slovenŠČina 8 - devetletka.net · iz belih meglic si natočijo rose in si v njej umijejo svetla...

RAZLAGE IN VAJE ZA BOLJŠE OCENE V OSMEM RAZREDUSLOVENŠČINA

Dragica Kapko, Nevenka Drusany in Nana Cajhen 8

ZZV SLO 8 2016 notranjost_TISK.indd 1 05/05/16 19:18

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00E-pošta: [email protected]

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2007). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

ZBIRKA ZNAM ZA VEČ

SLOVENŠČINA 8Razlage in vaje za boljše ocene v osmem razredu

Avtorice: Dragica Kapko, Nevenka Drusany, Nana CajhenIlustracije: Marta Bartolj

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.2)(076)

KAPKO, Dragica Znam za več. Slovenščina 8 : razlage in vaje za boljše ocene v osmem razredu / Dragica Kapko, Nevenka Drusany in Nana Cajhen ; [ilustracije Marta Bartolj]. - 1. izd., 4. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018. - (Zbirka Znam za več)

ISBN 978-961-209-720-2 1. Drusany, Nevenka 2. Cajhen, Nana 292819200

ZZV SLO 8 2018 notranjost.indd 2 12/12/2017 07:34

KazaloSlovenski jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Umetnostno in neumetnostno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Subjektivno in objektivno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Definicija pojma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Vrste pogovorov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Pripoved o življenju osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Opis postopka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Nasvet strokovnjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Razlaga nastanka pojava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Nebesedne predstavitve podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Tvorjene besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Glagolski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Veznik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Zloženi stavčni členi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Podredno zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

– Osebkov in predmetni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46– Časovni, krajevni in načinovni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48– Vzročni, namerni, pogojni in dopustni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50– Prilastkov odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53Lastna imena bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56Zemljepisna lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Stvarna lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Mala začetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Pisanje izrazov za barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Prevzete besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67Raba vejice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Tri pike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Preizkus 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72Preizkus 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74Preizkus 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80


Besedilo Vaje Preizkus

Ej, Ana, pridi k meni poslušat mega dober komad.

Sori, nimam časa.

Plis, Ana, valda imaš pet minut časa, res je

dbest.

Dbest gor dbest dol,

nimam časa, s Frido greva v lajf.

Slovenski jezik

V besedilih v oblačkih so a) le knjižne besede. b) vse besede neknjižne. c) samo slengovske besede. č) knjižne in slengovske besede.

Iz besedil v oblačkih prepiši slengovske besede.

Besedila v oblačkih napiši v knjižnem jeziku.

Iz katerega jezika je večina slengovskih besed v zgornjem stripu?

Ali so tudi pozdravi na desni sličici izraženi s slengovskimi izrazi?

DA NE

Kako so izraženi?

Sleng je jezik, ki ga pri pogovoru uporabljate

predvsem najstniki.

Slovenski jezik

Good morning.Bonjour.Jo reggelt.

Dobro jutro.Guten Morgen.

4



Kateri jezik je za Angleže materni jezik?

Kateri je tvoj materni jezik?

Med katere jezike spada slovenščina? a) Med germanske. b) Med slovanske. c) Med romanske. č) Med baltske.

V katero jezikovno družino spada angleščina?

Kateri jezik govori večina ljudi – v Italiji? – v Nemčiji? – na Portugalskem? – na Finskem?

Obkroži črko pred pravilno trditvijo. Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji je a) angleščina. b) slovenščina. c) kateri koli jezik. č) materni jezik.

Kateri je državni jezik za Kitajca, ki živi v Sloveniji? Ustrezno podčrtaj. Kitajščina/slovenščina.

Ustrezno podčrtaj. Za slovenske izseljence, ki živijo v Ameriki, je materni jezik slovenščina/angleščina,

uradni jezik pa angleščina/slovenščina. Kateri je materni jezik slovenskih zamejcev v Avstriji?

Glede na sorodnost tvorijo jeziki jezikovne družine, npr. slovanski jeziki (npr.

slovenščina, makedonščina, hrvaščina), germanski jeziki (npr. nemščina, angleščina, švedščina), romanski jeziki

(npr. italijanščina, španščina, portugalščina)…

5



Miha, a ne, da je besedilo o zvezdah

neumetnostno besedilo?

Ni nujno. Če ne moreš preveriti podatkov in če besedilo nima

praktičnega namena,

potem to ni neumetnostno

besedilo.

Katero pa? Umetnostno.

Umetnostno in neumetnostno besedilo

Preberi naslednji besedili.

A

Zvečer, ko se mi po malem že odpravljamo spat, se na nebu zvezde zbude. Pomanejo si oči, iz belih meglic si natočijo rose in si v njej umijejo svetla lica. Počešejo si srebrne lase, potem pa se odpravi vsaka na svoje mesto na nebu, da bo tamkaj svetila vso dolgo noč. In svetijo z neba, velike in majhne, stare in mlade, svetijo in ljudem veselje delajo. In vsako noč, prej ali slej, privesla na nebo boter Mesec. Jadra čez nebo in šteje te milijarde zvezd.

B

Zvezda je sijoče nebesno telo z veliko maso, vidno na nočnem nebu. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemljinega ozračja in njihove razdalje od nas.

Kaj je besediloma skupno?

Katero besedilo posreduje resnične podatke? a) Besedilo A. b) Besedilo B.


F. Milčinski, Zvezdica Zaspanka

Prirejeno po Wikipediji

6



Katero besedilo nima praktičnega namena? Besedilo . V katerem besedilu ne moremo preveriti točnosti podatkov? a) V besedilu A. b) V besedilu B.

Katero od obeh besedil zbuja v nas čustvovanje?

Katero besedilo je neumetnostno? Obkroži ustrezno črko. A B

Preberi naslednje besedilo.

Smehasta pesem

Smeh je bacil veselosti,ki povzroči sredi skrbinapad smejalne norosti.

Zahihita se v dlaneh,prasketa v laseh,veselo osmeši očiin zdrvi po zobeh.

Smeh nalezljivo okuži velika in majhna ustain tam – en dva tri – vse resne bacile pohrusta.

B. Štampe Žmavc

Izberi ustrezno besedo iz oklepaja, nato dopolni poved. Besedilo je (umetnostno/neumetnostno) ,

saj .

Neumetnostno besedilo ima

podatke, katerih resničnost lahko preveriš, nate ne vpliva čustveno in ima praktičen

namen.

7



Preberi še naslednje besedilo.

Hongkong, 22. 4. 2007, STA

Kje je pernati poliglot? Nepridipravi so v Hongkongu ukradli posebno papigo. Ptica namreč ra-

zume tako kitajščino kot angleščino. Nepridipravi so iz botaničnega vrta v Hongkongu ukradli redko papigo,

na črnem trgu vredno okrog 2500 ameriških dolarjev. Triletna papiga makao je iz kletke izginila že pred nekaj dnevi. Tat je pre-

rezal žice kletke in ukradel zeleno-rdečo ptico, ki je na seznamu ogrože-nih vrst.

Pristojni pozivajo javnost, da jim pomaga poiskati papigo, ki je izgubila sposobnost letenja, vendar zna oponašati človeški govor v kitajščini in angleščini. Domnevajo, da je tat prišel v botanični vrt prav zaradi te red-ke vrste ptic.

Besedilo je a) umetnostno. b) neumetnostno.

Utemelji svojo odločitev.


http://24.ur.com/naslovnica/ekskluziv/zanimivosti/200704-3095577.php

8



Glej, kako čudovito: sonce tone za obzorje, nebo škrlatno

pobarvano, belo jadro v

daljavi …

Uh, kako si zasanjana,

Ana! Reče se preprosto: to je sončni zahod.

No, ti si pač bolj

objektiven. Kot vsi fantje.

In ti si bolj subjektivna, a ne,

Ančika!

Preberi besedili.

A

Bina Štampe Žmavc, pesnica in pisateljica, prevajalka, ki ustvarja tudi radijske in gledališke igre ter poezijo in šansone za odrasle, je znana po bogatem jeziku, izmišlja si nove besede, se igra z njimi. Pred dobrim mesecem ji je Društvo slovenskih pisateljev podelilo nagrado desetnica za otroško in mladinsko književnost za njeno pesniško zbirko Živa hiša.

B

Maja sem prejela prestižno nagrado desetnica za pesniško zbirko Živa hiša, v kateri so pesmi, namenjene otrokom in odraslim. Le dan pred desetnico sem se zelo razveselila tudi nagrade Radia Slovenija za izvirno slovensko radijsko otroško igro Medvedek in punčka. Še posebno zato, ker je bil natečaj anonimen in konkurenca res huda. V najbolj divjih sanjah ne bi mogla sanjati kar dveh nagrad v dveh dneh.

Podčrtaj pravilno besedno zvezo in dopolni. Obe besedili imata isto temo/nimata iste teme, saj . Besedilo A je subjektivo/objektivno, saj . Besedilo B je subjektivo/objektivno, saj .

Iz besedila B izpiši besedno zvezo glagola in prislova, iz katere prepoznaš piščevo navdušenje.

Subjektivno in objektivno besedilo

Obe besedili sta prirejeni po besedilu v Niki, 4. julij 2007

9



Preberi naslednja besedila. A

Hrustljavi rženi kruhki so narejeni iz polnozrnate moke, maščobe brez vodika in le iz naravnih sestavin. Vsebujejo malo kalorij in so bogati z vlakninami.

B

Slovenski ljubiteljski astronomi so 11. aprila odkrili optični del izbruha sevanja gama GRB070411 in izvedli nekatere meritve njihovega sija. 21. aprila so odkrili supernovo 2007bk, ki je zasvetila v neki daljni galaksiji. Njihov trud je bil tudi formalno nagrajen, saj jim je organizacija Minor Planet Center odobrila poimenovanje dveh asteroidov; zdaj nosita imeni Noordung in Rusjan. .

C

Najzanimivejši se mi zdijo opisi junaških bojev v Uvodu h Krstu pri Savici. Prešernu je to dobro uspelo. Kot bi bil sam na bojnem polju in se boril z lastnimi rokami.

Č

Thomas Jefferson, tretji predsednik ZDA (1801–1809), je pri pisanju temeljnih vsebin ameriške Deklaracije o neodvisnosti dokazano uporabil odlomke iz obreda ustoličevanja karantanskih knezov.

D

Primičeva Julija ni uslišala Prešerna. Gospod doktor se njeni oblastni materi, ki je noč in dan skrbela za dušni in siceršnji blagor ljubljene hčerke, nikakor ni zdel dovolj soliden človek.

Katera besedila so subjektivna?

Preberi besedilo.

Ljubljanski botanični vrt je bil ustanovljen kot vrt domovinske flore leta 1810, v času Ilirskih provinc. Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773–1844), ki ga je francoski maršal Auguste Marmont določil za prvega ravnatelja. Območje vrta je sprva merilo 33 arov, nato pa se je sčasoma spreminjalo; danes obsega 2 hektara.

Ali sporočevalec v besedilu razodeva svoje mnenje o botaničnem vrtu ali ne? Besedilo je torej .

Iz oblačka izpiši dele definicije.

Tvori definicijo. Kaj je avtomat? Avtomat je naprava, ki

Kaj je plimovanje? Plimovanje je vodni pojav, pri katerem

Kaj je likalnik? Kaj je šola?

Vstavi manjkajoči del definicije.

so izdelki domače obrti, ki so iz lesa in jih izdelujejo predvsem v Ribniški dolini.

je vezivni material, ki se uporablja za zidanje z zidaki in izdelavo ometov.

je tolkalo, ki ima napeto kožo čez leseno odprtino in vdelanimi pari kovinskih ploščic v obodu.

DEFINIRANI POJEM NADPOMENKA ZNAČILNOSTI/LASTNOSTI

Subjektivno in objektivno besedilo

V subjektivnem besedilu se sporočevalec razodeva – izraža svoja čustva, mnenje, vtise, počutje …V objektivnem besedilu se sporočevalec ne razodeva, ampak podaja le dejstva; taka so predvsem strokovna in uradovalna besedila.

Prirejeno po članku Andreja Guština, Gea, julij 2007

Irena Cerar Drašler: Pravljične poti Slovenije

10



Definicija pojma

Iz oblačka izpiši dele definicije.

Tvori definicijo. Kaj je avtomat? Avtomat je naprava, ki

Kaj je plimovanje? Plimovanje je vodni pojav, pri katerem

Kaj je likalnik? Kaj je šola?

Vstavi manjkajoči del definicije.

so izdelki domače obrti, ki so iz lesa in jih izdelujejo predvsem v Ribniški dolini.

je vezivni material, ki se uporablja za zidanje z zidaki in izdelavo ometov.

je tolkalo, ki ima napeto kožo čez leseno odprtino in vdelanimi pari kovinskih ploščic v obodu.


Letos grem s taborniki na Bovško.

Šli bomo na Rombon, Kanin in Mangart.

Teh hribov ne poznam.

Rombon, Kanin in

Mangart so gore, ki so visoke nad

2000 metrov.

Lej ga, frajerja, to je pa že prava definicija!

Definicija je iz treh delov: 1. definirani pojem,

2. njegova nadpomenka in3. opis/predstavitev njegovih

značilnosti/lastnosti.

11



je svetovna organizacija, ki skrbi za mir, spodbuja mednarodno sodelovanje in skrbi za uveljavljanje človekovih pravic.

je južni sadež, oranžne barve in sladkega okusa.

Kateri del si vstavljal? a) Definirani pojem. b) Nadpomenko. c) Značilnosti predmeta/pojma.

Definicijo dopolni z nadpomenko. Simptom je , ki opozarja na določeno bolezen. Puma je , ki zraste do 2,2 metra, tehta okoli 100 kilogramov in živi v Severni

in Južni Ameriki. Žveplo je , ki je svetlo rumene barve in na zraku gori s svetlomodrim plamenom.

Dopolni definicijo. Izbiraj med značilnostmi/lastnostmi: ki je napolnjena s plinom; v kateri popravljajo, čistijo in gradijo podvodne dele plovil; ki nima

lastne atmosfere; s katerim nakazujemo denar naslovniku. Plačilni nalog je obrazec, . Balon je naprava, . Luna je nebesno telo, . Dok je pristaniška naprava, .

Sestavi definicije. Orientacija . Sifon . Bronhitis . Etan . Limeta .

