slovenija znižuje co2: dobre prakse prenova stavb v občini ...energetsko svetovanje za občane –...

Slovenija znižuje CO2: dobre prakse Prenova stavb v občini Jesenice

Zmanjšanje stroškov za ogrevanje

Rajko Peternel

Občina Jesenice - ENSVET

24. 4. 2012

Občina Jesenice

Energetsko svetovanje za občane – ENSVET

Vsebina

• Energetsko svetovanje za občane – ENSVET

• Predstavitev občine Jesenice

• Ogrevanje stavb v občini Jesenice

• Projekti energetskih sanacij stavb v občini Jesenice

• Subvencije URE in OVE Občine Jesenice

• Število in prihranki energije subvencij

• Energetske sanacije večstanovanjskih stavb – primeri

• Zaključki

24. 4. 2012


splet: www.ensvet.si

24. 4. 2012

Svetovalna dejavnost na področju URE in OVE občanov, nastopa v obliki ENSVET kot

programski projekt pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Izvajanje svetovalne

dejavnosti za občane sofinancira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. ENSVET ţe

skoraj dve desetletji izvaja Gradbeni inštitut ZRMK z usposobljenimi energetskimi

svetovalci v svetovalnih pisarnah.

Naročnik projekta

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN

PROSTOR

Direktorat za energijo

Sektor za učinkovito rabo in obnovljive vire

energije

Koordinator projekta: Joţef Pogačnik

Projekt financira

EKO SKLAD j.s.

Koordinatorka projekta: Katarina Vertin

Projekt izvaja

GRADBENI INŠTITUT - ZRMK d.o.o.

Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in

energijo

Vodja projekta: mag. Miha Praznik

http://www.ensvet.si/

http://www.mg.gov.si/

http://www.mg.gov.si/

http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/

http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/sektor_za_aktivnosti_ucinkovite_rabe_in_obnovljivih_virov_energije/

http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/sektor_za_aktivnosti_ucinkovite_rabe_in_obnovljivih_virov_energije/

mailto:[email protected]

http://www.ekosklad.si/



http://www.gi-zrmk.si/




http://gcs.gi-zrmk.si/svetovanje/BOGFE/GIZRMKcenterBOGFE.htm

http://gcs.gi-zrmk.si/svetovanje/BOGFE/GIZRMKcenterBOGFE.htm


Delovanje več kot 30 svetovalnih pisarn po Sloveniji je rezultat partnerskega sodelovanja

z občinami. Ena od svetovalnih pisarn deluje tudi na Jesenicah.

24. 4. 2012




• Osnovno področje aktivnosti svetovalcev ENSVET – a

• je strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje občanom o:

• energetski sanaciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj,

• toplotni zaščiti zunanjega toplotnega ovoja stavb,

• izbiri ustreznih oken, zasteklitve ter ostalega stavbnega pohištva,

• izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav,

• regulaciji ogrevalnih naprav,

• izbiri sistema za prezračevanje stavbe ali sistema za hlajenje,

• uporabi obnovljivih virov energije pri oskrbi stavbe z energijo,

• izbiri ustreznega energenta glede na danosti lokacije in značilnosti stavbe,

• zmanjšanju porabe goriva,

• uporabi varčnih gospodinjskih aparatov,

• pripravi tople sanitarne vode,

• vodenju energetskega knjigovodstva,

• možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in kreditov za URE

• ter uporabo OVE in o vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na

• URE in OVE v gospodinjstvih.

24. 4. 2012




• Dodatna področja aktivnosti svetovalcev ENSVET - a

• Energetski svetovalci redno sodelujemo tudi v različnih oblikah izobraţevanja in strokovnega usposabljanja,

udeleţujemo se strokovnih konferenc in svetujemo na sejmih

• Svetovanja o URE in OVE nudimo v obliki organiziranih strokovnih predavanj v krajevnih skupnostih in šolah,

predvsem o energetsko učinkovitih napravah, sistemih in rabi obnovljivih virov energije.

