriji družbo z omejeno odgovornostjo (GmbH) z vplačilom polovice minimalnega osnovnega kapitala, ki sicer znaša 10 tisoč evrov, to pomeni, da je treba ob ustanovitvi dejansko plačati le pet tisoč evrov. Za podjetja, ki želijo širiti svoje poslovanje v Avstrijo, so dobrodošle tudi investicijske davčne olajšave v vrednosti 14 odstotkov naložbe. To poenostavljeno pomeni, da davčni urad podjetju na sto evrov vložka vrne 14 evrov. »Podjetja si lahko tak znesek izplačajo ali pa ga uporabijo za plačilo odprtih davčnih obveznosti,« pojasnjuje Schmidl.

Pred odhodom v tujino naredite dober poslovni načrtPrednosti Avstrije kot prvega vstopnega trga pri širitvi na nemško govoreče trge danes prepoznava tudi vse več slovenskih podjetij. »Nekatera se za ustanovitev podružnice v Avstriji odločajo tudi zaradi optimalne zemljepisne lege, spodbudnega podjetniškega okolja in manjše upravne birokracije,« poudarja Dean Košar, partner podjetja Grant Thornton, ki podjetjem svetuje pri vseh

korakih širitve na tuje trge. Na podlagi bogatih izkušenj s tujimi vlagatelji in dobrega poznavanja srednje in jugovzhodne Evrope ukrepamo hitro in zmeraj najdemo učinkovito rešitev, še dodaja Košar.

Slovensko podjetje je del istoimenske skupine Grant Thornton International, ki je prisotna v 136 državah in zaposluje več kot 50.000 strokovnjakov.

Grant Thornton Slovenija, specialist za davčno in poslovno svetovanje

Kako izkoristiti potencial avstrijskega davčnega in poslovnega okolja

Ogl

asno

spor

očiloGrant Thornton Consulting d.o.o.

Linhartova 11a,01 434 1 800

[email protected]

linkedin.com/company/grant-thornton-slovenija/

https://www.grantthornton.si/

26 POSEBNA IZDAJA

Dunaj niso le cesarski dvor, Prater, Štefanova katedrala in pojoči Du-

najski dečki, temveč je zanimiv tudi zaradi številnih projektov, povezanih z razvojem mesta, varovanjem okolja in trajnost-nim razvojem. Mesto se lahko

pohvali s skoraj stoletno tradi-cijo dodelane stanovanj ske po-litike, ki se kaže v enem največ-jih javnih programov gradnje občinskih ali subvencioniranih stanovanj na svetu. Avstrijska prestolnica še raste, že danes pa se lahko s fondom več kot

220 tisoč občinskih stanovanj kosa s prestolnicami, kot sta Berlin in Pariz. Na severo-vzhodu mesta, na območju starega mestnega letališča Aspern, nastaja stanovanjska soseska Seestadt Aspern, eden največjih evropskih projektov

urbanega razvoja, kjer bo ob koncu gradnje, predvidoma leta 2028, živelo kar 20 tisoč stanovalcev.

Ikone Rdečega DunajaZametki množične stano-vanjske gradnje na Dunaju segajo v dvajseta leta prejš-njega stoletja, ko je nekdanji dom Habsburžanov postal prva evropska prestolnica s socialdemokratsko lokalno vlado. Ta je po prvi svetovni vojni sprejela obsežen projekt gradnje dostopnih stanovanj

KULTURA BIVANJA

STANOVANJA ZA VSEKAR ŠEST OD DESETIH DUNAJČANOV ŽIVI V SUBVENCIONIRANEM

STANOVANJU

CH

RIS

TIA

N J

OB

ST/A

SPER

N S

EEST

AD

T

Kjer je nekoč bilo največje leta-lišče v Avstriji, danes nastaja največji gradbeni projekt v Evropi, stanovanjska soseska SEESTADT ASPERN. Njeni prebivalci so dobili tudi 50.000 kvadratnih metrov veliko umetno jezero, mestno kopališče, ki se ga je zaradi njegove turkizne barve oprijelo ime dunajski Karibi.


tudi za manj premožne sloje prebivalstva in hkrati odločila, da stanovanjske gradnje ne gre povsem prepustiti zasebni iniciativi. Samo do leta 1934 je bilo na Dunaju zgrajenih več kot 63 tisoč stanovanj. Drug za drugim so nastajali tudi priljubljeni »hofi« ali stanova-njski dvori, tudi slovita ikona »Rdečega Dunaja« Karl Marx Hof v 19. dunajskem okrožju s 1.300 stanovanji in 5.500 prebi-valci. Kopalnice takrat niso bile »standard«, o velikosti objekta

pa veliko pove dejstvo, da je tramvaj ob njem ustavil kar štirikrat. Drug značilen paradni primer socialne stanovanjske gradnje je bil George Was-hington Hof. Ob prelomu 19. in 20. stoletja je bilo na Dunaju brez bivališča 300 tisoč ljudi. Zasilna rešitev je bil sistem oddajanja postelj Bettgeher, ki je revnim omogočil, da so najemali posteljo na uro, a tudi ta ni bil brez posledic, saj se je v mestu razraslo veliko bolezni.