1 je plin, 2 je geografski pojem, 3 je bolezen, 4 je citrus, 5 je del rova v kraški jami,

A kjer se strop spusti pod vodno gladino B ki je zelene barve in kislega okusa C ki ga uporabljamo pri ugotavljanju določene točke ali smeri glede na strani neba Č ki nastane zaradi prehlada ali ponavljajočih se okužb dihalnih poti D ki zlahka zgori na zraku

Definicija pojma12



Ana, včeraj sva s stricem Poldetom prodajala krompir

po hišah. Kako pa je bilo?

Joj, kaj vse sva doživela! Eni so spraševali, druge sva morala prepričevati, tretji so se z nama pogajali o ceni …

Vrste pogovorov

Preberi naslednja besedila.

A

• Dober dan, krompir prodajava.• Katerega pa imate?• Belega, igorja, neškropljenega, vreče po 20 kilogramov.• Koliko pa stane vreča?• 18 evrov.• Od kod pa je vaš krompir?• Z Gorenjskega, iz Cerkelj.• Pa je zdrav?• Letos je krompir res dober.• No prav, pa mi dajte vrečo.

B

• Dober dan, krompir prodajava, belega in rdečega.• Super, vzela bom rdečega, moji otroci imajo tako radi krompirjev pire.• Gospa, potem pa raje vzemite belega.• Ampak, rdeči mi je bolj všeč.• Veste, gospa, rdeči je odličen pečen, ampak beli … ta se da tako dobro pretlačiti.• Česa ne poveste! No, potem bom pa res vzela belega.

13



C

• Dober dan, krompir prodajava.• Katerega pa imate?• Belega.• Jaz pa bi rada rdečega.• No, saj imava še eno vrečo z 20 kilogramov rdečega.• Oh, toliko ga pa ne potrebujem.• Kaj pa, če bi vrečo kar približno razdelili na pol?• Super, to pa lahko naredimo.

V katerem pogovoru je želel kdo kaj izvedeti?

V katerem pogovoru sta se sogovorca pogajala?

Ali sta dosegla sporazum?

V katerem pogovoru je prodajalec skušal kupca prepričati? V pogovoru __. Ali mu je to uspelo? DA NE

Poveži. Pogovor A je . 1 pogajalni Pogovor B je . 2 poizvedovalni/raziskovalni Pogovor C je . 3 prepričevalni

Vrste pogovorov14



Intervjuvajva našo geografko,

Miha.

Bi jo spraševala o njej ali o njenih

potovanjih?

O potovanjih. Veš, koliko sveta je videla! Intervju bi objavila v šolskem

glasilu.

Prav. Predlagam, da najprej

prebereva kakšen dober intervju, da se bova laže

pripravila na svojega.

Intervju

Preberi besedilo.

”GRENLANDIJA ME JE TOKRAT PUSTILA ČEZ!” Staneta Klemenca Grenlandija po neuspelem poskusu prečkanja leta 2003 ni prestrašila.

Prav tja se je letos aprila vrnil s sopotnikom Andrejem Podlipnikom. Kot prva Slovenca sta prehodila okoli 600 km dolgo peklensko pot od zahodne do vzhodne grenlandske obale.

Od 15. aprila do 14. maja so bile prostrane širine grenlandskega ledu vajin dom. Kakšen dom je bil to?

Na Grenlandiji so bila najin dom čez dan neskončna prostranstva ledu in snega, zvečer pa se je najin svet omejil na nekaj kvadratnih metrov šotora. Življenje sva imela načrtovano po strogem urniku: zjutraj je eden od naju skuhal, drugi je pospravil šotor; zvečer se je zgodba ponovila, vendar s postavljanjem šotora. Šotor je bilo treba zvečer dobro pritrditi, zjutraj pa, če je pihal močan veter, je bilo treba postaviti snežni zid, da sva lahko pospravila opremo.

Veliko sta poročala o začetnih težavah. Ledenik ob zahodni obali je bil precej drugačen kot leta 2003. Kakšne spremembe ste opazili?

Ledenik je bil na zahodni strani krajši kot pred tremi leti, kar je najverjetneje posledica globalnega segrevanja. Poleg tega je bil razbit na nešteto kosov, tako da je bila dodatna ovira še slaba prehodnost. Ko sva prebrodila te začetne težave, je pot šla izredno gladko.

Čez dan je bilo včasih vroče, ponoči pa vaju je zeblo. Kako sta spala? Čez dan se je včasih precej ogrelo, npr. do –3 °C, zato sem se znojil v noge in staknil boleče žulje.

Ponoči pa naju je zeblo le, če sva imela oblačila vlažna. Spala sva do devet ur. Najina oprema (za veter nepropustna oblačila, puhovke, tople spalne vreče, dobri čevlji za polarne odprave ipd.) je bila odlična, zato nisva imela veliko težav s temperaturami, ki so se spustile tudi do –31 °C, v vetru pa celo do –50 °C.

Kako sta se s sopotnikom fizično in psihično pripravila na takšen podvig? Z Andrejem, tudi doma iz Bohinja, ki je izjemno vzdržljiv in vztrajen športnik ter predvsem dober

in potrpežljiv človek, sva se pripravljala s hojo po domačih hribih, tekom in posebnimi vajami, z vleko gum in veslanjem.

15



Kaj sta jedla na poti? Zjutraj večinoma mislije in čokolado. Čez dan energijske tablice, pršut, sir ali bohinjsko zaseko,

zvečer pa sva si pripravila rižoto, testenine ali sesekljane zrezke. Kako sta poskrbela, da zaradi slabe vidljivosti med viharjem nista izgubila drug drugega? Najin sistem hoje je bil preprost: na vsaki dve uri sva zamenjala položaj. Ko sem hodil zadaj, sem

neprestano buljil v Andrejeve sani pred sabo, ko pa sem bil spredaj, sem moral iskati pravo pot in preverjati začrtane koordinate predvidene poti.

Kaj pa druge nevarnosti: razpoke v ledu, živali …? Razpoke so bile edina realna nevarnost. Živali skoraj nisva srečala, razen nekaj poginulih ptic, ki

so jih očitno presenetile ostre temperature. Anja Leskovar

O čem predvsem govori besedilo? a) O lepotah Grenlandije. b) O legi Grenlandije. c) O vremenskih spremembah na Grenlandiji. č) O potovanju čez Grenlandijo.

Dopolni. Izbiraj med: življenje, navade, lastnosti, zanimiva tema iz življenja. V besedilu sem zvedel podatke o Staneta Klemenca.

Odgovori na vprašanja. Kateri naslov ima izhodiščno besedilo? Kdaj je besedilo izšlo? Kje je izšlo? Kdo je napisal to besedilo?

Dopolni. Izhodiščno besedilo ima naslov, uvodni del, ki obsega povedi, in pogovorni del, ki sestoji Koliko?

iz in . Koliko? Koliko?

Obkroži črko pred pravilno trditvijo. Besedilo iz 1. naloge je a) pogajalni pogovor. b) prepričevalni pogovor. c) raziskovalni pogovor.

Vrsta javnega raziskovalnega pogovora je intervju, v katerem

sodelujeta vpraševalec (npr. novinar) in vprašani (intervjuvanec). Če

vpraševalec sprašuje vprašanega o njegovem življenju, gre za pogovor o

življenju osebe. Intervjuji so objavljeni v časopisih, revijah, po radiu in

televiziji, na medmrežju.

Intervju

Prirejeno po besedilu v reviji Gea, julij 2007

16



Odgovori. Kdo je vpraševalec v izhodiščnem besedilu? Kdo je intervjuvanec?

Odgovori. Komu je besedilo namenjeno?

Obkroži pravilno besedo. Besedilo je javno/zasebno.

Katere podatke je vpraševalec želel zvedeti? Obkroži črko pred nepravilnima trditvama. a) O pripravah na izjemne življenjske razmere. b) O vlečnih živalih. c) O načinu preživetja v deželi ledu in snega. č) O prehranjevanju. d) O spremembah ledenika. e) O počitku. f ) O neuspešnem prečkanju Grenlandije. g) O skrbi, da ne zgrešita poti. h) O nevarnostih med prečkanjem Grenlandije.

Obkroži DA, če trditev drži, oz. NE, če ne drži. Stane Klemenc je s sopotnikom prehodil Grenlandijo v enem mesecu in pol. DA NE Snežni zid ob šotoru je bil potreben za zaščito pred močnim vetrom. DA NE Popotnik je opazil precejšnje spremembe v naravi od svojega zadnjega obiska v deželi. DA NE Dnevne temperature so se včasih dvignile nad ledišče. DA NE Stane Klemenc je krepil svojo moč z vleko gum na hribe. DA NE Med prečkanjem ledenika sta sopotnika večkrat izgubila drug drugega izpred oči. DA NE

Odgovori. Zakaj je naslov besedila iz 1. naloge napisan med narekovaji?

17



Poglej, kako srčkana

ilustracija!

Pa res. Kdo pa jo je naslikal?

Slikarka Marjanca Jemec Božič.

O njej bi pa res rad zvedel kaj

več.

Pripoved o življenju osebe

Preberi besedilo.

Marjanca Jemec Božič se je rodila 16. septembra 1928 v Mariboru. Tam je preživela zgodnja otroška leta, nato pa se je družina preselila v Ljubljano. Osnovno šolo in gimnazijo je med vojno obiskovala v Ljubljani. Bila je dobra učenka, čeprav se ji, kot sama pravi, včasih ni ljubilo iti v šolo. To je obiskovala med vojno. Zaradi alarmov so morali učenci sami veliko delati doma. Ker profesor risanja ni mogel verjeti, da je risbe in slike narisala doma sama, je dobila popravni izpit iz risanja. V Ljubljani je končala likovno akademijo, nato se je za dve leti zaposlila pri časopisu Delavska enotnost, potem pa si je izbrala svobodni poklic ilustratorke, kar je še danes. Živi in dela v Ljubljani.

Prva knjiga, ki jo je ilustrirala, je bila Franca izpod klanca. Nato je kot ilustratorka sodelovala v skoraj vseh otroških revijah (Ciciban, Kurirček, Kekec …), v učbenikih, v delih slovenskih pesnikov in pisateljev. Njene ilustracije krasijo več kot 130 knjig.

Veliko knjig z njenimi ilustracijami je izšlo v tujih jezikih: Piko Dinozaver, Nana, mala opica, Rdeči škorenjčki, Prodajamo za gumbe …

Svoja dela je pokazala na več kot 20 samostojnih in mnogih skupinskih razstavah.Prejela je vrsto nagrad in priznanj. Leta 1971 je prejela Prix Japon za televizijsko ilustracijo Čarobna noč v prodajalni inštrumentov. 1974. leta je prejela priznanje za UNICEF-ovo voščilnico Otroci na vasi. Ta je bila najbolj prodajana voščilnica. Motiv je tudi na znamki. Leta 1981 je prejela Kajuhovo in Levstikovo nagrado, najbolj ponosna pa je na Levstikovo nagrado za življenjsko delo leta 2003. Za življenjsko delo je leta 2006 prejela tudi nagrado Hinka Smrekarja.

Njeno življenjsko vodilo je: »V življenju počni, kar te veseli, pa boš srečen.« Sama pravi, da ji je bil slikarski dar položen v zibelko, zato verjame, da je rojena pod srečno zvezdo.

Pripoved o življenju osebe


18



O kom govori besedilo? Kateri mesti imata pomembno vlogo v njenem življenju? Kje živi in dela danes?

Podčrtaj pravilno trditev. Besedilo navaja le skope podatke o slikarkinem življenju. Besedilo pripoveduje o dogodkih iz slikarkinega življenja.

Besedilo je torej a) pripoved o življenju osebe. b) uradni življenjepis.

Katero je slikarkino življenjsko načelo?

Kateri dogodek potrjuje, da je že v otroštvu izjemno lepo risala in slikala?

Obkroži črko pred pravilnimi trditvami. a) Marjanca Jemec Božič se je rodila v Ljubljani. b) Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Mariboru. c) Likovno akademijo je končala v Ljubljani. č) Njene ilustracije so v revijah, učbenikih, pesniških

zbirkah in proznih delih. d) Prejela je več nagrad in priznanj. e) Ilustrirala je nad 130 knjig. f ) Zaposlena je v Delavski enotnosti.

Preglednico dopolni s pravilnimi podatki.

PRIZNANJA IN NAGRADE LETO

Prix Japon

1974

Kajuhova nagrada

1981

2003

nagrada Hinka Smrekarja

Življenjske podatke v pripovedi o življenju osebe navajaš a) v določenem zaporedju. b) po lastni izbiri.

Besedilo, ki pripoveduje o dogodkih iz življenja izbrane osebe in navaja tudi mnenja te osebe ali drugih oseb, je

pripoved o življenju osebe.

19



Opis postopka

Preberi besedilo.

Pripomočki– siva lepenka, debela 1 mm – čopič– olfa nož – različen papir A4– svinčnik – hrastov list– črn flomaster – model hrastovega lista– zlata akrilna barva – zlata vrvica

Postopek Iz lepenke izrežemo osnovo za venček, in sicer 2 cm širok obroč. Premažemo ga z zlato akrilno barvo. Na izbrane papirje s flomastrom napišemo božična in novoletna voščila v raznih jezikih. Hrastov list položimo na bel papir, ga občrtamo in izrežemo. To je model, po katerem izrežemo liste iz popisanih papirjev. Vsak hrastov list iz popisanih papirjev narahlo prepognemo po dolžini in prilepimo na osnovo iz lepenke. Na venček pritrdimo še zlato vrvico in ga obesimo.

Besedilo je a) opis predmeta. c) opis naprave. b) opis postopka. č) reklama.

Obkroži pravilno trditev. a) Na lepenko nalepimo novoletna voščila v raznih jezikih. b) Bel papir premažemo z zlato akrilno barvo. c) Model hrastovega lista izrežemo iz belega papirja.

Opis postopka

Kaj delaš, Ana?

Okraske za praznike. Rada bi naredila venček

iz hrastovih listov, pa sem pozabila, kako

ga naredimo.

Glej, v tej knjigi je to lepo opisano.

20



č) Hrastove liste nalepimo na popisane papirje. d) Na hrastove liste pritrdimo zlate vrvice.

Uredi zaporedje korakov v postopku. Po modelu izrežemo hrastove liste iz popisanega papirja. Pritrdimo vrvico za obešanje. Iz lepenke izrežemo 2 cm širok obroč. Liste v obliki hrasta prepognemo in prilepimo na osnovo. Premažemo ga z zlato akrilno barvo. Na papirje napišemo voščila. Hrastov list položimo na bel papir in izrežemo model. Venček obesimo.

V izhodiščnem besedilu podčrtaj glagole. Kaj zaznamujejo? a) Dejanje. b) Stanje.