• V okviru šolskih programov lahko sodelujemo pri pripravi posameznih učnih ur, naravoslovnih dni, strokovnih

ekskurzij, praktičnem delu in pri organizaciji energetsko ekoloških kroţkov.

• O delu svetovalne pisarne ter o različnih aktualnih temah s področja energetskega svetovanja obveščamo

občane prek lokalnih tiskanih in elektronskih medijev.

• Sodelovanje energetskih svetovalcev pri realizaciji Lokalnega energetski koncepta Občine

• Priprava načrta in izvedba motiviranja občanov za ukrepe URE in OVE ter informacije o moţnih subvencijah s

strani drţave in občine.

• Pomoč pri energetskih sanacijah objektov, posebej večstanovanjskih in javnih stavb, nadaljevanje projekta

E>150

• Uvajanje sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije - toplotne črpalke, solarni sistemi, ogrevalni

sistemi na biomaso v objektih, kjer ni moţnosti priključitve na daljinsko ogrevanje

24. 4. 2012




Predstavitev občine Jesenice

• Občina Jesenice se razprostira severozahodu Slovenije. Na severu jo omejuje veriga

Karavank z avstrijsko mejo, na zahodu meji z občino Kranjska Gora, na jugu pa

greben Meţakle. Obsega spodnji del Gornjesavske doline, stranske gorske doline

pod Karavankami in Dobravško polje.

• Na začetku ozke doline, kjer se Meţakla najbolj pribliţa Karavankam, so zgrajene

Jesenice; delavsko, ţelezarsko, športno, obmejno mesto in občinsko središče.

• V novejšem času, ko se Jesenice iz preteţno industrijskega mesta počasi spreminjajo

tudi v turistično in kulturno razvitejše območje, pričenjajo privabljati vedno številčnejše

obiskovalce.

24. 4. 2012

Površina 76 km2

Prebivalstvo 22 000

Gostota prebivalstva 290/km2

Število stanovanj 8300

Stanovanjska površina 546 000 m2

Povprečna stan. površina 66 m2

24. 4. 2012

Predstavitev občine Jesenice

Ogrevanje stavb v občini Jesenice

• ENOS - energetika zagotavlja proizvodnjo toplotne in dela električne energije ter

preskrbuje vse industrijske porabnike na lokaciji zaokroţenega gospodarskega

kompleksa bivše Ţelezarne Jesenice s tehnološko paro in vročo vodo kot tudi javno

komunalno podjetje Občine Jesenice z vročo vodo za potrebe daljinskega ogrevanja

in priprave sanitarne tople vode porabnikov v mestu Jesenice. Proces proizvodnje

toplotne energije se z uporabo sodobnih proizvodnih energetskih tehnologij izvaja v

Kotlovnici Jesenice ter Kotlovnici Bela. S soproizvodnjo toplotne in električne energije

dosegamo večjo izkoriščenost goriv in manjšo obremenitev okolja kot pri ločeni

proizvodnji, pri kateri porabnik proizvaja toploto z lastnim kotlom, elektriko pa kupuje

iz omreţja.

• Jeko – in, javno komunalno podjetje za področje daljinskega ogrevanja zagotavlja

prenos toplotne energije od proizvodnje do uporabnikov. Naloge podjetja so

preventivno in tekoče vzdrţevanje ter posodabljanje vročevodnega omreţja in

toplotnih postaj ter osveščanje uporabnikov za čim niţjo porabo in varčevanje s

toplotno energijo.

24. 4. 2012

Iz podatkov Energetske zasnove občine in najnovejših podatkov ENOS-a ter JEKO-IN-a

je ugotovljeno razmerje med glavni energenti pri oskrbi Občine Jesenice. Daljinsko

ogrevanje po količini predstavlja pri oskrbi gospodinjstev v Občini Jesenice 45 %,

zemeljski plin 10 % in ostali viri 45 % porabljene energije (brez električne energije).