Stanovanjska politika

»Rdečega Dunaja« se je nadaljevala po drugi svetovni vojni in že leta 1960 je mestni oblasti uspelo podvojiti število občinskih stanovanj. Oktobra 1959 je bilo namenu predano stotisočo občinsko stanova-nje po koncu vojne, že 20 let pozneje, leta 1981, pa se je avstrijska prestolnica lahko pohvalila z 200 tisoč občinski-mi stanovanji, zgrajenimi od začetka občinske gradnje.

Kako Dunaju to uspeva?Dunaj je že od nekdaj veljal za privlačno mesto. S padcem železne zavese – ta je padla le 70 kilometrov od Dunaja – in valom imigrantov se je močno povečalo prebivalstvo Dunaja, ta pa se je odzval z novim mo-delom stanovanjske gradnje, s katerim je spodbudil tekmova-nje med zasebnimi investitorji. In prav ta model danes na Dun-

aj privablja delegacije z vsega sveta, ki iščejo odgovor, kako avstrijska prestolnica vzdržuje tradicijo socialnih stanovanj in kako ji uspeva povečevati stanovanjski fond v najširšem javnem interesu. Število pre-bivalcev Dunaja se vsako leto poveča za približno 30 tisoč in takšnemu vratolomnemu tempu želi mesto slediti s svojo stanovanjsko politiko.

Mesto stanovanj ne gradi samo, temveč skupaj z zasebni-mi investitorji, kot so zasebne neprofitne stanovanjske organizacije in stanovanjske zadruge. Po tako imenovanem modelu štirih stebrov morajo vsi stanovanjski projekti dobiti zeleno luč mešane strokovne komisije, ki presoja o ekono-miki projekta, njegovi arhi-tekturi in umestitvi v prostor. Mesto nato na podlagi natečaja izbere investitorja in mu pod ugodnimi pogoji proda zemljišče ter omogoči posojilo z nizkimi obrestmi in dolgimi roki odplačevanja, tudi več kot 30 let.

Če je v financiranje gradnje tako ali drugače vpleteno me-sto, so ta stanovanja podvržena tudi predpisom, po katerih se do poteka financiranja ne smejo oddajati na dobičkovni osnovi, to pa je navadno šele po 35 letih od predaje namenu. S tem se omogoča večja dostopnost stanovanj različnim skupinam prebivalcev, pa tudi, da se v stanovanjskih soseskah mešajo tako revni kot bogati sloji. Z uvedbo natečajev, ki temeljijo na sistemu izbora naj-boljšega investitorja, so se po-večali tudi družbeni in tehnični standardi gradnje, medtem ko so se stroški gradnje znižali.

Mestni minister za stanovanjsko gradnjo je postal župan DunajaDunaj ima danes približno 890 tisoč stanovanj, od tega jih je skoraj polovica občinskih ali sub-vencioniranih, torej v lasti mesta. O tem, kako močno je avstrijska

KULTURA BIVANJAA

SPER

N S

EEST

AD

T

PRES

S

Na Dunaju raste tudi najviš-ja lesena stolpnica na svetu HO HO WIEN. Sporočilo investitorja je jasno – kla-sične kamnite fasade so iz mode.

KULTURA BIVANJA

AVSTRIJA & SLOVENIJAPOSEBNA IZDAJA28

Slovenije in Avstrije ne pove-zuje le skupna zgodovina, temveč tudi skupna kultur-

na dediščina in tradicija, kamor bi lahko uvrstili tudi konje in kočijaštvo. S tem namenom so partnerji z obeh strani meje le-tos začeli čezmejni kočijaški pro-jekt E-Carriage 4CBST, s katerim želijo razviti inovativen turistični produkt – hibridno e-kočijo. Kočija bo lahko vlekla več ljudi, njena posebnost pa bo, da bo imela vgrajen tudi električni motor s hranilnikom energije, ki bo konjem omogočil lažjo vleko ter premagovanje daljših in bolj razgibanih turističnih poti. »Naša ideja je, da bi gostom pričara-li pristno doživetje vožnje z e-kočijo na čezmejnem območju med Slovenijo in Avstrijo ter jim na novo in inovativno ponudili

prestolnica vpeta v načrtovanje stanovanjske gradnje, dovolj nazorno priča podatek, da danes kar od 70 do 80 odstotkov vseh novih stanovanjskih projektov sofinancira mesto. Termin »social-na stanovanja« na Dunaju nima slabšalnega prizvoka in danes kar 62 odstotkov prebivalcev Dunaja živi v stanovanjih, ki jih je tako ali drugače sofinanciralo mesto. Poleg 200 tisoč občinskih stanovanj mesto upravlja še fond približno 200 tisoč stanovanj v lasti neprofitnih stanovanjskih organizacij z omejenim dobič-kom in zanje velja, da so vse-binsko enakovredna neprofitnim stanovanjem, kot jih poznamo pri nas.