Obkroži črko pred pravilno trditvijo pravilne trditve. Podčrtani glagoli so a) v 1./2./3. osebi ednine/dvojine/množine. b) v sedanjiku/pretekliku/prihodnjiku. c) v povednem/velelnem/pogojnem naklonu.

Sedanjik v opisu delovnega postopka pomeni, a) da se je postopek že zgodil. c) da se postopek dogaja sedaj. b) da se postopek lahko zgodi kadar koli. č) da se bo postopek šele zgodil. Kaj je v izhodiščnem besedilu navedeno pred koraki postopka?

Prečrtaj pripomoček, ki ga ne potrebuješ za izdelavo venčka. – lepenka – model hrastovega lista – zlata akrilna barva – svinčnik – smrečje

Izhodiščno besedilo pretvori v navodilo za delo. Glagoli naj bodo v 2. os. ednine ali množine, v velelnem naklonu.

V opisu postopka naštevaš korake/faze postopka v

točno določenem zaporedju.

Glagoli v opisu postopka so v sedanjiku, in sicer v

1./3. osebi množine. Pred opisom korakov postopka

so lahko navedeni tudi pripomočki za delo.

V navodilu za delo so glagoli v velelniku.

21



Ana, ne smeš preveč soliti. Ni

zdravo. Ti pa veš,

kaj je zdravo!

Vem. Babi kar naprej opozarja

mojo mamo, da preveč soli.

Odkar je v reviji prebrala nasvet

strokovnjaka za prehrano o

škodljivosti soli, je njena hrana skoraj neslana.

Nasvet strokovnjaka

Preberi besedilo.

Zanima me, koliko soli je potrebno zaužiti dnevno, katere težave lahko povzroči pretirano uživanje soli, v kateri hrani je najdemo največ …Hvala za vaš odgovor in lep pozdrav.

Špela iz Idrije

Prekomerna uporaba kuhinjske soli je nevarna za naše zdravje. Preveč soli v prehrani lahko povzroča zvišan krvni tlak, ta pa povzroči možgansko kap. Številne študije navajajo, da je preslana hrana povezana tudi z želodčnim rakom,

osteoporozo, astmo, ledvičnimi kamni in sladkorno boleznijo.

Največji vir soli so predelana, polpripravljena ter pripravljena živila (kruh, pekovski izdelki, žita za zajtrk, salame, klobase in drugi mesni izdelki, pite, »hitra hrana«, pločevinke) in predstavljajo kar 80 % zaužite soli. Dodatni vir soli je preveč soljena hrana in dosoljevanje pri mizi. Ocene kažejo, da prebivalci v Sloveniji povprečno zaužijemo od 10 do 12 g soli na dan, od tega od 6 do 7 g soli samo z živili, brez dosoljevanja. To pomeni, da za 120 % presegamo priporočeno količino dnevno zaužite soli. Priporočila za odrasle ljudi navajajo celodnevni vnos soli do 6 g. Študija o vnosu soli pri predšolskih otrocih je pokazala prekomeren vnos soli, in sicer 5 g soli na dan, priporoča pa se do 3 g na dan.

Slovenska prehranska politika načrtuje ukrepe na nacionalni ravni za postopno zmanjševanje uživanja soli v prehrani, katerih cilj je doseči manjšo vsebnost soli v skupinah živil, ki sedaj predstavljajo glavni vir soli v naši prehrani, ter ozaveščati prebivalce o pomenu zmanjšanja soli v prehrani z izbiro manj slanih živil in z zmanjšanim dosoljevanjem. Raziskave v evropskih državah kažejo, da postopno zmanjševanje vnosa soli na 6 g na dan precej zniža krvni tlak pri odraslih, posledično pa tudi število možganskih kapi za 24 %, bolezni srca in ožilja pa za 18 %.

Priporočeno pa je manj kot 6 g soli na dan, tj. mala žlička, upoštevajoč vsebnost natrija v živilih. Zato naj bo uživanje soli omejeno, in sicer s premišljeno izbiro živil in njihovo pripravo ter manjšim dosoljevanjem.

Nutricionistka doc. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. ing.

Prirejeno po Petra Mauer, V&O, Lepa & zdrava, julij 2007

Vprašanja pošljite na: LEPA & ZDRAVA, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom “za nutricionistko“ ali na e-naslov: [email protected], “za nutricionistko“.

22



Iz koliko delov je besedilo? Iz katerih?

Besedilo govori predvsem a) o prehranjevanju odraslih in otrok. b) o količini dnevno zaužite soli pri odraslih. c) o zdravi prehrani predšolskih otrok. č) o količini dnevno zaužite soli pri odraslih in otrocih.

Odgovori na vprašanja. Kdo je vprašal? Kdo je odgovoril? Kje je bilo besedilo objavljeno?

Komu je poslala vpraševalka svoje vprašanje?

Kaj je želela zvedeti vpraševalka? Obkroži črko pred pravilnimi odgovori. a) Koliko soli naj bi človek zaužil dnevno. b) Katere so posledice pretiranega uživanja soli. c) Katere vrste hrane so bogate s soljo. č) Kako sol vpliva na človekovo presnovo.

Podčrtaj pravilno trditev. Pismo, ki ga je poslala vpraševalka, je zasebno/javno in neuradno/uradno. Odgovor strokovnjaka je zasebno/javno in umetnostno/neumetnostno besedilo.

Komu je namenjen odgovor? a) Strokovnjakom za prehrano. c) Petri Mauer iz uredništva revije. b) Samo Špeli iz Idrije. č) Špeli in bralcem revije Lepa & zdrava.

Odgovor utemelji.

Nasvet strokovnjaka je besedilo, v katerem strokovnjak ustno/pisno odgovarja na vprašanja poslušalcev/bralcev. Nasveti so lahko odgovori

na vprašanja ali pa splošni nasveti. Objavljeni so v posebnih rubrikah časopisov, revij, radia, televizije.

Nasvet je javno besedilo, zato se vpraševalec in strokovnjak vikata.

23



Preberi povedi in obkroži črko pred nepravilno trditvijo. a) Slovenci presegamo dnevno količino zaužite soli za več kot 100 %. b) Slovenec zaužije dobrih 10 g soli dnevno. c) Strokovnjaki priporočajo najmanj 6 g soli dnevno. č) Majhni otroci naj zaužijejo pol manjšo količino soli kot odrasli. d) Odrasel človek naj užije žličko soli dnevno.

Trditev, pred katero nisi obkrožil črke, napiši tako, da bo pravilna.

Podčrtaj pravilno besedo. Možganska kap je lahko vzrok/posledica uživanja prevelike količine soli. Dosoljevanje hrane je vzrok/posledica presežene količine zaužite soli.

Obkroži DA, če trditev drži, oz. NE, če ne drži. Strokovnjak svetuje, – naj pripravljenih in polpripravljenih živil ne solimo dodatno. DA NE – naj hrane na mizi ne solimo dodatno. DA NE – naj uživamo živila, ki ne vsebujejo preveč soli. DA NE – naj v svoji prehrani ne uživamo soli. DA NE

Je strokovnjak napisal, kaj se lahko prepreči s priporočenimi dejanji? DA NE

Kaj lahko preprečimo z manjšim vnosom soli v telo? Prečrtaj, kar glede na izhodiščno besedilo ni prav.

– povišan krvni tlak – možgansko kap – bolezni srca in ožilja – rak na prebavilih – kožni rak – osteoporozo – težave z zobmi – astmo, ledvične kamne – sladkorno bolezen

Nasvet strokovnjaka24



Si že bila v Županovi jami?

Sem. Kakšni

kapniki, pa zavese …

Le kako to nastane?

Preberi naslednje besedilo, potem ti bo

morda bolj jasno.

Razlaga nastanka naravnega pojava

Preberi besedilo.

Kras je naravni pojav, ki nastane zaradi sočasnega kemičnega in fizikalnega delovanja površinske in podzemne tekoče vode na apnenec in povzroča preoblikovanje zemeljske površine.

Kras nastaja zaradi korozije in preperevanja kamnin. Korozijo povzročajo padavine, ker razjedajo podlago in se skoznjo pretakajo v podzemlje. Pri tem je pomembna

sestava tal, odločilen dejavnik pa je voda, saj prav padavine izoblikujejo tako površje kot podzemlje. V naravi ni kemično čiste vode, temveč ji je vedno primešan ogljikov dioksid, ki se nahaja v zraku. Zemlja ali humus, ki nastaja z razkrojem organskih snovi in s presnovo organizmov, pa vsebuje še veliko več ogljikovega dioksida. Kadar dežuje, voda prenaša zemljo med kamenje. Tako prihaja ogljikov dioksid v neposreden stik z apnencem in ga razjeda. Zaradi tega pride do preperevanja in drobljenja kamna. Tako nastajajo luknje in jame. Ko večji dotok vode (npr. reka) najde pot v jamo, se jama še hitreje širi in nastajajo podzemska jezera in brezna. Zaradi pronicanja vode s površine se v jamah ustvarjajo kapniki raznih vrst. Na površini pa nastajajo značilne oblike dolin in vrtač, bruhalniki in požiralniki, ponori in obrhi.

O čem govori besedilo?


25



Ali je sestava tal za nastanek krasa pomembna? DA NE

Tla na krasu so a) peščena. b) iz apnenca. c) iz granita.

Besede v levem stolpcu poveži z razlago v desnem stolpcu.

Preoblikovanje je kemično/mehanično razpadanje, razkrajanje zaradi vlage.

Preperevanje je razkrajanje oz. kemično raztapljanje kamnin ali kovin. Razjedanje je spreminjanje oblike čemu.

Katera sta osnovna vzroka za nastanek krasa?

Kaj se dogaja ob neposrednem stiku ogljikovega dioksida v padavinah z apnencem? a) Kamnina se začne drobiti. b) Voda razjeda apnenec. c) Voda prenaša zemljo med kamenje. č) Nastajajo luknje in jame.

Kaj je posledica korozije?

Uredi zapovrstje dogajanja. pronicanje vode drobljenje kamna razjedanje apnenca padavine

Dopolni. Ob deževju voda zemljo med kamenje. Vodi je vedno ogljikov dioksid. Tako pride ogljikov dioksid v z apnencem.

Pod katerim pogojem nastanejo večje jame in podzemna jezera?

Kaj se dogaja v podzemlju zaradi pronicanja vode s površine? Katere pa so posledice na površini?

Popravi veliko začetnico. Nad Vrhniko se začne kras. Tomaj je vasica na krasu.

Razlaga nastanka naravnega pojava

Besedilo, v katerem so predstavljeni vzroki

in posledice nastanka pojava, je razlaga nastanka pojava.

Glagoli so v sedanjiku.

26



Si bil na Bovškem s taborniki?

Sem. Na Kaninu smo ostali nekaj

dni v domu Petra Skalarja.

Ali je bil oskrbnik prijazen?

Zelo. Rad bi se mu v imenu tabornikov še

pisno zahvalil za prijetno bivanje in odlično hrano.

Potem pa mu napiši zahvalo.

Zahvala

Preberi besedili.

A

Taborniki odreda Sivi risKoseška 2531000 Ljubljana Ljubljana, 5. 9. 2008

Miran TešarMala vas 1345230 Bovec

ZAHVALA

Spoštovani!

Lepo se Vam zahvaljujemo, ker ste nam omogočili prijetno bivanje v domuPetra Skalarja. Tudi gospe Vesni hvala za odlično hrano. Ne bomo pozabilizabavnih večerov, ki ste nam jih popestrili z igranjem na harmoniko in s petjem.

Lepo Vas pozdravljamo in Vam želimo, da bi Vas obiskalo še veliko planincev.

Taborniki odreda Sivi ris

27



B

Polhov Gradec, 13. 7. 2008

Draga teta!

Zahvaljujem se ti za razglednico, ki si mi jo poslala z dopusta, in za darilo. Knjige sem bila še posebno vesela, saj je prava uspešnica.Rada prebiram dela Dese Muck, kar dobro veš.

Ko se vrneš, nas obišči. Te že pogrešam.

Lepo Te pozdravljam.

Tvoja Špela

Primerjaj besedili.

Katera zahvala je uradna?

Iz katerih besed v besedilih si prepoznal, da gre za zahvalo? Prepiši jih.

Ali sta nagovora v obeh zahvalah enaka? DA NE Utemelji svoj odgovor. Ali se mora v uradni zahvali pisec podpisati z imenom in s priimkom? DA NE

Obkroži črko pred ustreznimi nagovori v uradni zahvali. a) Spoštovani gospod Miran! b) Spoštovani gospod! c) Miran! č) Spoštovani upravnik! d) Dragi gospod upravnik! e) Cenjeni gospod! f ) Živijo, Miran!

BESEDILO A BESEDILO B

Kdo je pisec zahvale?

Kdo je naslovnik zahvale?

Za kaj se pisec zahvaljuje?

Besedilo, s katerim izražaš naslovniku, s katerim nisi v enakovrednem odnosu,

hvaležnost za to, kar je storil za tebe, je uradna zahvala. Zahvala je pisna ali ustna,

uradna ali neuradna, zasebna ali javna.

Zahvala28



B

Polhov Gradec, 13. 7. 2008

Draga teta!

Zahvaljujem se ti za razglednico, ki si mi jo poslala z dopusta, in za darilo. Knjige sem bila še posebno vesela, saj je prava uspešnica.Rada prebiram dela Dese Muck, kar dobro veš.

Ko se vrneš, nas obišči. Te že pogrešam.

Lepo Te pozdravljam.

Tvoja Špela

Primerjaj besedili.

Katera zahvala je uradna?

Iz katerih besed v besedilih si prepoznal, da gre za zahvalo? Prepiši jih.

Ali sta nagovora v obeh zahvalah enaka? DA NE Utemelji svoj odgovor. Ali se mora v uradni zahvali pisec podpisati z imenom in s priimkom? DA NE

Obkroži črko pred ustreznimi nagovori v uradni zahvali. a) Spoštovani gospod Miran! b) Spoštovani gospod! c) Miran! č) Spoštovani upravnik! d) Dragi gospod upravnik! e) Cenjeni gospod! f ) Živijo, Miran!

BESEDILO A BESEDILO B

Kdo je pisec zahvale?

Kdo je naslovnik zahvale?

Za kaj se pisec zahvaljuje?

Obkroži črko pred ustreznimi pozdravi v uradni zahvali. a) Prisrčno Vas pozdravljamo. č) Lepo se imejte. b) Lepo Vas pozdravljamo. d) Prisrčen pozdrav c) S spoštovanjem e) Lep pozdrav

Vpiši sestavne dele uradne zahvale. Izbiraj med: ime in priimek ter naslov naslovnika, ime in priimek ter naslov sporočevalca, kraj in datum pisanja, naslov besedila, pozdrav, vsebina, podpis sporočevalca, nagovor.