24. 4. 2012

Deleţi uporabnikov glede na število gospodinjstev so deleţi nekoliko drugačni. Od 9.000

gospodinjstev jih je na daljinsko ogrevanje priključenih 3.600 ali 40%, na zemeljski plin 900

ali 10%, na druge vire pa 4.500 ali 50% vseh gospodinjstev. Ker je večina javnih zavodov,

šol, finančnih in poslovnih prostorov ogrevanih z daljinskim sistemom, je deleţ v količinski

porabi energije višji (44 600 za leto 2010).

Priključna moč daljinskega ogrevanja vseh objektov znaša na Jesenicah 61.352 KW.

Skupno je danes ogrevanih 178.150 m2 stanovanjskih površin (3485 stanovanj) in 150.000

m2 ostalih uporabnikov, 930 stanovanj pa ima tudi sanitarno toplo vodo.

Daljinsko ogrevanje

Tekoča goriva (ELKO)

Drva Zemeljski plin Električna energija

20 000 MWh 18 000 MWh 5 200 MWh 5 000 MWh 60 000 MWh


24. 4. 2012


SHEMATSKI PRIKAZ TRASE DALJINSKEGA OGREVANJA

24. 4. 2012


Projekti energetskih sanacij stavb v občini

24. 4. 2012

Porabo energije v stavbah, običajno primerjamo tako, da jo izrazimo v kilovatnih urah na

kvadratni meter ogrevane površine na leto; s kratico »kWh/m2 leto«.

Občina Jesenice obsega preko 8.500 stanovanj, od tega jih je okoli 3.500 priključeno na

daljinsko ogrevanje, med njimi je kar 1.400 stanovanj oziroma 40 večstanovanjskih stavb

preseglo rabo energije 150 kWh/m2 leto.

Končna raba energije za ogrevanje v občini Jesenice znaša za enodruţinske hiše

177 kWh/m2 leto, za večstanovanjske stavbe 139 kWh/m2 leto ter za javne stavbe

177 kWh/m2 leto.

Področju večstanovanjskih in javnih stavb je v občini Jesenice posvečena posebna

pozornost. Prvi je projekt prenove stavb E>150. Slednji je rezultat analiz v EZ in je bil

predlagan Občinskemu svetu ţe leta 1999. Vse od takrat se izvajajo aktivnosti v skladu z

napotki iz EZ. Drugi je evropski projekt EIE EffCoBuild (2006 – 2008)

24. 4. 2012


24. 4. 2012


Projekt E>150

V občini Jesenice je bil ţe leta 2000 zastavljen program subvencij, ki je namenjen energetski prenovi

tistih stavb z letno porabo nad 150 kWh/m2 leto . Aktualni občinski proračun je namenil dodatna

sredstva za dopolnilni program subvencij namenjen energetski prenovi 40 večstanovanjskih stavb,

največjih porabnikov energije v občini, sorazmerno z njihovo porabo energije je določen odstotek

sofinanciranja energijske prenove:

• 10% - 15% za 150 – 180 kWh/m leto,

• 15% - 20% za 180 – 210 kWh/m leto,

• 20% - 25% za 210 – 230 kWh/m leto in

• 30% za 230 kWh/m leto.

Program sorazmernih subvencij krije do 30% stroškov investicije, kar lahko skupaj z drţavnimi

subvencijami in/ali subvencioniranimi posojili pripomore k zaprtju finančne konstrukcije za energijsko

prenovo večstanovanjskih stavb, največjih porabnikov energije za ogrevanje.

Iz spremljanje stanja v večstanovanjskih stavbah projekta E>150 na področju URE v zadnjih petih letih

je razvidno, da se je poraba toplote zmanjšala skupno za 19% (posamično od - 45% do + 15%). K

zmanjšanju je največ pripomogla zamenjava oken in vgradnja delilnikov toplote, s čimer so stanovalci

dejansko pričeli spremljati svojo porabo in dejansko varčevati. Iz podatkov je tudi razvidno, da bo

potrebno pristopiti k celoviti energetski sanaciji objektov.