Vsako leto se portfelj mesta poveča za približno sedem tisoč subvencioniranih stanovanj in ta številka še raste. Od maja letos je župan Dunaja socialdemokrat Michael Ludwig, ki je bil pred tem minister za stanovanjsko gradnjo v dunajski deželni vladi. Prebivalstvo Dunaja, ki si je letos že devetič zapored pridobil laskavi naslov mesta z najvišjo kakovostjo življenja na svetu, se sicer danes bliža dvema milijonoma in je drugo največje nemško govoreče mesto, takoj za Berlinom.

Dunaj za spodbujanje grad-nje stanovanj nameni približno 650 milijonov evrov na leto oziroma pet odstotkov svojega proračuna; od tega nekaj več kot polovico za spodbujanje novogradenj, približno 250 mi-lijonov za prenove in sanacije, približno 70 milijonov pa za subvencije za gradnje stanovanj v sodelovanju s stanovanjskimi združenji in drugimi investitorji. Od leta 1984 ima mesto tudi stanovanjski fond, ki se ukvarja z razvojem zemljišč, namenje-nih stanovanjski gradnji.

Stanovanja, kjer so nekoč pristajala letalaNajvečji urbanistični projekt Dunaja danes je brez dvoma soseska Seestadt Aspern, ki se razprostira na 240 hektar-jih površin. Njena gradnja je ocenjena na pet milijard evrov. V načrtu je gradnja skupno 10.500 ugodnih najemniških stanovanj, zgrajenih v skladu z visokimi ekološkimi standardi. Poleg stanovanj za družine in samske bodo na voljo tudi tako imenovana generacijska in oskrbovana stanovanja, študentski domovi ter stano-vanjske skupnosti. Poleg tega so v soseski predvideni pisarne,

trgovska in storitvena podjetja, raziskovalne in razvojne ustano-ve ter izobraževalni kampus, kar naj bi skupaj zagotovilo 20 tisoč novih delovnih mest.

Še preden so na območju nekdanjega letališča Aspern zabrneli gradbeni stroji, je mesto investiralo v podaljšanje kraka podzemne železnice U2 in prihodnjo sosesko povezalo s središčem mesta, prvi stanoval-ci pa so se v subvencionirana stanovanja vselili leta 2014. Ti imajo zdaj do središča Dunaja le 25 minut vožnje, kar je v konicah približno pol manj kot z avtomobilom.

Novi mestni soseski je ime »posodilo« umetno jeze-ro, mestno kopališče, ki se ga je zaradi turkizne barve oprijelo ime dunajski Karibi in je danes osrednji prostor za počitek in rekreacijo, od prihodnjega leta pa se bodo nogometni navdušenci lahko rekreirali tudi 15 metrov nad tlemi, saj na strehi parkirne hiše s pogledom na jezero nastaja pet nogometnih igrišč z umetno travo. Štiri igrišča bodo namenjena ekipama s po petimi igralci, eno igrišče pa ekipama s po štirimi igralci. Skupna površina igrišč za mali nogomet bo znašala 2.100 kvadratnih metrov, poleg tega pa bodo na voljo še slačil-nice, prhe in gostinski lokal. Dunajske ulice, parki in trgi so večinoma poimenovani po znanih moških, za spremembo se ulice v stanovanjski soseski Seestadt Aspern imenujejo samo po znanih ženskah.

Še ena od številnih posebno-sti Seestadt Aspern je najvišja lesena stolpnica na svetu, Ho Ho Wien, ki je bo kar tri četrtine grajene iz lesa. Po napovedih arhitektov bodo z uporabo lesa prihranili kar 2.800 ton izpustov ogljikovega dioksida v primer-javi s stolpnico iz betona. Vred-nost stolpnice, ki bo v višino merila 84 metrov, je ocenjena na 65 milijonov evrov, v njej bodo poleg pisarn tudi hotel, restavracija in velnes.

DUNAJ V ŠTEVILKAHZ VEČ KOT 220 TISOČ STANOVANJI je dunajsko podjet-je Wiener Wohnen največji upravljavec občinskih stanovanj v Evropi.

OSEM OD DESETIH stanovanj na Dunaju se financira iz posebne sheme subvencionirane stanovanjske gradnje.

VEČ KOT 80 ODSTOTKOV prebivalcev Dunaja živi v najemniških stanovanjih, od tega dve tretjini v občinskih ali subvencioniranih stanovanjih.

Do leta 2025 naj bi 80 ODSTOTKOV PROMETA na Dunaju opravili peš, s kolesom ali z javnimi prevoznimi sredstvi in le 20 odstotkov z avtomobili.

BIC MAC INDEX: za nakup priljubljenega hamburgerja bic mac ste morali leta 2015 na Dunaju delati 12 minut, v Berlinu 13 minut, v Bruslju pa 16 minut.

V letih od 2005 do 2015 se je PREBIVALSTVO DUNAJA POVEČALO ZA 10 ODSTOTKOV, hitreje so rasli le Bruselj, London in Rim.

S HIBRIDNO KOČIJO PO

VINSKIH POTEH IN ČEZ MEJO

SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI

PARTNERJI SNUJEJO HIBRIDNO KOČIJO, KI JO BODO VLEKLI KONJI S POMOČJO

ELEKTRIČNEGA MOTORJA Z BATERIJO.