Uradna zahvala ima predpisano obliko. 29



Nebesedne predstavitve podatkov

Dopolni. Preglednica prikazuje, kolikšna je največja dovoljena različnih vrst

v , na in cestah ter .

Odgovori. Kolikšna je največja dovoljena hitrost motornih vozil v naseljih? S kolikšno hitrostjo smejo peljati motorna kolesa na avtocestah? Kolikšna je največja dovoljena hitrost za avtomobile s prikolico na regionalnih cestah?

Obkroži DA, če trditev drži, oz. NE, če ne drži. Na avtocestah je največja dovoljena hitrost enaka za avtomobile in avtobuse. DA NE Največja dovoljena hitrost v naseljih je enaka za vse vrste vozil. DA NE Največja dovoljena hitrost je enaka za vse tovornjake na vseh vrstah cest. DA NE Na hitrih cestah morajo avtodomi voziti za 20 km/h počasneje kot avtomobili. DA NE Največja dovoljena hitrost avtobusov je 100 km/h. DA NE

Oglej si preglednico.

Dopolni. V preglednici so predstavljeni podatki o slovenskih , njihovi

in ter o jezera.

Dopolni poved. Slovenija ima večjih jezer, in sicer naravna in umetnih.

NAJVEČJA SLOVENSKA JEZERA

JEZERO POVRŠINA GLOBINA VRSTA

Cerkniško 26 km2 11 m presihajoče

Ptujsko 4,1 km2 12 m umetno

Bohinjsko 3,2 km2 45 m naravno

Brestrniško 2,1 km2 14 m umetno

Blejsko 1,5 km2 31 m naravno

Mavčiče 1,0 km2 17 m umetno

Zbiljsko 0,7 km2 20 m umetno

Moste 0,7 km2 50 m umetno

Doblar 0,4 km2 32 m umetno

Plave 0,3 km2 12 m umetno

V Slovenskem pravopisu so poleg črk, števk in pisnih znamenj za ločila tudi druga pisna znamenja. Poveži jih z njihovim pomenom.

% A člen, paragraf & B minuta § C evro = Č sekunda ° D odstotek ’ E stopinja ” F in € G enakost

Oglej si spodnjo preglednico.

OMEJITVE HITROSTIAvtomobil,

motorno kolokm/h

Avtomobil s prikolico, avtodom, tovornjak do

7,5 t nosilnosti km/h

Avtobus, tovornjak nad 7,5 t nosilnosti

km/h

Naselja 50 50 50

Regionalne ceste 90 80 80

Hitre ceste 100 80 80

Avtoceste 130 80 80

M+M? Seveda!

To sta Miha in Meta!


Slovenija, Turistični atlas, Založba MK, Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2005

30



Dopolni. Preglednica prikazuje, kolikšna je največja dovoljena različnih vrst

v , na in cestah ter .

Odgovori. Kolikšna je največja dovoljena hitrost motornih vozil v naseljih? S kolikšno hitrostjo smejo peljati motorna kolesa na avtocestah? Kolikšna je največja dovoljena hitrost za avtomobile s prikolico na regionalnih cestah?

Obkroži DA, če trditev drži, oz. NE, če ne drži. Na avtocestah je največja dovoljena hitrost enaka za avtomobile in avtobuse. DA NE Največja dovoljena hitrost v naseljih je enaka za vse vrste vozil. DA NE Največja dovoljena hitrost je enaka za vse tovornjake na vseh vrstah cest. DA NE Na hitrih cestah morajo avtodomi voziti za 20 km/h počasneje kot avtomobili. DA NE Največja dovoljena hitrost avtobusov je 100 km/h. DA NE

Oglej si preglednico.

Dopolni. V preglednici so predstavljeni podatki o slovenskih , njihovi

in ter o jezera.

Dopolni poved. Slovenija ima večjih jezer, in sicer naravna in umetnih.

NAJVEČJA SLOVENSKA JEZERA

JEZERO POVRŠINA GLOBINA VRSTA

Cerkniško 26 km2 11 m presihajoče

Ptujsko 4,1 km2 12 m umetno

Bohinjsko 3,2 km2 45 m naravno

Brestrniško 2,1 km2 14 m umetno

Blejsko 1,5 km2 31 m naravno

Mavčiče 1,0 km2 17 m umetno

Zbiljsko 0,7 km2 20 m umetno

Moste 0,7 km2 50 m umetno

Doblar 0,4 km2 32 m umetno

Plave 0,3 km2 12 m umetno

V Slovenskem pravopisu so poleg črk, števk in pisnih znamenj za ločila tudi druga pisna znamenja. Poveži jih z njihovim pomenom.

% A člen, paragraf & B minuta § C evro = Č sekunda ° D odstotek ’ E stopinja ” F in € G enakost

Oglej si spodnjo preglednico.

OMEJITVE HITROSTIAvtomobil,

motorno kolokm/h

Avtomobil s prikolico, avtodom, tovornjak do

7,5 t nosilnosti km/h

Avtobus, tovornjak nad 7,5 t nosilnosti

km/h

Naselja 50 50 50

Regionalne ceste 90 80 80

Hitre ceste 100 80 80

Avtoceste 130 80 80

Slovenija, Turistični atlas, Založba MK, Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2005

31



Dopolni. Največje slovensko jezero je . Najmanjše naravno jezero je . Od umetnih jezer je največje , najmanjše pa . so najgloblje slovensko jezero. Najgloblje naravno jezero je . jezero je slabih 10 metrov globlje od Cerkniškega.

Preberi besedilo.

V Ljubljani je iz obdobja baroka veliko lepih, pomembnih, zanimivih spomenikov. Med najbolj znane štejemo Stiški dvorec, grajen 1628–1630 na Starem trgu, Cerkev sv. Jakoba, grajeno 1613–1615 na Levstikovem trgu, Frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja, grajeno 1646–1660 na Prešernovem trgu, Stolnico sv. Nikolaja, ki jo je gradil arhitekt Andrea Pozzo 1701–1706 na Ciril-Metodovem trgu, Križevniško cerkev, ki jo je gradil arhitekt Domenico Rossi 1714–1715 na Trgu francoske revolucije, Magistrat (Mestna hiša) na Mestnem trgu, delo arhitekta Carla Martinuzziija in Gregorja Mačka, grajeno 1717–1719, Uršulinsko cerkev sv. Trojice na Slovenski cesti, delo arhitekta Carla Martinuzzija, grajeno 1718–1726, Gruberjevo palačo na Zvezdarski ulici, delo arhitekta Gabriela Gruberja, grajeno 1773–1781.

Podatke iz besedila predstavi v obliki preglednice. Ne pozabi na naslova njenih stolpcev.

V učbenikih in drugih strokovnih knjigah so podatki pogosto urejeni in ponazorjeni:

– s piktogrami, – s številkami in črkami,

– s preglednicami/tabelami, – z diagrami z vodoravnimi/navpičnimi stolpci/s krogom,

– z grafi,– s skicami ipd.


A. Hrausky, J. Koželj (2002), Arhitekturni vodnik po Ljubljani, Ljubljana: Založba Rokus

32



BAROČNE STAVBE V LJUBLJANI

STAVBA ARHITEKT

Oglej si diagram.

Rast cen zelenjave od junija 2006 do junija 2007

0

30

60

90 86 81.5

41 40,7

24,6 23,518,7 18,2

-8,4 -10,4

KROMPIR

ČEBULA

ČESENSOLATA

ENDIVIJA

KUMARICE

FIŽOL V ZRNJU

SVEŽA PAPRIKA

CVETAČA

SVEŽ

PARADIŽNIK

KORENJE

Dopolni. Diagram z stolpci nam kaže, koliko se je določena zelenjava

v letu.

Odgovori. Katera zelenjava se je najbolj podražila? Katera zelenjava se je pocenila? Katera zelenjava se je podražila za slabih 50 odstotkov? Katera zelenjava se je podražila za manj kot 20 odstotkov?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS)

33



Oglej si diagram v krogu.

Ciljni kraji daljših potovanj Slovencev v letu 2006, v odstotkih

45 %

28 %

Hrvaška

Slovenija

Srbija in Črna gora 4 %

Bosna in Hercegovina 3 %

Grčija 2 %

Italija 4 %

Španija 2 %

druge evropske države 8 %

druge neevropske države 4 %

Dopolni. V diagramu so predstavljene , v katere so v letu 2006 potovali

, in , koliko jih je potovalo v te države.

Odgovori. Kam je potovalo največ Slovencev? Koliko Slovencev je preživelo svoj dopust v Sloveniji? Koliko Slovencev pa je preživelo svoj dopust izven Slovenije in Hrvaške?

Obkroži črko pred nepravilno trditvijo. a) Enako število Slovencev je potovalo v Italijo ter Srbijo in Črno goro. b) Najmanj Slovencev je potovalo v Grčijo in Španijo. c) Več Slovencev je potovalo v Bosno in Hercegovino kot v druge evropske države. č) Več Slovencev je potovalo na Hrvaško kot po svoji domovini.

Oglej si graf.

Povprečna dnevna poraba slovenskega turista na daljših potovanjih, leto 2006, v evrih

67 €

50 €

17 €

33 €

0

J F M A M J J A S O N D

v Sloveniji

v tujini




34



Dopolni. Graf prikazuje, koliko na dan je slovenski turist porabil na svojih

v in v , in sicer leta.

Odgovori. Kaj označujejo črke (J, F, M …) na vodoravni črti grafa? Ali turist porabi več denarja dnevno na potovanju po tujini ali po Sloveniji? Kdaj je turistova poraba denarja dnevno največja na potovanju po tujini? Kdaj turist potroši najmanj denarja dnevno na potovanju po tujini? Kdaj turist na potovanju po Sloveniji potroši največ denarja na dan? Koliko evrov porabi turist na dan v aprilu, če potuje po tujini? Koliko evrov porabi turist na dan v aprilu, če potuje po Sloveniji?

35



Premišljujem, iz katerega glagola je tvorjena beseda PLOVBA.

To je enostavno: ploti, ploviti,

pljuti, pljuvati … Ha ha ha!

Ne norčuj se, Miha!

No – sem že resen. Pluti,

vendar!

Tvorjene besede

Iz katerega glagola so tvorjeni samostalniki? gašenje vožnja vretje trenje delo hrepenenje

Tvori samostalnike. to, da vpiješ to, da poslušaš to, da premišljuješ to, da plezaš to, da osvajaš to, da končaš

Glagolske besedne zveze pretvori v samost alniške. nabirati borovnice obirati jabolka plezati po ledeniku kositi travo učiti se tvorjenke govoriti državljanom

Iz naslednjih besednih zvez tvori samostalnike. to, kjer prebivajo to, kjer stanujejo to, kjer se zbirajo to, kjer spijo to, kjer stojijo to, kjer kuhajo

Iz katerih besednih zvez so nastali naslednji samostalniki? nadstrešje to, kar je podzemlje zapestje Zasavje podbradek predpust

Iz naslednjih besednih zvez tvori samostalnike. to, kar je ob robu to, kar je pod Ljubeljem to, kar je pri morju to, kar je pred večerom to, kar je za Tolminom to, kar je za pečjo

Tvorjene besede 36



Joj, ta frajer, govori, a ničesar

ne pove!

O kom pa govoriš?

O Tinetu. Kar koli ga vprašaš,

ne odgovori.

Če ti tako misliš …

Glagolski vid

V stripu označene glagole vpiši v preglednico.

GLAGOL, KI IMA OMEJENO TRAJANJE

GLAGOL, KI IMA NEOMEJENO TRAJANJE

Vstavi pravilni glagol iz oklepaja. Mehki in naravni materiali obutve ne (utesnjujejo/utesnijo) nog in tako

(omogočijo/omogočajo) prilagajanje stopalu. Učitelj naj pogosto (spodbuja/spodbudi) učence k pripovedovanju o svojih

pozitivnih in negativnih govornih izkušnjah.

Vstavi pravilni glagol. rešujejo/rešijo Učenci naj samostojno naloge.

Učenci naj to nalogo doma. je pripravljal/je pripravil Krištof Kolumb se na svoja številna

potovanja na Madeiri. Se Filip dobro na zagovor

svoje diplomske naloge? je izplula/je plula Ladja iz pristanišča zgodaj zjutraj.

Ladja na odprtem morju.

37



Ustrezni glagol iz oklepaja postavi v pravilno obliko. Naravno usnje odlično (vpijati/vpiti) znoj. Vložek natikača je izredno mehek in (omogočati/omogočiti) lahkotno hojo

tudi po najtrši podlagi. Umetni materiali (onesnažiti/onesnaževati) zrak.

Iz naslednjih povedi prepiši glagole v preglednico in jim določi trajanje. Ko vstopi sončni žarek v dežno kapljico, se v njeni notranjosti dvakrat odbije in nato izstopi

na isti strani, kot je vstopil. Vsak predmet se giblje, če nanj deluje sila.

GLAGOLITRAJANJE

DOVRŠNI GLAGOLI NEDOVRŠNI GLAGOLI

Iz povedi izpiši glagole na ustrezno mesto v preglednici. Učitelj naj v šoli z vsemi učenci preveri rešitve. Dovršni glagoli izražajo dejanje z omejenim trajanjem. V tem podpoglavju naj bi učenci obudili in utrdili poznavanje temeljnih glagolskih

in oblikovnih lastnosti. Kaj ste se naučili o glagolskem vidu?

DOVRŠNIK NEDOVRŠNIK

V besedilu podčrtaj glagole. Postavi jih v nedoločnik in vpiši v preglednico, nato z x zaznamuj glagolski vid.

Na obilo vodne zabave in sprostitve vabi poletna Termalna riviera Čatež, največji zunanji termalni bazenski kompleks v Sloveniji, kjer goste pričakujejo mogočne termalne vodne površine z desetimi bazeni. Živahen smeh se že od daleč razlega iz otroškega vodnega parka. Najmlajše gotovo najbolj privlači gusarski otok. Otroško navihanost na obrazu pričarata trojček toboganov in uživanje v bazenu z valovi.

Nedovršnike zamenjaj z dovršniki. prikazovati – pripravljati – opisovati – podpisovati –

Dovršnike zamenjaj z nedovršniki. zaspati – razvrstiti – namazati – skočiti –

Glagole zbuditi, ujeti, gledati, prisluškovati, sanjati, poslušati, prisluhniti pravilno razporedi v preglednico.