24. 4. 2012


EIE EffCoBuild - Energetski prihranki na področju stavb v občini Jesenice

Poleg objektov, ki so bili posamezno pregledani z energetskimi pregledi, pa so v občini objekti, vključeni v

program zmanjševanja rabe energije za ogrevanje stavb v občini Jesenice. Javno komunalno podjetje

JEKO-IN in Gradbeni inštitut ZRMK sodelujeta s tremi drugimi občinami iz EU v projektu EIE EffCoBuild -

Energetsko učinkovite občine - vzpostavitev pilotne občine na področju stavb, da bi skupaj, na ravni občine,

razvili ideje in ukrepe za zmanjšanje rabe energije v stavbnem sektorju. Projekt poteka v okviru

mednarodnega programa "Inteligentna Energija - Evropa".

Cilji projekta:

• Povečanje energetske učinkovitosti na občinski ravni,

• povečanje rabe obnovljivih virov energije,

• nove inovativne rešitve,

• zniţanje stroškov rabe energije.

Končna raba energije za ogrevanje v občini Jesenice znaša za enodruţinske hiše 177 kWh/m2 leto

ogrevane površine, za večstanovanjske stavbe 139 kWh/m2 leto ter za javne stavbe 177 kWh/m2 leto. Ob

vseh predvidenih ukrepih je ocenjeno moţno zmanjšanje končne rabe energije za ogrevanje na področju

stavb za 45 % oz. 48.600 MWh na leto, od tega je 30 % ekonomsko upravičenih ukrepov.

Emisije CO2 bi se ob vseh predvidenih ukrepih zmanjšale za okoli 8,4 tisoč ton/leto z obnovo druţinskih hiš,

za 6 tisoč ton/leto z obnovo večstanovanjskih stavb in za šeststo ton/leto z obnovo javnih stavb.

24. 4. 2012


24. 4. 2012


Subvencije Občine Jesenice

Občina Jesenice ţe več let (Pravilnik o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za energetsko

sanacijo objektov na območju občine Jesenice je bi objavljen v Ur. list RS ţe leta 2000 ) razpisuje

dodelitev finančnih spodbud investicijskim ukrepom občanom za učinkovito rabo energije in izrabo

obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju Občine Jesenice do višine razpoloţljivih

sredstev v občinskem proračunu.

Finančne spodbude so namenjene upravičencem, ki so izvedli naslednje investicijske ukrepe:

• toplotno izolacijo podstrešja (neizkoriščeno podstrešje) oziroma toplotno izolacijo strehe

• toplotno izolacijo in obnovo fasade,

• toplotno izolacija stropa ali poda kleti,

• zamenjavo fasadnega stavbnega pohištva – okna in balkonska vrata,

• prehod na daljinsko ogrevanje (priklop na vročevodno in plinovodno omreţje),

• vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode,

• vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode,

• vgradnjo specialnih kurilnih naprav na polena, sekance ali pelete za centralno ogrevanje na les,

• sistem razdeljevanja in obračunavanja stroškov za toploto v obstoječih večstanovanjskih stavbah,

• vgradnjo termostatskih ventilov v obstoječih stanovanjskih stavbah,

• hidravlično uravnoteţenje ogrevalnega sistema v obstoječih večstanovanjskih stavbah.

24. 4. 2012

Subvencije Občine Jesenice

Investicijski ukrep vgradnje specialnih kurilnih naprav na polena za centralno ogrevanje

na lesno biomaso mora biti izveden v naseljih, kjer ni moţnosti priklopa na daljinsko

ogrevanje (vročevodno ali plinovodno omreţje).

Nepovratna sredstva se tekočem letu dodeljujejo za investicijske ukrepe izvedene v

preteklem letu, kar se dokazuje z računom za izvedbo investicijskega ukrepa (datum

opravljene storitve).