KULTURA BIVANJA


ogled naravnih in kulturnih znamenitosti ob poti in pristne pokrajine, denimo ob reki Muri. S tem namenom se povezujemo z manjšimi turističnimi ponu-dniki, kot so vinotoči, gradovi,

vinske kleti, butični hoteli,« napoveduje direktor Razisko-valno-izobraževalnega središča (RIS) Dvorec Rakičan Robert Celec. Idejo o hibridni kočiji so zasnovali v RIS Rakičan, pri njeni

uresničitvi pa sodelujejo še z Univerzo v Mariboru na sloven-ski ter s pridruženimi avstri-jskimi organizacijami na drugi strani: z regijsko turistično zvezo Güssing (Tourismusverband

Region Güssing), evropskim centrom za obnovljive vire energije mesta Güssing (Europä-isches Zentrum für erneuerbare Energie Güssing) in energijskim centrom Lipizzanerheimat.

Prvovrstna blagovna znamka iz ene najbolj tradicionalnih evropskih regij

Okusite življenje! Doživite Vulcano!V mestecu Auersbach na jugovzhodu avstrijske Štajerske zori eden izmed najboljših pršutov na svetu. Njegov edinstveni okus je težko opisati, treba ga je enostavno doživeti.

Naše delo, naša filozofija, vaš užitek Naš pristop do živali ter način, kako ravnamo in živimo z njimi, je skrivna sestavina, zaradi katere so izdelki Vulcano nekaj posebnega. Naše živali cenimo, jih obravnavamo s spo-štovanjem in hranimo z visokokakovostno krmo. V hlevih imajo veliko prostora, tudi za izhod in za vse drugo, kar potrebujejo, da se počutijo udobno.

Izvrstne specialitete Zvezda prodajnega programa Vulcano je na zraku sušen pršut v različnih stopnjah zorenja. Prava poslastica so rahlo dimljene

specialitete, posebej okusno doživetje pa nekuhane klobase in salame. Poznaval-cem, ki radi poskusijo bolj eksotične izdelke, priporočamo slanino s sadjem in tartufov file. Vulcano čips pa je hrustljava specialite-ta, ki zaokrožuje našo ponudbo.

Vulcano Ursprung – doživetje pršuta za vse čute Gledati, se čuditi in mastiti – to je namen Vulcano Ursprung. Za vas organiziramo de-gustacijske obiske, kjer boste v spremstvu strokovnjaka za pršut dobili vpogled v ob-delavo, proizvodnjo in tehniko zorenja. V

hlevu boste lahko obiskali naše glasne pri-jatelje in dobili vpogled v njihovo prašičje življenje. V obokani kleti ali pršutnem baru pa boste lahko naše dobrote tudi degustira-li. Naj vam namignemo, da najbolje teknejo s kozarčkom dobrega vina.

Za skupine z več kot 10 osebami orga niziramo degustacije po predhodni na javi. Za posa-meznike in skupine z do 10 osebami nudimo oglede po predhodni prijavi vsak dan ob 11.30 in 15.30. Na ogled se prijavite prek e-pošte [email protected] ali prek telefon-ske številke +43 (0) 3114 2151.

Naši pršuti in preostale mesne dobrote zlahka pridejo tudi k vam domov na mizo. Enostavno jih naročite prek spletne strani www.vulcano.at.

Ogl

asno

spor

očilo

Takšna bo videti hibridna kočija, ki jo bodo s pomočjo elektrike vlekli konji.

www.vulcano.at

KULTURA BIVANJA

POSEBNA IZDAJA30

DUNAJČAN, KI SE JE ZALJUBIL V SLOVENIJO

Avstrijec Gerhard Conrad Fürst si nikoli ni pred-stavljal, da bo postal vinogradnik, a je to po spletu naključij ven-darle postal. Leta 2004 je njegova družina z

denacionalizacijo dobila vrnjeno domačijo na Ptuju in vinograde na najboljših legah jeruzalemskih in haloških gričev in tri leta

SLOVENIJA NE BI SMELA HITETI S TURISTIČNIM RAZVOJEM, VEČ PA BI MORALI NAREDITI ZATO, DA BI GOSTJE OSTALI PRI NAS DLJE ČASA, JE PREPRIČAN DUNAJČAN GERHARD CONRAD FÜRST, KI JE PO SPLETU NAKLJUČIJ POSTAL VINAR V SLOVENIJI.

»TURISTIČNI POTENCIAL SLOVENIJE JE VELIKANSKI«

OSEBNI ARHIV

KULTURA BIVANJA


pozneje se je Fürst odločil, da bo obudil dediščino svojega očeta in se začel ukvar-jati z vinarstvom. Nastalo je vinogradniško podjetje Fuerst- Gross Vinogradništvo in blagovna znamka Conrad Fürst & Söhne za vina sorte šipon, beli pinot in cuvee.