NEDOLOČNIK DOVRŠNIK NEDOVRŠNIK

Glagolski vid

Z glagolskim vidom izražaš trajanja dejanja, dogajanja, stanja.Glagoli, ki poimenujejo dejanje z omejenim trajanjem, so dovršni/dovršniki.

Glagoli, ki poimenujejo dejanje z neomejenim trajanjem, so nedovršni/nedovršniki.

38



V besedilu podčrtaj glagole. Postavi jih v nedoločnik in vpiši v preglednico, nato z x zaznamuj glagolski vid.

Na obilo vodne zabave in sprostitve vabi poletna Termalna riviera Čatež, največji zunanji termalni bazenski kompleks v Sloveniji, kjer goste pričakujejo mogočne termalne vodne površine z desetimi bazeni. Živahen smeh se že od daleč razlega iz otroškega vodnega parka. Najmlajše gotovo najbolj privlači gusarski otok. Otroško navihanost na obrazu pričarata trojček toboganov in uživanje v bazenu z valovi.

Nedovršnike zamenjaj z dovršniki. prikazovati – pripravljati – opisovati – podpisovati –

Dovršnike zamenjaj z nedovršniki. zaspati – razvrstiti – namazati – skočiti –

Glagole zbuditi, ujeti, gledati, prisluškovati, sanjati, poslušati, prisluhniti pravilno razporedi v preglednico.


NEDOLOČNIK DOVRŠNIK NEDOVRŠNIK

Prirejeno po članku Nevenke Petan, Diners Club Magazine Slovenija

39



Na ekskurziji si bomo ogledali cerkev na Ptuj-ski gori in na Ptuju grad in samostansko knjižnico in …

… in, in, in! Lahko ta in

spustiš?

Tudi ti vedno nakladaš: na

smučanje bi šel, če bi bil sneg, ko bom imel čas, da

bi užival …

Veznik

Veznik

Kaj so rdeče tiskane besede v oblačkih? a) Predlogi. c) Vezniki. b) Členki. č) Prislovi.

Preberi povedi in obkroži veznike. Ana kolesari in rolka. Pri kolesarjenju ima vedno očala in čelado. Pred nakupom kolesa se je pogovorila s starši, nato je odšla po nasvet k strokovnjaku. V mestu je več trgovin s kolesi, zato si je ogledala več športnih koles.

Podčrtaj pravilno besedo. Veznik v prvi, tretji in četrti povedi povezuje besedi/stavka. Veznik v drugi povedi povezuje besedi/stavka.

Stavke poveži z ustreznim veznikom. Izbiraj med ker, ko, da, če. a) Kolesarjenje je ena od najbolj varnih oblik rekreacije, smo pravilno

opremljeni in upoštevamo prometna pravila. b) S seboj vzamemo napitek z namenom, nam povrne moč. c) Otroci delajo kolesarski izpit, so v petem razredu. č) čelada ščiti glavo, je za vse kolesarje obvezna.

Katera poved izraža – vzrok? – pogoj? – namen? – čas?

Z vezniki povezuješ besede in stavke.

Vezniki izražajo tudi logična razmerja (npr.

vzrok, pogoj, namen ...).

40



Vstavi veznike. Izbiraj med da, tako da, ker, vendar. čelada ublaži udarec, v veliki meri prepreči poškodbe. Kolesarji mnogokrat prečkajo cestišče tako, zapeljejo čez označeni prehod za pešce. Prepričani so, imajo oni prednost. V takem primeru morajo vozišče prečkati kot pešci,

ob sebi potiskajo kolo. Kolesu lahko dodaste priklopno vozilo, mora biti trdno pripeto. Na cesti se morajo kolesarji zavedati, nimajo vedno prednosti.

Obkroži veznike. Pogosto sva postopala po gozdu in poslušala petje ptic ter se lovila med drevjem. Revijo prelistam in pogledam, če je v njej kaj zanimivega. Arheologi so najstarejše kolo in os pripeljali v Ljubljano ter ju shranili v sivi jezerski glini.

Pred katerima veznikoma po navadi ni vejice?

Vstavi vejico, kjer je treba. Prebral sem da je beli kruh laže prebavljiv in manj nasiten. Ne jem kruha saj sem alergičen na moko. V šoli pogosto malicamo polnozrnate žemlje in jogurt. Uroš gre na tekmovanje zato mora veliko trenirati. V MGL sem si ogledal komedijo Škart ampak mi ni bila všeč.

Podčrtaj veznike in vstavi vejice. Medtem ko nas rezina kruha nasiti prisotna prehranska vlaknina poskrbi za boljšo prebavo. Zdravo jemo tako da upoštevamo prehransko piramido. Včasih se pri prehrani lahko tudi pregrešimo ne da bi škodili zdravju.

Podčrtaj pravilno trditev. Znotraj večbesednih veznikov pišemo vejico/ne pišemo vejice.

Podčrtaj veznike in vstavi vejice, kjer je treba. Vem da prijateljstvo temelji na zaupanju. V časih ko še ni bilo televizije in računalnikov so se ljudje več pogovarjali. Odgovoril sem na vsa vprašanja medtem ko je Ani zmanjkalo časa. V maju je bilo že tako vroče da smo se lahko kopali v zunanjem bazenu. Prišel je na obisk ne da bi se prej najavil. Sošolci ga spoštujemo ker je priden učenec in dober prijatelj. Vedel sem da bi me lahko ustavil policist ker nisem imel čelade. Veliko vem o človeški ribici kapnikih in drugih zanimivostih v Postojnski jami. Tekmovalci so se domov vrnili zadovoljni saj sta Čop in Špik dosegla tretje mesto na evropskem

prvenstvu v Švici.

Pred veznikom, ki povezuje stavka, po navadi stoji vejica.

41



Miha, potrebujem pomoč. Lani smo se učili o stavčnih

členih, a kljub temu ne vem, kako

naj podčrtam angleška naloga …

… iz dveh.Seveda ne veš, saj smo se lani

učili le o stavčnih členih iz ene

polnopomenske besede, ta je

pa …

Zloženi stavčni členi

Podčrtaj stavčne člene v naslednjih povedih. Brat je zmagal na tekmovanju. Moj brat je zmagal na državnem tekmovanju.

Dopolni. Izbiraj med besedama goli in zloženi. V prvi povedi iz 1. naloge so stavčni členi , v drugi povedi pa so

.

V naslednjih povedih podčrtaj osebek in z znakom x označi, ali je goli ali zloženi.

GOLI OSEBEK ZLOŽENI OSEBEK

Alenkina mama nas je povabila na kosilo.

Mama mora nositi očala.

Po Ljubljani bo morda vozil mestni tramvaj.

Tramvaj je zanimivo prevozno sredstvo.

Podčrtaj predmete in v preglednici označi z x, ali je predmet goli ali zloženi.

GOLI PREDMET ZLOŽENI

Na mestni tržnici sem kupila španske jagode.

O tem izletu se bomo še pogovarjali.

Težko sem se ločil od svojega plišastega medvedka.

Našemu družinskemu zdravniku so podelili visoko priznanje.

Z učiteljem smo si ogledali razstavo kač.

Goli stavčni členi so iz ene polnopomenske besede (npr. naloga), zloženi pa iz več polnopomenskih besed (npr. angleška naloga).

Zloženi stavčni členi42



Podčrtaj prislovna določila in pod njimi napiši, ali so gola ali zložena. V cerkvenem zvoniku je bila ura. Zaradi svoje trme med nami ni priljubljen.

Med nevihto ostani doma. Igralca sta pesem doživeto recitirala.

Podčrtaj zložene stavčne člene in v preglednici označi z x, kateri so zloženi priredno in kateri podredno.

STAVČNI ČLEN, ZLOŽEN

PRIREDNO PODREDNO

Na visokem barju uspevajo šotni mahovi.

Voda nas oskrbuje z algami, ribami in mehkužci.

Prazgodovinski človek je pustil svoje sledove v jamah.

Uživajte sadje in zelenjavo.

Podčrtaj podredno zložene stavčne člene. Označi prilastek in določi, ali je levi ali desni. Zgled: Ladja z zmrzovalniki prevaža pokvarljivo hrano. desni prilastek levi prilastek

Planete obdajajo prstani iz prahu.

Položaj Velikega medveda nam ponoči pove uro.

Po vesoljskem prostoru se gibljemo s polno hitrostjo.

Borbe z živalmi so bile v rimskih časih krute.

Sposodila si bom nove knjige.

V solinah na morski obali pridelujejo sol.

Stavčni členi so lahko zloženi priredno (tj. iz enakovrednih polnopomenskih besed) ali podredno (tj. iz neenakovrednih polnopomenskih besed).

Primer: dečki in deklice – priredno zloženi stavčni člen (besedni red lahko tudi zamenjaš: deklice in dečki);

prijazni dečki – podredno zloženi stavčni člen (besednega reda ne moreš zamenjati: dečki prijazni; zamenjava je mogoča le v poeziji).

Podredno zložen stavčni člen sestoji iz jedra/odnosnice in prilastka,npr: prijazna prodajalka. prilastek jedro

Po prilastku se vprašamo s kakšen, kateri, čigav, koliko + jedro. Podčrtamo ga s pikicami. Stoji lahko levo ali desno od jedra. Glede na to ločimo levi in desni prilastek. Primer: Mož brez las je prodajal pisane balone. jedro desni pril. levi pril. jedro

43



Ana, je tale poved zložena

ali ne?

Kolikor povedkov,

toliko stavkov. Torej?

Dva. Aha, poved je zložena.

Podredno zložena poved

Podčrtaj povedke. a) Beseda kras izhaja iz starega ljudskega izraza za kamen. b) Danes vemo, da kras nastaja predvsem zaradi korozije in preperevanja kamnin. c) Vedi, ki proučuje kras, pravimo krasoslovje. č) Voda prenaša zemljo med kamenje.

Dopolni. Zloženi povedi sta , saj .

V povedih podčrtaj povedke. a) Kadar dežuje, voda odnaša zemljo med kamenje. b) Ogljikov dioksid prihaja v stik z apnencem in ga razjeda. c) Ko večji dotok vode najde pot v jamo, se ta še hitreje širi. č) Na površini nastajajo vrtače, bruhalniki in ponori, pod površjem pa se oblikujejo

luknje in jame.

Iz koliko stavkov so zgornje povedi? V kateri od naslednjih povedi bi lahko stavka napisali kot samostojni povedi? A V kočo smo se vrnili, ko se je zmračilo. B Zmračilo se je, zato smo se vrnili v kočo.

Dopolni. Izbiraj med besedama enakovrednih in neenakovrednih. Poved A je iz stavkov,

poved B pa iz stavkov.

Dopolni. Izbiraj med besedama priredno oz. podredno. Poved iz enakovrednih stavkov je zložena poved. Poved iz neenakovrednih stavkov je zložena poved.

Podredno zložena poved je iz glavnega stavka in enega ali več odvisnikov.

Zložena poved, podredno zložena poved

Poved z enim povedkom je enostavčna poved, z dvema ali več

povedki je zložena.

44



Katere povedi v 2. nalogi so podredno zložene? V podredno zloženih povedih obkroži glavni stavek.

Enostavčne povedi poveži v podredno zložene. Nove povedi napiši. V časopisu sem prebral novico. Helikopter je strmoglavil na gospodarsko poslopje. Nad Gornjo Radgono se je razbesnelo neurje. Naredilo je veliko škode. Površina ledenika se zmanjšuje. Temperature se dvigajo.

V novih povedih podčrtaj odvisnike.

V naslednjih povedih podčrtaj glavni stavek. Astronomi bodo z novimi teleskopi lahko merili, kako hitro se premika več zvezd hkrati. Odkar je poletel prvi človek z motornim letalom, je minilo več kot sto let. Za preprečevanje viroz lahko poskrbimo sami, tako da pravočasno povečamo odpornost dihal. Ko je l. 79 vulkan Vezuv izbruhnil, je bližnje mesto Pompeje prekrila več kot 30 m debela plast

pepela.

Vprašaj se po odvisnih stavkih.

V povedih podčrtaj glavni stavek in obkroži besedo na začetku odvisnika. Jamsko živalstvo je ogroženo, ker v podzemlje prodira vedno več nesnage. Kadar koli se peljem mimo Vrhnike, se spomnim na velikega pisatelja Ivana Cankarja. Če mački na rep stopiš, zamijavka. Jamarji so šli reševat potapljače, ki so se spustili v Črno jezero.

Vstavi ustrezno besedo. Sošolec Peter je ostal doma, je bolan. Tekmo sem si ogledal, je deževalo. Povedal je, je Obala najbolj onesnažen del Slovenije. Poklicali so me prijatelji, so mi želeli pomagati. Na urniku odhodov sem prebral, odpelje vlak proti Kopru.

Odvisni stavek dopolnjuje povedek glavnega stavka. Po njem se vprašaš z vprašalnico + povedek glavnega stavka.

Odvisnik lahko stoji pred glavnim

stavkom ali za njim.

45



Kdor ima razum,

pozna poti.

O čem govoriš? Učim se

osebkov odvisnik.

Ti pomagam? Lahko rečeš

tudi drugače:Razumni

pozna poti. Odvisnik je

lahko izražen tudi s stavč-nim členom.

Res je. Kaj pa tale poved: Filip mi je

obljubil, da mi bo pomagal?

Filip mi je obljubil pomoč.

OSEBKOV IN PREDMETNI ODVISNIK

Prvi del pregovora, ki ga je prebrala Ana, je izražen a) z glavnim stavkom. b) z odvisnim stavkom. c) s stavčnim členom.

Dopolni: Miha je isto povedal .

Podčrtaj osebek in ga pretvori v osebkov odvisnik. Zgled: Ljubitelj življenja ne zapravlja časa. Kdor ljubi življenje, ne zapravlja časa. Priden človek je povsod dobro sprejet Poštenjak je vreden zaupanja. Zanima me mnenje sošolcev. Bolni išče zdravnika.

Z ravno črto podčrtaj osebkov odvisnik in ga pretvori v osebek. Kdor je hinavski, se ne zmeni za poštenjaka. Kdor je prestrašen, se boji teme. Kar je dobro, se samo hvali. Kdor je priden, najde povsod dosti dela.

Obkroži črko pred povedjo z osebkovim odvisnikom. a) Nasmeh je bogastvo, ki ga premalo razdajamo. b) Videlo se je, da je razočaran. c) Razložil nam je, kako je nastala šota.

Osebkov odvisnik vsebuje podatek o vršilcu dejanja v glavnem stavku. Po njem se vprašaš z vprašalnico kdo ali kaj + povedek glavnega stavka.