Vgrajeni materiali in/ali izvedeni investicijski ukrepi morajo dosegati zahtevane tehnične

kriterije, ki so podrobneje določeni v Navodilu za izpolnitev vloge in določitev tehničnih

kriterijev, kateri je sestavni del razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.

Kot dokazilo o izpolnjevanju tehničnih kriterijev je potrebno priloţiti zapisnik Energetsko

svetovalne pisarne ali kakšen drug dokument, ki ga izdela pooblaščen projektant ter iz

katerega je razvidno, kakšna vrsta in debelina toplotne izolacije mora biti vgrajena, da

bodo izpolnjeni predpisani tehnični kriteriji. Nadalje mora biti iz predloţenega računa

razvidno, da je bila vgrajena predpisana vrsta in debelina toplotne izolacije kot tudi

površina le-te.

24. 4. 2012

Število in prihranki energije subvencij

Pregled števila ukrepov URE in OVE (vključno z letom 2010)

24. 4. 2012

UKREP ŠTEVILO

UKREPOV

SKUPNA

POVRŠINA

POVPREČ

NA

POVRŠINA

PRIHRANEK

toplotna izolacija strehe/podstrešja 133 15 300 m2 115 m2 1 200 MWh

toplotna izolacija in obnova fasade 152 62 500 m2 410 m2 5 000 MWh

toplotna izolacija stropa ali poda kleti 31 3 400 m2 110 m2 120 MWh

zamenjava fasadnega stavbnega pohištva 1053 8 400 m2 8 m2 800 MWh

prehod na daljinsko ogrevanje 121

vgradnjo toplotnih črpalk za sanitarno vodo 18

vgradnjo solarnih sistemov za toplo vodo 22 132 m2 6 m2 80 MWh

vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso 13

sistem razdeljevanja in obračunavanja

stroškov

425

vgradnjo termostatskih ventilov 22

hidravlično uravnoteţenje ogrevalnega

sistema

0

SKUPAJ 7200 MWh

24. 4. 2012

x

Energetske sanacije stavb – primeri Zmanjšanje porabe energije stavbe C. m. TITA 41, Jesenice:


24. 4. 2012

Podatki o večstanovanjski stavbi

Lokacija: C. m. Tita 41,

Upravitelj: Dominvest d.o.o.

Etaţnost: klet, pritličje in 12 nadstropij,

Neto ogrevana površina: 4987 m2, 87 stanovanj

Leto izgradnje: 1979

Prenova je bila narejena na pobudo stanovalcev.

Leta prenove: 2002 - 2010

•menjava oken, 2005 – 2007

•izolacija zunanjih sten 2007 - 2010

Raba energije za ogrevanje pred prenovo: 128 kWh/m2

Raba energije za ogrevanje po prenovi: 75 kWh/m2

Kurilna

sezona 2005/6 2006/7 2007/8 2008/9 2009/10 2009/10

Energija

ogrevanje 640 MWh 550 MWh 422 MWh 399 MWh 426 MWh 375 MWh

Spec.

poraba

128 kWh/

m²leto

110 kWh/

m²leto

85 kWh/

m²leto

80 kWh/

m²leto

85 kWh/

m²leto

75 kWh/

m²leto


24. 4. 2012

Celotna investicija prenove : 225 000€ (računi)

(64% toplotna izolacija fasade, 36% okna)

Subvencija: 40 000€ (EKO sklad)

15 000€ Občina Jesenice

Neto investicija: 170 000 € (34 €/m2 stanovanja)

Prihranek energije:

Zmanjšanje rabe: 53 kWh/m2 /leto

Za celotno stavbo 265 MWh/leto (30 000 €/leto)

Vračilna doba: 6 let

Zmanjšanje emisij CO2: okrog 50 t na leto


24. 4. 2012




Etaţnost: klet, pritličje in 12 nadstropij,

Neto ogrevana površina: 4833 m2,

84 stanovanj, v pritličju poslovni prostori


Prenova je bila narejena na pobudo

stanovalcev.