Fürst, ki v Sloveniji preživi veliko časa, je prepričan, da naša država ne bi smela hiteti s turističnim razvojem, več pa moramo narediti za to, da bodo turisti pri nas ostali dlje časa. V nekdanji domačiji na Ptuju je leta 2013 začel projekt pod imenom Fürstova hiša, v kateri deluje 25 mladih umetnikov in ustvarjalcev, ki imajo tam svo-je ateljeje, delavnice in studie, predstavljajo svoje izdelke ter redno prirejajo razstave, koncerte in delavnice.

Ste eden od treh večjih avstrijskih vinarjev pri nas. Kako ste prišli v Slovenijo?Nisem investitor, temveč povratnik. Moja družina je že leta 1821 na Ptuju ustanovila vinogradniško podjetje. Ko smo leta 2004 dobili nazaj vinograde v Jeruzalemu in pozneje še hišo na Ptuju, ki so nam jih po vojni odvzeli, sem se odločil, da bom skupaj z Aloisom Grossom, enim najbolj ših avstri-jskih vinarjev, ustanovil vinarsko podjetje. Gross danes skrbi za vinski posel, jaz pa za finance, trženje in vse drugo. Prvo vino sva naredila leta 2010, poimenovala sva ga Pod stolpom. To je cuvee iz treh različnih vrst vina, šipona, sauvignona in belega pinota. Moj drugi projekt je Fürstova hiša na Ptuju, v kateri smo prostore za zelo ugodno najemnino oddali mladim ustvarjalcem, ki bi sicer odšli s Ptuja. Rojen sem v Gradcu, živim pa na Dunaju.

Kako ste sprejeli odločitev, da boste svojo rojstno hišo odprli mladim in umetnosti?V naši domačiji na Ptuju je bila zasebna šola. Ko so nam jo z denacionalizacijo vrnili, smo prevzeli tudi šolo, ki pa se je leta 2012

umaknila. Takrat je bil nepremičninski trg mrtev, naša velikanska hiša in učilnice v njej so samevale in vprašal sem se, kaj bi potre-bovalo mesto Ptuj. Tako je padla odločitev, da bomo povabili mlade ljudi in jih vprašali, kakšne dejavnosti bi lahko potekale v hiši. Na začetku je imelo svoje ateljeje 13 mladih. Petkrat na leto imamo na dvorišču Fürstove hiše tudi kulinarični dogodek Kuhna na dvorišču, kjer se predstavijo go-stinci s Ptuja in iz okolice, zraven ponudimo naša vina. Dogodek je kar dobro obiskan. Prvo nadstropje hiše pa je namenjeno raz-stavam. Poleti je pri nas razstavljalo sedem ustvarjalcev iz partnerske občine Seeboden na avstrijskem Koroškem.

Kakšna je Slovenija v očeh Dunajčana?Turistični potencial Slovenije je velikanski, vendar osebno nisem naklonjen hitremu razvoju turizma, saj menim, da mora biti us-klajen z naravo in človekom. Kot pravi Slo-venec sem bil na Triglavu, zelo rad hodim v Bohinj, kjer je res čudovita narava, tudi turistov ni preveč in to je res dragoceno. Poglejte samo Jeruzalem! Vedno pravim, da je Jeruzalem slovenska Toskana, le da je mnogo lepši.

Kaj menite o pobudah, da bi se slovenske vinske ceste povezale z avstrijskimi?Tega v Jeruzalemu ne bi naredil, kajti potre-buje avtonomijo. Šipon kot vrsta vinske trge in vina je tako značilna za Jeruzalem, da bi lahko rekli, da je avtohtona. V našem podjet-ju se namenoma nismo odločili za pridelavo sauvignona, kajti tega lahko dobite povsod po svetu, šipon pa je res nekaj posebnega za Slovenijo in Jeruzalem. Jeruzalem ima kar nekaj vinarjev, ki izdelujejo vrhunska vina, premalo pa imamo gastronomske ponudbe in možnosti za prenočitve. S tem namenom smo letos začeli projekt, s katerim želimo dvigniti raven turističnih storitev in narediti našo regijo še bolj privlačno za turiste. Če bo 10 ali 15 najboljših vinarjev združilo moči pri predstavitvi regije in izboljšanju turističnih storitev, bodo temu sledili tudi drugi. Ta mo-del se je obnesel v Avstriji in prepričan sem, da se lahko tudi v Sloveniji. Za Jeruzalem si želim goste, ki bodo pri nas tri dni ali en teden, ne pa avtobusa, ki se ustavi na ogled. Sam živim neposredno ob cesti v Jeruzale-mu, in ko ob desetih zvečer zrem v zvezde, se kar ustrašim, ko pride mimo kakšen avto. Pri nas je res mirno. To se bo seveda spre-menilo in želel bi si, da ne bi čez noč prišlo do množičnega turizma, kajti Slovenija je tako lepa, da bi bilo škoda, če bi se jutri na naši vinski cesti trlo milijon turistov.

Kaj menite o pobudah, da bi se slovenske vinske ceste povezale z avstrijskimi?Le namigniti moramo, kaj vse je v Sloveniji lepega. Poglejte, pol ure vožnje od Je-ruzalema imamo sedem termalnih kopališč. Imamo mesto Ptuj, v bližini je Varaždin, tudi Zagreb ni daleč niti Maribor. Skupaj bi se lahko predstavljali kot turistična regija.