Zložena poved, podredno zložena poved46



č) Da bi se naročil na ADSL, se moram obrniti na Telekom. d) Veselilo ga je, da je bil povabljen na rojstni dan. e) Uspelo ti je, da si opravila bralno značko.

Obkroži glavne stavke in se vprašaj po odvisnikih. Priznam, da sem se za govorni nastop veliko pripravljal. Nenehno je preizkušal, ali je voda dovolj topla za kopanje. Nikoli si ne bi mislila, da se bo keltščina ohranila do danes. V posebnih šolah naučijo pse, da so pozorni na vonj po razstrelivu.

Napiši vprašalnici, s katerima si se spraševal?

Katere vrste odvisniki so to?

Podčrtani predmet pretvori v predmetni odvisnik. Nove povedi napiši. Obvestil nas je o času svojega odhoda. Povedal nam je svoje zahteve. Opazoval sem dviganje in spuščanje morske gladine. Veselimo se praznovanja tvojega rojstnega dne.

Dobesedni govor pretvori v odvisni stavek. Prodajalka me je vprašala: »Ali poznate novo slovensko vodo Castella?« Novinar je povedal: »Matjaž Pegan je skromen človek in velik športnik.« Sadjarji so sporočili: »Hruškov ožig je uničil skoraj ves nasad.« Učenec je vprašal: » Ali lahko kupim sipino kost tudi na ribjem trgu?« Učitelja je zanimalo: »Kdo bo šel na odprtje razstave?«

Predmetni odvisnik dopolnjuje povedek glavnega stavka s podatkom o vsebini njegovega dejanja. Po njem se vprašaš z vprašalnicami koga/česa,

komu/čemu, koga/kaj itd. + povedek glavnega stavka.

47



Obkroži glavne stavke, odvisnikom pa določi vrsto. Ali je res, da je keltska civilizacija izumrla že pred mnogimi leti? Moti me, da mi nisi povedal resnice. Raziskovalci so ugotovili, da templji na Siciliji niso bili porušeni zaradi potresov. Zanimivo je, da so nekoč vrteli lončarsko vreteno tudi na Primorskem. Znanstveniki so ugotovili, da se strupi ščipalcev med seboj razlikujejo.

Vstavi vejico, kjer je potrebno. Res je da se ne morem zbrati.

Povedal je kje ga lahko poiščem. Kdo je Newton sem zvedel iz enciklopedije.

Vem da je potovanje raziskovanje nečesa novega. Poročevalec je zapisal kdo je nastopal na prireditvi in kdaj se je zaključila. Razredničarka nas je obvestila o čem so govorili na sestanku. Kar sem o nesreči prebral v časopisu sem videl tudi po TV.

ČASOVNI, KRAJEVNI IN NAČINOVNI ODVISNIK Obkroži glavni stavek in se vprašaj po odvisniku.

Vprašanja vpiši v preglednico. Ko so prepeličji mladiči stari 19 dni, zletijo sami. Odkar živi na deželi, se je spremenil. Kadar se odpravljaš na vožnjo, ne pozabi s seboj vzeti vode. Kadar besni neurje, narastejo vodotoki.

VPRAŠALNICA + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA

1. odvisnik

2. odvisnik

3. odvisnik

4. odvisnik

Časovne odvisnike pretvori v prislovna določila. Ko sem prebral članek o avtomobilih, sem razumel besedo enoprostorec. Preden je vstopil, je potrkal. Medtem ko je kolesar vozil v cilj, ga je množica navdušeno pozdravljala.

Podčrtana prislovna določila časa pretvori v časovne odvisnike. Po končani tekmi so se vsi veselili zmage. Ob sestopu iz avtobusa bodi previden.

Časovni odvisnik vsebuje podatek o času dejanja v glavnem stavku. Po njem sprašuješ s kdaj, od kdaj, do kdaj, koliko časa itd. + povedek glavnega stavka.

Zložena poved, podredno zložena poved48



V otroških letih sem večkrat gledal film o Piki Nogavički. Ob učenju pesmi na pamet moram biti zbran.

Vprašaj se po odvisnikih. Kjer koli sem bil, sem srečal dobre ljudi. Nakupovalni voziček vrni, od koder si ga pripeljal. Šobec se razprostira, kjer je sotočje Save Dolinke in Save Bohinjke. Kamor grem, se dobro počutim.

S katerima vprašalnicama si se spraševal?

Katere vrste so ti odvisniki?

Podčrtana prislovna določila kraja pretvori v krajevne odvisnike. Kapniki nastajajo v kraških podzemnih jamah. Otroci se radi igrajo v mivki. Z balonom je pristal na strmini. Na barju uspevajo ameriške borovnice.

Vprašaj se po podčrtanih odvisnikih. Pingvinji mladiči se grejejo tako, da stojijo na očetovih stopalih. Zveri ulovijo tako, da jih prej omamijo. Napako popravimo tudi tako, da se opravičimo. Pomagal nam je, kolikor je mogel. Na pohod je šel, ne da bi se primerno obul.

Dopolni pregovore. Govori, kot . , tako boš ležal. Kakor je prišlo, tako . Obnaša se, kakor .

Krajevni odvisnik vsebuje podatek o kraju dejanja, dogajanja ... v glavnem stavku. Po njem se vprašuješ

s kje, kam, kod itd. + povedek glavnega stavka.

Načinovni odvisnik vsebuje podatek o načinu dejanja v glavnem stavku. Po njem se vprašaš s kako/na kakšen način + povedek glavnega stavka.

49



Vstavi vejico, kjer je potrebno. Mlad violinist je igral kakor Paganini.

Z mobilnikom lahko posnamemo krajši film kot s pravo kamero. Pogovarja se kakor da bi bil odrasla oseba. Poje kot operna pevka. Hiše so se ob potresu sesule kakor bi bile iz kock. Rokopis iz 8. stoletja je ohranjen kot bi ga napisali včeraj.

VZROČNI, NAMERNI, POGOJNI IN DOPUSTNI ODVISNIK

Prislovno določilo vzroka pretvori v vzročni odvisnik. Zaradi spremembe voznega reda je vlak odpeljal 10 minut kasneje. Opozorila ni slišal zaradi močnega hrupa. Šolo je zamudil zaradi gostega prometa.

Podčrtane odvisnike pretvori v prislovna določila. Ker imajo morske vetrnice ožigalke, spadajo med ožigalkarje. Računalnika ne popravljamo sami, ker je to zelo zahtevno delo. Ker napovedujejo hudo vročino, se moramo nanjo pripraviti. Severni medved lahko ohrani toploto, ker ima debelo plast tolšče.

Obkroži črko pred povedma z vzročnim odvisnikom. a) Ko se je koncert končal, so se poslušalci razšli po mestu. b) Ker so bili potresni sunki močni, je razpokal asfalt na cesti. c) Govoril je malo, ker ga je bolelo grlo. č) Avtobus se ni ustavil, kjer so ga čakali potniki.

Če vezniška beseda kakor/kot uvaja

odvisnik, stoji pred njim vejica (npr.

Ravnal je, kot smo se dogovorili.), sicer pa ne

(npr. Bil sem srečen kot še nikoli.).

Vzročni odvisnik vsebuje podatek o vzroku dejanja v glavnem stavku. Po njem se vprašuješ z zakaj + povedek glavnega stavka.

50



Obkroži črko pred povedmi z namernim odvisnikom. a) Vozniki se morajo držati prometnih pravil, da ne bi prišlo do nesreče. b) Abonenti so dobili program predstav že junija, da bi se lahko pravočasno prijavili. c) Ker je mati Tereza pomagala lačnim in bolnim ljudem, je prejela Nobelovo nagrado za mir. č) Na revijo sem se naročil, ker ima zanimive posterje. d) Severni medved je danes zaščiten povsod, kjer živi. e) Da bi razumel plimovanje, sem prebral vse o tem naravnem pojavu.

Glavne stavke dopolni z ustreznimi odvisniki. Izbiraj med A, B, C, Č. Pomorščaki morajo veliko vedeti o plimovanju, . Po celem svetu se izmenjavata plima in oseka, . V nekaterih obmorskih krajih z visoko plimo obvestijo turiste na ta naravni pojav, . Korozijo povzročajo padavine, .

A ker Luna potuje okoli Zemlje B da bi se pri plovbi izognili velikim plimam oz. osekam v pristaniščih C ker razjedajo podlago Č da bi si ga ogledali

Preberi naslednje povedi in obkroži veznik. Opraviči se, če prideš prepozno na sestanek. Rastline venejo, če jim primanjkuje vode. Manj časa boš porabil, če se boš naučil pravilno učiti se. Hitreje boste prišli do cilja, če boste upoštevali navodila.

Kateri veznik si obkrožil? Vprašaj se po odvisnikih. Po kateri vrsti odvisnika si se spraševal? Odvisnik postavi pred glavni stavek. Nove povedi napiši. Bodi pozoren na vejice.

Odvisnik, ki vsebuje podatek o namenu dejanja v glavnem stavku, je namerni odvisnik. Po njem se vprašuješ s čemu/s katerim namenom + povedek glavnega stavka.

Primerjaj: K zobozdravniku grem, ker me boli zob. (Zakaj?) K zobozdravniku grem, da bi mi pozdravil zob. (Čemu?)

Odvisnik, po katerem se sprašuješ s pod katerim

pogojem + povedek glavnega stavka, je pogojni odvisnik.

Vsebuje podatek o pogoju za izvršitev dejanja v glavnem

stavku.

51



Vstavi vejice in določi vrsto odvisnika.

Naslednje zveze povedi združi z besedo čeprav. Nove povedi napiši. Vladala je neznosna vročina. Bil je šele mesec april. Poletne suše so vse pogostejše. Letna količina padavin v Sloveniji je le malo upadla. Nostradamusove napovedi so še vedno zanimive. Od njegovega rojstva je minilo več kot 500 let. Želva svojo žrtev zdrobi z močnimi roženimi čeljustmi. Nima zob.

Vprašaj se po odvisnikih. Čeprav kalček ne kaže znakov življenja, je živ. Kljub temu da imam pohodniškihe palice, jih ne uporabljam.

Naslednje povedi napiši tako, da boš namesto veznika čeprav uporabil predlog kljub. Čeprav je bila zima dolga, ni zapadlo veliko snega. Čeprav imam slabo držo, še vedno sedim po več ur za računalnikom.

VRSTA ODVISNIKA

Kjer je danes barje je bilo včasih veliko šote.

Če razmišljaš o nakupu novega kolesa se posvetuj s strokovnjakom.

Ko se rak samotar izleže iz jajca si poišče primerno veliko prazno polžjo hišico.

Polje je zelo ogroženo ker so se zgodile velike spremembe na kmetijskem prostoru.

Obiskal je Postojnsko jamo, da bi si ogledal človeško ribico.


Odvisnik, po katerem se sprašuješ s kljub čemu + povedek glavnega stavka, je dopustni odvisnik. Vsebuje podatek o oviri, ki bi lahko preprečila dejanje glavnega stavka.

52



Vstavi vejice in določi vrsto odvisnika.

Naslednje zveze povedi združi z besedo čeprav. Nove povedi napiši. Vladala je neznosna vročina. Bil je šele mesec april. Poletne suše so vse pogostejše. Letna količina padavin v Sloveniji je le malo upadla. Nostradamusove napovedi so še vedno zanimive. Od njegovega rojstva je minilo več kot 500 let. Želva svojo žrtev zdrobi z močnimi roženimi čeljustmi. Nima zob.

Vprašaj se po odvisnikih. Čeprav kalček ne kaže znakov življenja, je živ. Kljub temu da imam pohodniškihe palice, jih ne uporabljam.

Naslednje povedi napiši tako, da boš namesto veznika čeprav uporabil predlog kljub. Čeprav je bila zima dolga, ni zapadlo veliko snega. Čeprav imam slabo držo, še vedno sedim po več ur za računalnikom.

VRSTA ODVISNIKA

Kjer je danes barje je bilo včasih veliko šote.

Če razmišljaš o nakupu novega kolesa se posvetuj s strokovnjakom.

Ko se rak samotar izleže iz jajca si poišče primerno veliko prazno polžjo hišico.

Polje je zelo ogroženo ker so se zgodile velike spremembe na kmetijskem prostoru.


Poved si pretvoril iz a) enostavčne v zloženo. b) zložene v enostavčno.

Ali v tem primeru napišeš vejico? DA NE

PRILASTKOV ODVISNIK Na črto napiši, kar manjka. Vsak pingvin ima značilen glas, po ga ostali pingvini prepoznajo. Ugodne okoliščine za nastanek rose so kotline, nad je zrak dovolj vlažen. Daljnogled je priprava, se uporablja za opazovanje oddaljenih predmetov. Domovi prednikov so bili zgrajeni iz kolov, med je bilo prepleteno šibje.

Katere besede si vpisal? Vprašaj se po odvisnikih. Katere vrste so torej ti odvisniki? Prepiši besede, ki jih dopolnjuje prilastkov odvisnik.

Postavi vejice in ustrezno podčrtaj prilastkove odvisnike. a) Notranjost leščurjeve lupine prekriva biserna plast ki se preliva od rdeče v zgornjem delu do

biserne barve v spodnjem delu. b) Za tiste ki radi iščejo izzive je svet zanimiv. c) Osočnik ima veliko semen s katerimi se razseje po rastišču. č) Fosili ki so jih našli v kamnolomu so shranjeni v muzeju.

V katerih povedih je prilastkov odvisnik vrinjen v glavni stavek? Vrinjeni odvisnik si od glavnega stavka ločil a) z vejico. b) z vejicama.

Obkroži črko pred povedjo s prilastkovim odvisnikom. a) Ko je zunaj temperatura narasla na 35 0C, se je prodaja sladoleda in pijač močno povečala. b) Če želiš postati dober fotograf, moraš opazovati svet okoli sebe. c) Človek, ki je po navadi dobre volje, dolgo živi. č) Kadar se učim, moram imeti mir.

Odvisnik, ki ne dopolnjuje povedka glavnega stavka, ampak ustrezno besedo iz glavnega stavka, je prilastkov odvisnik. Po njem se vprašaš s kateri/kakšen/koliko/

čigav + ustrezna beseda iz glavnega stavka.

53




Prepelice gnezdijo, kjer rastejo žitarice

in na travnikih. Ne da bi jih videli, jih spo-

znamo po njihovem oglašanju s petpedi.

Valijo prav takrat, ko kmetje prvič

kosijo travo. Čeprav kmetje to vedo, se na

njihova gnezda ne ozirajo.

Če bi jaz vedel zanje, ne bi

tam kosil.To se

dogaja, ker gnezdijo na tleh.