•menjava oken, 2006 – 2009*

•izolacija zunanjih sten 2010

(3430 m2 TI 15 cm)

Raba energije za ogrevanje pred prenovo:

100 kWh/m2

Raba energije za ogrevanje po prenovi:

71 kWh/m2


24. 4. 2012

Investicija prenove fasade: 156 350 € (račun)




Prihranek energije:


Za celotno stavbo 140 MWh/leto (16 800 €/leto)


Zmanjšanje emisij CO2: okrog 28 t na leto


24. 4. 2012




Etaţnost: klet, pritličje in 4 nadstropja,


20 stanovanj,



stanovalcev.


menjava oken, 2006 – 2009*

izolacija zunanjih sten 2010

(površina posega: 1032 m2 ,TI 15 cm)


72 kWh/m2


48 kWh/m2


24. 4. 2012





Prihranek energije:


Za celotno stavbo 23,2 MWh/leto (2 780 €/leto)


Zmanjšanje emisij CO2: okrog 4,6 t na leto

Energetske sanacije stavb – primeri Zmanjšanje porabe energije stavbe Ul. S. Bokala 16, Jesenice:

24. 4. 2012


Lokacija: Ul. S. Bokala 16,


Etaţnost: klet, pritličje in 4 nadstropja,


20 stanovanj,



stanovalcev.


menjava oken, 2006 – 2007*

izolacija zunanjih sten 2008

(površina posega: 1032 m2 ,TI 10 cm)


63 kWh/m2


42 kWh/m2

Energetske sanacije stavb – primeri Zmanjšanje porabe energije stavbe Ul. S. Bokala 16, Jesenice:

24. 4. 2012


Subvencija: 0 € (EKO sklad) debelina TI ni ustrezala pogojem

4 260 € Občina Jesenice


Prihranek energije:


Za celotno stavbo 22,9 MWh/leto (2 750 €/leto)


Zmanjšanje emisij CO2: okrog 4,5 t na leto

Zaključki

24. 4. 2012

Zaključki

Pri energetskih sanacijah starejših stavb naletimo na soodvisnost med:

- ugodje stanovalcev v bivalnih prostorih

- zmanjšanje rabe energije (stroškov stanovalcev)

- investicije v posamezne ukrepe (ekonomsko upravičeni ukrepi)

• Raba energije za ogrevanje večstanovanjskih stavb z daljinskim ogrevanjem na

Jesenicah se je s povprečja preteklih let – 115 kWh/m2 leto v lanski ogrevalni sezoni

zmanjšala na 100 kWh/m2 leto (zmanjšanje CO2 – 6000 ton). Koliko je k zmanjšanju

porabe prispevala tudi pospešena vgradnja delilnikov, bomo ugotavljali na koncu

letošnje ogrevalne sezone, ko je vgradnja postala obvezna.

• Preteţni del prihrankov energije za ogrevanje je moţno doseči z boljšo toplotno

zaščito ovoja zgradbe. Manjši, vendar prav tako pomemben del prihrankov pri rabi

energije, pa je moţno doseči tudi z izboljšanjem delovanja ogrevalnega sistema.

• Pri posameznem ukrepu se lahko pojavi problem ekonomske upravičenosti posega,

saj lahko stroški preseţejo prihranke za naslednjih 15 let. Pri starejših stanovanjskih

stavbah, grajenih pred letom 1980, je tehnično moţno zmanjšati rabo energije za

ogrevanje do 60 %. Pribliţno 30 % pa je moţno zmanjšati rabo energije z

ekonomsko upravičenimi ukrepi, ki se povrnejo prej kot v 10 letih.

24. 4. 2012

Občina Jesenice


HVALA ZA POZORNOST

24. 4. 2012

slovenija znižuje co2: dobre prakse prenova stavb v občini ...energetsko svetovanje za občane –...

Documents