»JERUZALEM JE KOT SLOVENSKA TOSKANA, LE DA JE PRECEJ LEPŠI,« pravi Gerhard Conrad Fürst.

Fürstova hiša, Ptuj, Kuhna na dvorišču

SHU

TTER

STO

CK

POSEBNA IZDAJA32

KULTURA BIVANJA

»NA DUNAJU SE NAM NE GODI SLABO«

Čezmejno območje med Avstrijo in Slovenijo je prepredeno s številnimi

gradovi, dvorci in obrambnimi utrdbami, ki se po številnosti um-eščajo v sam evropski vrh. Pred 30 leti so se gradovi in dvorci na jugovzhodu Avstrije povezali v Cesto dvorcev in gradov (Die Schlösserstraße), ki pa se je s 1. septembrom »podaljšala« še v Slovenijo. Natančneje, s ciljem obogatiti turistično ponudbo in

povezati kulturno dediščino na obeh straneh meje so partnerji iz Slovenije in Avstrije začeli projekt Ceste gradov (Castle Road), v katerem se povezujejo gradovi in dvorci v štirih obmejnih regijah – avstrijski in slovenski Štajerski, na Gradiščanskem in v Pomurju.

Doslej se je v Cesto gradov že vključilo 40 gradov in vse kaže, da jih bo še več, saj je zanimanje precejšnje, poudarja Robert Celec, direktor Razisko-

valno-izobraževalnega središča Rakičan (RIS Dvorec Rakičan). Pravi, da cilj projekta ni le ohran-janje gradov kot centra kulturne dediščine na obmejnem območ-ju, temveč obogatitev turistične ponudbe in povezovanje z raz-ličnimi turističnimi akterji, pred-vsem termami, ki iščejo tovrstno obogatitev ponudbe, ter skrb za boljšo promocijo. »Ko bo gost obiskal enega izmed gradov, ga bomo povabili, naj obišče še druge. Tako bo dlje časa ostal v naši regiji, več doživel in zapravil, s skupno promocijo pa se bomo tudi uspešneje predstavljali na svetovnih turističnih trgih,« poudarja Celec. Poleg RIS Dvorec Rakičan sodelujejo pri projektu Ceste gradov še Znanstvenora-ziskovalno središče Bistra Ptuj na slovenski strani, na avstrijski pa tehnološki center Technolo-giezentrum Deutschlandsberg in fundacija Philipp Batthyány iz Güssinga. Projekt se sofinancira tudi iz sredstev Evropskega skla-da za regionalni razvoj Interreg Slovenija-Avstrija, ki bo zanj primaknil skoraj milijon evrov.

Celec ugotavlja, da se obisk gradov zadnja leta povečuje še hitreje, kot raste število tu-rističnih prenočitev, prednosti vključevanja lokalne ponudbe in kulturne dediščine v svojo ponudbo pa vse bolj prepozna-vajo tudi ponudniki turističnih zmogljivosti. »Danes ni dovolj, da ponudiš turistu le dobro hrano in termalne vrelce, zato so tudi v termah postali bolj dovzetni za povezovanje z lokalnimi partnerji in tudi sami proaktivno iščejo možnosti, da bi obogatili ponudbo za turiste. Na kulturno in naravno dediščino danes gledamo drugače, kot smo še pred desetimi leti, zavest o kulturni in naravni dediščini se krepi. Zelo dobro sodelujemo s Termami 3000 na slovenski strani, na avstrijski pa tudi na primer s termami Bad Radkersburg. Naša dolgoročna želja je, da bi se kot Cesta gradov uvrstili na seznam Unesca ali na druge primerljive sezname svetovne kulturne dediščine,« poudarja Celec.

SKUPAJ V BOJ ZA TURISTE

KAKŠNE ZGODBE ŠEPETAJO

SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI

GRADOVI

TAM

AR

A M

UH

IČ

Partnerji projekta Castle Road pred gradom v Deutschlandsbergu na avstrijskem Štajerskem. Z leve: SONJA SKALNIK (avstrijsko društvo Die Schlösserstraße), GROF ANDREAS BARDEAU, MARIANNE KIENDL (Tehnološki cen-ter Technologiezentrum Deutschlandsberg), ROBERT CELEC (direktor RIS Rakičan), ALEXANDRA KOPITAR (fundacija Philipp Batthyány)

IZTOK HRASTNIK, SLOVENEC Z

DELOVNIM MESTOM DUNAJSKEGA

FILHARMONIKA

ŠTIRI OBMEJNE REGIJE – AVSTRIJSKA IN SLOVENSKA ŠTAJERSKA, GRADIŠČANSKO IN

POMURJE SE POVEZUJEJO NA CESTI GRADOV, DOSLEJ SE JE VANJO ŽE VKLJUČILO 40

GRADOV IN DVORCEV Z OBEH STRANI MEJE.