Napišiva nekaj o tem, da bova

opozorila na to zaščiteno

živalsko vrsto.

Ali so rdeče tiskani stavki v oblačkih odvisni ali glavni? Prepiši glavne stavke iz stripa v preglednico. Napiši, s katero vrsto podatka jih

dopolnjujejo odvisni stavki. Izbiraj med podatkom o načinu, namenu, času, kraju, pogoju, vzroku, dopustitvi.

GLAVNI STAVEK PODATEK, KI DOPOLNJUJE POVEDEK GLAVNEGA ST.

Obkroži glavni stavek in se vprašaj po odvisniku. a) Če te poškoduje domača žival, potrebuješ zdravniško pomoč. b) Medtem ko so se kolesarji trudili na zahtevni progi, so jim navijači ob cesti nudili pijačo. c) Gorile ne morejo izgovarjati besed, ker so njihovi govorni organi drugače razviti. č) Da bi pridelali več hrane, polja gnojijo z umetnimi gnojili. d) Med počitnicami je vedno lahko šel, kamor je hotel.

Preberi besedilo.

54



e) Delal je ves dan, ne da bi počival. f ) Čeprav je žarnica pregorela, je ni zamenjal. g) Babica mi večkrat pripoveduje, kako je bilo včasih življenje drugačno. h) Nemogoče je, da ima Andora toliko smučarskih središč. i) Mikroskop je naprava, s katero lahko opazujemo zelo majhne predmete.

Določi vrsto odvisnika.

POVED VRSTA ODVISNIKAa)b)c)č)d)e)f )g)h)i)

55



Med počitnicami grem s prijateljem Brčijem v Bovec.

Vzel bom tudi našega Reksa.

Tebe pa Bovčani že dobro poznajo.

Enkrat si bil pri Malovaščanu

Miranu Tešarju, kajne?

Ko smo šli s taborniki na

Kanin. On ima veliko prijateljev Italijanov.

Seveda, saj je

Kanin na meji z Italijo.

Njihova pomoč pri potresni obnovi jih je še bolj zbližala.

Miran pravi, da jim je pomagal sam Bog, da so

ostali nepoškodovani.

Lastna imena bitij

Katera lastna imena so označena rdeče?

Poveži. ime bitja A Italijan priimek B Malovaščan vzdevek C Bog ime živali Č Miran ime prebivalca vasi D Reks ime prebivalca mesta E Tešar ime prebivalca države F Bovčan ime veroslovnega bitja G Brči

Napiši imena slovenskih pesnikov in pisateljev. Mal Gregorčič Muck Novak Lainšček Dekleva

Poimenuj prebivalca in prebivalko krajev. Ig Koprivnik Depala vas Dolnja Bistrica Šentviška Gora Gornja Radgona

Podčrtaj pravilno razlago naslednjih besed. matevž – vrsta jedi/osebno ime jelka – vrsta iglastega drevesa/osebno ime Francoz – vrsta orodja/prebivalec Francije Nada – upanje/osebno ime bizeljčan – vrsta vina/prebivalec pokrajine Kos – ptica/priimek

Z lastnimi imeni bitij poimenuješ točno

določena bitja. Pišeš jih z veliko začetnico.

Dopolni s svojilnim pridevnikom. Pesnitev Krst pri Savici je . Komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi je . Roman Visoška kronika je . Povest Sosedov sin je . Pesem Nova Faca je . Pesem Življenje je .

Imenuj prebivalca in prebivalko pokrajin in držav.

Lastna imena veroslovnih bitij napiši s pisanimi črkami. Slovanski bog ognja je bil (DAŽBOG) , svetlobe in dneva (BELIBOG)

, moči in časti pa (RADIGOST) . Grki so častili svojo boginjo (ATENO) , zaščitnico

boja, mest, znanosti in umetnosti. Spremljala jo je sova in boginja zmage (NIKE) .

Za ljudi Daljnega vzhoda je bil (BUDA) prav tako božanski poslanik kot (KRISTUS) v Palestini šest stoletij pozneje.

Popravi. Pesnik france prešeren je bil gorenjec. Prijateljeval je s poljakom emilom korytkom, ki je bil poljski emigrant. Ko se je Božidar Jakac vračal z Dolenjske, je obiskal velikolaščana, pisatelja jožeta brejca. Ali veš, kdo je goriški slavček? Tavčar je svoja dela objavljal tudi pod vzdevkom dr. nevesekdo. O rojstvu grške boginje afrodite obstaja več mitov. Sošolca ukrajinčana jana kličemo kar janoška. Pred nekaj dnevi je postal ljubljančan, oče dimitrij se je namreč zaposlil v Ljubljani.

POKRAJINA, DRŽAVA PREBIVALEC PREBIVALKA

Podravje

Bela krajina

Kras

Dolenjska

Prekmurje

Grčija

Belgija

Romunija

Maroko

Lastna imena bitij56



Dopolni s svojilnim pridevnikom. Pesnitev Krst pri Savici je . Komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi je . Roman Visoška kronika je . Povest Sosedov sin je . Pesem Nova Faca je . Pesem Življenje je .

Imenuj prebivalca in prebivalko pokrajin in držav.

Lastna imena veroslovnih bitij napiši s pisanimi črkami. Slovanski bog ognja je bil (DAŽBOG) , svetlobe in dneva (BELIBOG)

, moči in časti pa (RADIGOST) . Grki so častili svojo boginjo (ATENO) , zaščitnico

boja, mest, znanosti in umetnosti. Spremljala jo je sova in boginja zmage (NIKE) .

Za ljudi Daljnega vzhoda je bil (BUDA) prav tako božanski poslanik kot (KRISTUS) v Palestini šest stoletij pozneje.

Popravi. Pesnik france prešeren je bil gorenjec. Prijateljeval je s poljakom emilom korytkom, ki je bil poljski emigrant. Ko se je Božidar Jakac vračal z Dolenjske, je obiskal velikolaščana, pisatelja jožeta brejca. Ali veš, kdo je goriški slavček? Tavčar je svoja dela objavljal tudi pod vzdevkom dr. nevesekdo. O rojstvu grške boginje afrodite obstaja več mitov. Sošolca ukrajinčana jana kličemo kar janoška. Pred nekaj dnevi je postal ljubljančan, oče dimitrij se je namreč zaposlil v Ljubljani.

POKRAJINA, DRŽAVA PREBIVALEC PREBIVALKA

Podravje

Bela krajina

Kras

Dolenjska

Prekmurje

Grčija

Belgija

Romunija

Maroko

Veroslovna in bajeslovna imena pišeš z veliko začetnico.

57



Veš, da me mama in oče včasih vprašata, kako naj napišeta

katero zemljepisno lastno ime.

Ah, daj no, saj ti ne

verjamem.

Res. Oni so se učili o tem

precej drugače kot mi.

Zemljepisna lastna imena

Z velikimi črkami napisana lastna imena prepiši s pisanimi črkami v ustrezni stolpec v preglednici.

S terase je čudovit razgled na SLOVENSKO PRIMORJE, TRŽAŠKI ZALIV, TRST z okolico, ob jasnih dneh pa se vidijo JULIJSKE ALPE s TRIGLAVOM, KRNOM in KANINOM.

Vhod v SVETO JAMO se nahaja v borovem gozdičku. Okrog 40 m visoka IGLA, eden naših najbolj znanih skalnih

samotarjev, stoji v najožjem delu soteske reke SAVINJE, in to tik ob cesti v LOGARSKO DOLINO.

IME KRAJAIME

POKRAJINEIME DOLINE

IME VZPETINE

IME JAME IME VODE

Zemljepisna lastna imena 58



Zemljepisna lastna imena prepiši s pisanimi črkami v preglednico. SLOVENSKA BISTRICA, MALA PLANINA, VIŠNJA GORA, ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA,

LJUBLJANSKO BARJE, ČRNI KAL, ŠKOFJA LOKA, SKANDINAVSKI POLOTOK, IVANČNA GORICA, KAMNIŠKO SEDLO

NASELBINSKA LASTNA IMENA

NENASELBINSKA LASTNA IMENA

Naselbinska imena prepiši s pisanimi črkami v preglednico. NEMŠKA VAS, STARI TRG PRI LOŽU, ŽALEC, NOVO MESTO, DOLNJA STARA VAS, METLIKA,

ČEŠNJICE PRI MORAVČAH, SEŽANA

ENOBESEDNA VEČBESEDNA

Napiši, iz katerih naselbinskih imen so nastali naslednji pridevniki. novogoriški polhograjski kranjskogorski slovenskobistriški

Prepiši s pisanimi črkami. ULICA BRATOV BABNIK – LEVSTIKOV TRG – TRG FRANCOSKE REVOLUCIJE – ZMAJSKI MOST – ULICA GENERALA MAJSTRA – LETALIŠČE JOŽETA PUČNIKA LJUBLJANA –

Neprve besede v večbesednih naselbinskih imenih pišeš z veliko začetnico, nekaj pa je izjem, npr. besede mesto, vas, selo, trg, ki jih pišeš z malo začetnico.

Z malo začetnico pišeš tudi predloge (npr. Log pod Mangartom).Neprve besede v nenaselbinskih lastnih imenih pišeš z malo začetnico (npr. Velika

planina), razen če so že same lastno ime (npr. Julijske Alpe).

Neprve besede v poimenovanjih

delov krajev pišeš z malo začetnico (npr.

Pogačarjev trg), razen če so že same lastno

ime (npr. Cesta na Rožnik).

59



Preberi povedi in odpravi pravopisni napaki. S Tromostovja v Ljubljani se peljemo ves čas ob Ljubljanici, prečkamo Aškerčevo cesto pri

Zoisovi piramidi in se peljemo še naprej do Prulskega Mostu, kjer krožišče umirja promet. Zavijemo desno, na naslednjem razpotju levo in kolesarimo mimo gostilne Livada na levi po jurčkovi poti.

Preberi naslednje povedi in opazuj podčrtana lastna imena. Ustavili smo se v Zajčjem Polju na Kočevskem. Rojen je v Širmanskem Hribu pri Litiji. Krompir smo kupili na kmetiji v Šenturški Gori. Moja nona je iz Rožne Doline pri Novi Gorici.

Ali so podčrtana imena naselbinska ali nenaselbinska?

Po čem si to prepoznal?

Odpravi napake v zapisu zemljepisnih lastnih imen.

NASELBINSKA IMENA NENASELBINSKA IMENA

Slovenske konjice Mozirska Planina

Kamni Vrh Pri Primskovem Kamniško sedlo

Kamnik pod Krimom Bela Krajina

Gorenja dobrava Turska Gora

Črni vrh nad Idrijo Šikerjev ribnik

Obkroži črko pred povedmi s pravilno napisanimi zemljepisnimi lastnimi imeni. a) Izhodišče izleta je železniška postaja v Ivančni gorici ali pa 100 metrov oddaljena črpalka ob

avtocesti; odkolesarimo proti severu, proti stiškemu samostanu. b) S Slivnice se ob primernem vremenu vidi skoraj pol Slovenije, zlasti lepo jezero v podnožju in

alpski vršaci od Savinjskih do Julijskih Alp. c) Na tem koncu jezera smo prav blizu naravnega spomenika Križne jame; zapeljati se moramo

proti vzhodu do Bloške Police in sredi vasi zaviti proti Ložu. č) Na koncu vasi se po gozdnem slemenu vzpnemo na Kurji vrh, od tu navzdol pa v Kranjsko

Goro. d) Naravni rezervat Strunjan obsega 4 kilometre dolgo severno obalo Strunjanskega polotoka

med Simonovim in Strunjanskim Zalivom ter 200-metrski pas obalnega morja.

Odpravi napake v povedih, ki jih nisi obkrožil.

Zemljepisna lastna imena 60



Vem, s katero začetnico napišem zemljepisna lastna imena, tudi za

lastna imena bitij vem, ne vem pa, kako se napišejo

stvarna lastna imena.

Oh, Miha, to bi pa lahko vedel. Z veliko, saj vsa lastna imena

pišemo z veliko.

Stvarna lastna imena

Kje bi se lahko Miha poučil o pravilnem zapisu lastnih imen? a) V leksikonu. c) V Slovenskem pravopisu. b) V časopisu. č) V Slovarju tujk.

Naslednje povedi napiši s pisanimi črkami. MOJA NAJLJUBŠA SLIKA JE GROHARJEV SEJALEC.

MAMO SMO NAROČILI NA REVIJO VIVA, OČETA NA ŽIVLJENJE IN TEHNIKA, SESTRICA BO DOBILA REVIJO UMKO, JAZ PA SVET IN LJUDJE.

DANES BOM PO TELEVIZIJI GLEDAL FILM SREČA NA VRVICI, SESTRA PA RISANKO SLONČEK BENJAMIN.

V NEDELJO GREMO NA RAZSTAVO GRADOVI NA SLOVENSKEM, NATO PA BOMO POSLUŠALI ŠE PREDAVANJE CELJSKI GROFJE.

OTVORITVENA PREDSTAVA FESTIVALA LJUBLJANA 2007 V KRIŽANKAH JE BILA OPERA KNEZ IGOR.

NAROČILI SMO KNJIGO SLOVENSKA ZGODOVINA V BESEDI IN SLIKI.

61



Napiši s pisanimi črkami. DNEVNIK DELO IMA VSAK DAN DRUGO ZANIMIVO PRILOGO.

S pisanimi črkami napiši ime torkove priloge Dela.

S pisanimi črkami prepiši naslova knjig na slikah.

Dopolni. olje pralni prašek sok keksi voda

Stvarna lastna imena62



Primerjaj naslednji dvojici primerov.

Kupili smo avto Opel. Predstavili so nov opel.

Babica najraje pije vodo Radenska. Dedek najraje pije radensko.

Dopolni. Kadar je ime katerega proizvoda prilastek, ga pišemo z začetnico, kadar pa to ni, pa z .

Napiši s pisanimi črkami. IMAM NOV MOBILNI TELEFON NOKIA. SESTRA JE IZGUBILA NOKIO.

VSAKO JUTRO SPIJE KOZAREC DONATA. VSAKO JUTRO SPIJE KOZAREC VODE DONAT.

S pisanimi črkami na črte prepiši naslednjo poved. ZA BOŽIČ SEM DOBIL KNJIGO ZGODOVINA SLOVENCEV, VSTOPNICO ZA BALET LABODJE JEZERO,

REPRODUKCIJO SLIKE VINCENTA VAN GOGHA SONČNICE, FOTOAPARAT KODAK IN 2 ČOKOLADI GORENJKA.