KULTURA BIVANJA

Zmotili smo ga ravno med vajami v Salzburgu, kjer

vsako poletje poteka eden najpomembnejših glasbenih festivalov na svetu, Salzburški festival. Vsako leto se tja za šest tednov preselijo tudi sloviti Dunajski filharmoniki in z njimi kontrabasist Iztok Hrast-nik, eden od dveh Slo-vencev, ki mu je uspelo dobiti službo pri eni najuglednejših sveto-vnih glasbenih institucij, Dunajski državni operi. Hrastnik je na Dunaj prišel leta 2010, ko je uspešno opravil avdicijo Dunajske državne opere,

in leto zatem dobil tudi zaposlitev za nedoločen čas. »To je stalna služba v orkestru Dunajskih filharmonikov, naš delodajalec pa je Du-najska državna opera, kjer sem tudi opravil avdicijo za zaposlitev,« pove Hrastnik. Dunajski filharmoniki ne igrajo le v državni operi, temveč vsako leto opravijo dve medcelinski turneji in številne manjše po Evropi. »Na Dunaju se zasluži dvakrat več kot v Ljubljani, toda tudi delamo več. Ne godi se nam slabo. Če ne živiš ravno v centru mesta, je lahko življenje na

Dunaju zelo poceni in tudi najemnine so glede na primerljiv dohodek nižje kot v Ljubljani,« ugotavlja Hrastnik, ki ima zdaj 31 let in živi na Dunaju z družino. Od leta 2014 ima tudi naziv dunajski filharmo-nik, za katerega lahko glasbeniki zaprosijo šele po treh letih igranja v slovitem orkestru. Leta 2012 je Hrastnik zaigral tudi na znamenitem novoletnem koncertu, ki ga vsako leto 1. januarja kot poslastico predvaja avstrijska javna radi-otelevizija, in menda je bil prvi Slovenec po sto letih, ki mu je to uspelo.

FILIP WALDMANN

JAN

EZ U

RŠE

J

GLASBA KOT TOP IZVOZNI IZDELEK

AVSTRIJE

JANEZ URŠEJ: NAJVEČJO VREDNOST

IMA TO, KAR USTVARIŠ SAM

Za mlade glasbenike ni lepšega kot potovati in predstavljati svojo glasbo

širnemu svetu. Ta privilegij je v letih 2016 in 2017 pripadel tudi mlademu slovenskemu saksofonistu Janezu Uršeju kot članu mednarodnega kvarteta saksofonov Mobilis. Uršeju je priložnost odprlo sodelovanje v programu NASOM, s katerim

34

KULTURA BIVANJA

Elektronska glasba, rock, pop, etno, hippop, to je le nekaj glasbenih žanrov,

ki jih lahko vsako leto konec januarja in v začetku februarja »okusite« na tridnevnem med-narodnem festivalu glasbenih izvajalcev Ment Ljubljana. Klubski festival, nekakšen naslednik Slovenskega tedna glasbe, združuje mlade, drzne in večinoma še neuveljavljene glasbene izvajalce iz vse Evrope in vsako leto poteka na več ljubljanskih prizoriščih; prvi dan festivala poteka ponavadi v Kinu Šiška, naslednja dva dni pa na drugih prizoriščih in v klubih, v Orto baru, Stari mestni elektrarni, Kinoteki, Klubu K4, na Metelkovi, letos je bil oder

prvič tudi v Slovenskem etno-grafskem muzeju. »V Ljubljani navadno gostimo skupine iz približno 25 do 30 evropskih držav, običajno tudi od tri do pet izvajalcev iz Avstrije. Lani se je v Ljubljani predstavilo 70 različnih glasbenih izvajalcev,

približno toliko jih pričakuje-mo tudi prihodnje leto,« pove umetniški vodja Menta Andraž Kajzer. Festival Ment čez leto sodeluje z različnimi sorodnimi festivali po svetu, tudi z Waves Wienna, na katerem se bodo konec septembra letos predsta-vili tudi trije slovenski izvajalci. Poleg močne mednarodne note je Ment tudi dobra priložnost za mreženje, saj se na spremljajoči konferenci srečujejo različni ust-varjalci, ki se ukvarjajo z glasbo, založniki, agenti, promotorji, organizatorji festivalov, glasbeni kritiki, novinarji. Letošnji Ment je gostil kar 550 glasbenih akterjev iz vse Evrope, ki se večinoma ukvarjajo z glasbe-nim poslom, in je bil razglašen za naj boljši manjši in najboljši klubski festival v Evropi.

avstrijsko zunanje ministrstvo vsaki dve leti pripravi nabor najboljših mladih, še neuveljav-ljenih glasbenikov in glasbenic ter jih prek svoje mreže velepos-laništev, kulturnih forumov in konzulatov ponudi kot svoj »top izvozni glasbeni nabor«. Uršej je v Avstrijo prišel leta 2008 kot študent dunajskega konserva-torija za glasbo, kjer je obiskoval razred profesorja Larsa Mleku-scha, temelje za poklic pa si je postavil na dunajski univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost, kjer se je izšolal za poklic učitelja glasbe. »Na Dunaj sem odšel zaradi profesorja Mlekuscha, ki ni le vrhunski glasbenik, temveč je tudi dobro razumel, kaj je kulturni menedžment in kako povezati občinstvo z umetniki – in to je bila zame odlična izkušnja,« pravi. Po končanem magisteriju je Uršej nekaj let učil glasbo na različnih šolah v zvezni deželi Spodnja Avstrija in na ameriški mednarodni šoli na Dunaju, v začetku letošnjega leta pa se je preselil v bavarsko prestol-nico München in se zaposlil v simfoničnem pihalnem orkestru bavarske policije. »To je moja polna zaposlitev in je zelo pri-jeten poklic,« med drugim pravi Uršej, ki v prostem času ustvarja lastno glasbo. »Svojega izdelka še nimam, upam pa, da mi bo to uspelo, največjo vrednost v življenju ima to, kar ustvariš sam,« še doda.

ŠOLANJE NA DUNAJU JE BILA ZELO DOBRA IZKUŠNJA, pravi saksofonist JANEZ URŠEJ. V Avstriji je poučeval glasbo, danes igra v pihalnem orkestru bavarske policije.

MENT BO TUDI LETOS GOSTIL 70 GLASBENIH IZVAJALCEV IZ

VSE EVROPE

UR

ŠKA

BO

LJKO

VAC

Ljubljana je idealna lokacija za organizacijo

glasbenega festivala MENT, saj so vse

lokacije, Kino Šiška, Orto bar, Metelkova,

klub K4, Kinoteka, blizu.


12.00–12.30 Prihod in registracija udeležencev

12.30–13.00 Odprtje konference

13.00–14.00 Svetovna uspešnica Ikea – skrivnosti dolgoročne švedske zgodbe o uspehu Lars-Johan Jarnheimer, predsednik INGKA Holdinga, materinskega podjetja Ikee, nekdanji predsednik uprave in glavni direktor Tele2 AB

14.00–14.45 Uspešnost inovacijske dejavnosti v podjetju je odvisna od stabilnosti organizacijske kulture Miha Škerlavaj, Norwegian Business School, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

14.45–15.15 Odmor 15.15–16.15 Novo Nordisk: »Trojna spodnja meja« – sistem trajnostnega upravljanja, ki ga podjetja uporabljajo za ocenjevanje dobičkov, ustvarjenih skozi trajnostne rešitve podjetja; družbeno, okoljsko in ekonomsko (Triple Bottom Line) Susanne Stormer, podpredsednica korporativne trajnosti, direktorica za trajnostni razvoj v podjetju Novo Nordisk

16.15–17.15 Mahle, Gmbh: Naslonitev na dolgoročne scenarije je temelj za sprejemanje strateških in taktičnih odločitev v podjetju Armin Messerer, direktor oddelka za mehatronske električne pogone in dodatno opremo (globalna odgovornost)

17.15–17.45 Odmor 17.45–18.45 Evropa, Slovenija in jugovzhodna Evropa leta 2019 Veljko Bole, višji svetovalec, EIPF, Ljubljana Konec programskega dela prvega dne

19.30–20.30 Slavnostna podelitev nagrade Časnika Finance za izjemne dosežke v gospodarstvu

20.30 Gala večerja (Smaragdna dvorana)

22.30 Druženje in zabava (lobby GHB)

9.00–10.00 Raziskava EF: E-trgovina v svetu in v Sloveniji Vodje raziskave: Polona Domadenik, Matjaž Koman, Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta v Ljubljani 10.00–10.45 Povezovanje fizičnega sveta z e-trženjem s pomočjo tehnologije (kako pomagati uveljavljenim podjetjem, da rastejo) Jean-Francois Chainetta, CEO in soustanovitelj, Augment

10.45–11.00 Odmor 11.00–12.00 Primer porabniške izkušnje skupine Generali (Generali Customer experience case) Isabelle Conner, direktorica marketinga in upravljanja odnosov s kupci, Generali Group

12.00–13.00 Kako hitre so in bodo spremembe v avtomobilski industriji Ferdinand Dudenhöffer, Univerza v Duisburgu - Essnu in direktor Centra za raziskave v avtomobilski industriji (CAR)

13.00–13.30 Odmor s prigrizkom 13.30–14.30 Okrogla miza z menedžerji 14.30–15.15 Pogovor s predsednikom vlade*

15.15 Zaključek konference

ČETR

TEK,

15.

NO

VEM

BRA

2018

, PO

RTO

ROŽ

PETE

K, 1

6. N

OVE

MBR

A 20

18, P

ORT

ORO

Ž

Ob prijavi do 28. septembra lahko uveljavljate 20 % popust. www.pkp.si

POSEL JUTRI:NAČRTUJETE 5 POTEZ VNAPREJ?

* vabljen

Veliki sponzor: Sponzorji:

Glavni sponzorji:

Sponzor glavnega govornika:

Generalni sponzor:Organizatorja:

Partner:

Mali sponzorji:

Uradna pošta:

www.pkp.si

za slovenski izvozSkupaj za slovenski izvozSkupaj

Projekt podpirajo zastavonoše slovenskega izvoza:

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

LOGO JUB.pdf 1 7.7.2011 12:26:45

Partnerji projekta:

www.izvozniki.si

slovenija · 2018-09-12 · ker ga bere največ odločevalcev v avstrijskem gospodarstvu, mu...

Documents