Imena industrijskih izdelkov pišeš z veliko začetnico.

Kako zapišeš stvarna lastna imena? Z veliko začetnico prvo besedo in besede, ki so same lastno ime.

63



S temi stvarnimi lastnimi imeni imam pa res

težave. Kako naj napišem DRUGA SVETOVNA

VOJNA, z veliko ali z malo?

Veš, da tudi jaz tega ne vem. Morda bova

dobila odgovor v naslednjem poglavju.

Mala začetnica

Napiši s pisanimi črkami. SKORAJ VSI OBČANI SO SE ODZVALI ŽUPANOVEMU VABILU. V BALINANJU SO SE POMERILI VAŠČANI SOSEDNJIH VASI. STANOVANJA MEŠČANOV SE V MARSIČEM RAZLIKUJEJO OD STANOVANJ NEMEŠČANOV.

Podčrtaj, kar je prav. Imena ljudi glede na vrsto naselja pišemo z veliko/malo začetnico.

Popravi, kar je napisano narobe. Potomci Belcev in Črncev so Mulati.

Dopolni. Imena pripadnikov ras pišemo z začetnico.

Dokončaj povedi. Udeleženci revolucije so . Matija Jama je bil pripadnik impresionizma,

torej je bil . Sestre reda sv. Uršule so . Pripadnik liberalne stranke je .

Mala začetnica

Imena pripadnikov

gibanj, nazorov, strank … pišeš z malo začetnico.

64



Popravi napačno začetnico.

Draga teta Minka,

vse dobro za tvoj God in Rojstni dan. Obenem ti želim prijeten Božič in veselo praznovanje Novega leta.

Živa

Napiši pravilo, kako pišemo imena praznikov.

Napiši s pisanimi črkami. LETA 1870 JE DIVJALA NEMŠKO-FRANCOSKA VOJNA.

FRANCOSKA BURŽOAZIJA JE KRVAVO ZATRLA PARIŠKO KOMUNO IN RAZGLASILA TRETJO REPUBLIKO.

ALI SI SLIŠAL ZA KRFSKO DEKLARACIJO?

VERSKE VOJNE SO SE IMENOVALE TUDI HUGENOTSKE VOJNE.

LETA 1338 SE JE PRIČELA STOLETNA VOJNA.

Besede v oklepaju napiši s pisanimi črkami. V odporu do (REALIZMA) in (NATURALIZMA)

se pojavijo (NOVA ROMANTIKA) in (SIMBOLIZEM) ter (IMPRESIONIZEM) .

Preberi poved, nato pa utemelji začetnico v podčrtanih besedah. Gospa Maček pravi svojemu mačkonu Mačkon. (Gospa) Maček pišemo z veliko začetnico, saj , (pravi svojemu) mačku z malo začetnico, saj , Mačkon pa z veliko začetnico, saj .

Podčrtaj pravilno napisane besede. Letos niso podelili vseh Viktorjev/viktorjev. Marjanca Jemec Božič je prejela za življenjsko delo tudi

Smrekarjevo/smrekarjevo nagrado. Tone Pavček je prejel Prešernovo/prešernovo nagrado. Kdo je dobil letos oskarja/Oskarja za najboljšo moško vlogo?

Imena obdobij in gibanj

pišeš z malo začetnico.

Imena nagrad in priznanj napišeš z malo začetnico.

Če je ime nagrade ali priznanja tvorjeno iz priimka, pa z veliko.

Imena zgodovinskih dogodkov pišeš z malo začetnico.

65



Pisanje izrazov za barve Pravokotnik je a) rdeče-zelen. b) rdečezelen. c) rdeče zelen.

Katere barve je pravokotnik? Obkroži črko pred pravilnima trditvama. a) Rumen. b) Rumeno-zelen. c) Rumeno zelen. č) Rumenozelen.

Kateri pravokotnik je sivo-moder? a) Levi. b) Desni.

Kakšen je pa drugi pravokotnik?

Dopolni.

Levi pravokotnik je . Desni pravokotnik je .

Dopolni. Moder kot nebo je . Rjav kot kostanj je . Rdeč kot škrlat je .

Če je kaj enobarvno z odtenkom druge barve, ki ga lahko s čim primerjaš,

pišeš ime barve narazen.

Če je kaj enobarvno, pišeš ime barve narazen ali skupaj.

Če je kaj iz več barv, pišeš imena barv z vezajem.

Pisanje izrazov za barve66



Miha, si že slišal da je Andrejev oče odprl novo

picerijo?

Krasno! Potem bomo lahko šli večkrat na pico.

Seveda! Lokal je

všeč tudi moji mami, ima namreč

veliko parkirišče.

Bi šla tja za vikend na

kosilo?

Prevzete besede

Označene besede v stripu prepiši na ustrezno mesto v preglednici.

DOMAČE BESEDE PREVZETE BESEDE

Podčrtaj prevzeta osebna lastna imena. Dolores, Aleš, Aljoša, Frenk, Vid, Brigita, Borut, Hermina, Mojca, Ante

Katera beseda/besedna zveza je ustreznejša? Podčrtaj jo. pommes frites/ocvrti krompirček predstavitev/prezentacija perfekten/popoln vetrovka/anorak boutique/modna trgovina naslonjač/fotelj

Prevzete besede zamenjaj z domačimi. hobi realnost eksakten plan

Besede, napisane v izvirnem jeziku, napiši tako, kot jih pišeš v slovenščini. chanson instruktor Kalender camp taxi garage spaghetto ćevapčić

Kako pišemo Slovenci prevzeta zemljepisna lastna imena? Italia Köln Rijeka France New York Pula

Poleg domačih besed uporabljaš tudi prevzete besede (to so besede iz

drugih jezikov). Kadar imaš za prevzeto besedo ustrezno domačo, uporabiš domačo.

67



Ana, jaz sem nad vejico že obupal. Ali jo bom sploh

kdaj znal postaviti tako, da bo prav?

Boš, boš. Veliko je treba vaditi, pa je. Saj veš –

vaja dela mojstra.

Toda če ne razu-meš odvisnikov,

tudi vejic ne znaš postaviti.

Ja, to je pa res!

Raba vejice

Primerjaj oba zapisa. Predavanja na naši šoli so se udeležili: Predavanja na naši šoli so se udeležili: – člani učiteljskega zbora – člani učiteljskega zbora, – starši deveto- in osmošolcev – starši deveto- in osmošolcev, – pedagoginja in socialna delavka – pedagoginja in socialna delavka, – študentki na praksi – študentki na praksi.

Ali sta oba primera napisana prav? DA NE

Popravi, kar je narobe. V času pred jadranjem je potrebno: – utrditi mišice, ki jih bomo najbolj potrebovali – okrepiti roke in telo – pripraviti hrbtne mišice na napor.

Zbrana sredstva bodo organizatorji namenili: – Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Novo mesto, – Društvu paraplegikov Novo mesto, – Splošni bolnišnici Novo mesto

Raba vejice

Pri naštevanju v stolpcih napišeš na koncu vsake naštete enote

vejico, na koncu pa piko.Pravilno je tudi, če na koncu

vsake naštete enote ne napišeš ločila; v tem primeru tudi končne pike ne pišemo.

68



Preberi naslednje besedilo. Učitelj naj reklame pokaže učencem in jih spodbuja, – naj povedo, ali je dano besedilo reklama, in naj svoje mnenje utemeljijo, – naj naštejejo nekaj besednih in nebesednih prvin, s katerimi skuša tvorec dane reklame

vplivati na naslovnika, – naj povedo, katera čustva vzbuja v njih dana reklama, – naj povedo, ali bi kupili reklamirani izdelek.

Koliko naštetih enot je v besedilu? Ali so vsa ločila prav postavljena? DA NE Ali bi namesto vejic na koncu enot lahko napisali katero drugo ločilo? DA NE Utemelji svoj odgovor.

Vstavi vejice. Oh kako je zanimivo! Olala kako lepo dekle! Joj si pa res pozabljiv. Hej kam pa rinete?

Vstavi vejice. Muuu se je slišalo iz hleva. Kra je vreščal krokar. Rom pom pom je pelo kladivo. Ko ko ko se je oglašalo z dvorišča.

Vstavi vejice. Brina kam pa greš? Ti zdaj mi boš pa še nagajal! Danes vas želim pohvaliti učenci. Zelo sem vam hvaležen za pomoč gospa.

Kaj izražaš z besedami pred vejico oz. za njo v 4., 5. in 6. nalogi? Poveži. Z besedami v 4. nalogi koga pokličem ali nagovorim. Z besedami v 5. nalogi izražam svoje razpoloženje. Z besedami v 6. nalogi posnemam naravne glasove.

Vstavi vejice. Povej Marjeta od kod prihaja tvoj prijatelj. Nikar me ne razburjaj še ti Franci že tako sem slabe volje. Oče ukradel si mi sanje. Vetrovka o kateri si sanjal je iz mojih sanj. Fant ti pa si malo zmišljuješ kaj! Veš oče modro vetrovko z zelenimi pikami bi zares rad imel. Ne podpiši fant!

Kadar so naštete enote daljše (npr. če so povedi), lahko namesto

vejice napišeš podpičje.

69



Ana, mi lahko poveš, kdaj so tri

pike stične in kdaj nestične?

Tri pike? Napisala ti bom dva primera. Pri-merjaj ju in sam ugo-tovi, kako jih pišemo.

Pa saj sploh nisem v Verico,

ampak …

No, vidiš, že znaš.

Tri pike

Popravi napačno postavljene tri pike. Mi o volku… Miha je zaljubljen v A … Če ne boš ubogal, jih boš dobil po r … Molči, če ne … Osnovne barve so rdeča, modra, rumena… Pošiljam ti p… Božiček mi je prinesel knjige, žogo… Vesel sem, da… Ti si moj son…

Dopolni pravilo.

Tri pike

Nedokončano besedo ali poved zaznamuješ s . Tri pike pišeš stično, če z njimi zaznamuješ nedokončano ; če pa z njimi zaznamuješ , jih pišeš .

70



Naloge v preizkusih so točkovane, skupno število točk v vseh preizkusih je 45. Velja pa takole:

• 0–15 točk: ne znaš še dovolj

(Še enkrat dobro poglej razlago.),

• 16–30 točk: znaš že precej

(Utrdi tiste strukture, ki so ti povzročile

največ težav.),

• 31–45 točk: znaš veliko

(Bravo! Le tako naprej.).

Tako! Prišel si do konca. Zdaj pa svoje znanje PREIZKUSI.

71


Preberi besedilo

KAKO NAPRAVIMO SLADICO TIRAMISU

Z električnim mešalnikom penasto umešamo štiri rumenjake in 15 dag sladkorja v prahu. Mešanici s kuhalnico primešamo sir maskarpone. Nazadnje primešamo še dva stepena beljaka. Dno štirioglate posode/pekača obložimo s plastjo otroških piškotov. S kuhinjskim čopičem jih temeljito premažemo s črno kavo, nato pa nanje zlijemo del kreme iz maskarpona. Na kremo naložimo naslednjo plast piškotov. Tudi to plast premažemo s kavo in nanjo zlijemo del kreme. Na kremo položimo še zadnjo plast piškotov, namočenih s kavo. Na vrhu naj bo krema, na katero posipamo kakav. Sladico damo v hladilnik, da se dodobra ohladi.

Besedilo je a) opis postopka. b) reklama. c) opis naprave. č) opis sladice.

Korake priprave tiramisuja uredi v pravilno zapovrstje. posipanje s kakavom umešanje rumenjakov s sladkorjem oblaganje posode z otroškimi piškoti dodajanje stepenih beljakov ohlajevanje dodajanje sira ponovitev postopka vlaženje s črno kavo vlivanje kreme

Katere pripomočke potrebujemo za pripravo tiramisuja? Pomagaj si z izhodiščnim besedilom.

Izhodiščno besedilo pretvori v navodilo za delo.

1točka

6točk

4točke

9točk

Besedilo Vaje Preizkus 1

Preizkus 172


Podčrtaj ustrezni trditvi. Izhodiščno besedilo je umetnostno/neumetnostno in subjektivno/objektivno besedilo.

Postavi v ustrezno obliko. S (kuhinjski, čopič) premažemo piškote s kavo. Posodo pokrijemo s (plast, otroški, piškot)

Primešamo še (dva, jajce)

Podčrtaj stavčne člene; tudi prilastke. Primešamo stepena beljaka.

Posodo obložimo z otroškimi piškoti.

V izhodiščnem besedilu a) je enostavčna poved s samimi golimi stavčnimi členi. b) ni enostavčne povedi s samimi golimi stavčnimi členi.

Odvisnik v povedi Sladico damo v hladilnik, da se ohladi je a) predmetni. c) vzročni. b) namerni. č) prilastkov.

Iz izhodiščnega besedila prepiši poved s prilastkovim odvisnikom.

Obkroži črko pred pravilnim zapisom. Tiramisu je iz dveh plasti, in sicer iz a) rumeno-bele. b) rumenobele. c) rumeno bele.

Popravi pravopisno napako. Plast piškotov polijemo s kremo, nato nanjo položimo naslednjo plast

piškotov, nanje zopet…

Napiši s pisanimi črkami. ZA TIRAMISU POTREBUJEMO PIŠKOTE BABY. ZA TO PRILJUBLJENO SLADICO, KI PRIHAJA IZ

ITALIJE, JE POTREBNA TUDI TURŠKA KAVA. NAMESTO KAKAVA LAHKO NARIBAMO TUDI GRENKO ČOKOLADO GORENJKA. S TO SLADICO SE BOMO POSLADKALI ZA VELIKO NOČ.

2točki

3točke

7točk

1točka

1točka

1točka

1točka

1točka

6točk

SKUPAJ

45točk


73


Preberi besedilo.

Gejzir je termalni izvir na površini Zemlje, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.

Nastane zaradi segrevanja talne vode v podzemnih votlinah na območjih z vulkanskimi pojavi. Ker so kamnine vroče, segrejejo talno vodo, ki priteče v podzemeljske votline globoko pod zemeljskim površjem. Zaradi posebne oblike izvirnega rova in vodnega stolpa v njem se nakopičena voda tudi pregreva in sili na površje. Posledica tega dogajanja je vse večji pritisk pare. Ko ta doseže kritično mejo, požene zgornji del vodnega stolpa v obliki curka na zemeljsko površje skozi izvirno odprtino. Pojav spremljajo sikajoči in bobneči zvoki. Po izbruhu se pritisk zniža, tako da voda in para nehata uhajati na površje. Ker voda nenehno doteka v votlino, bruha gejzir v dokaj enakomernih presledkih.

Bolj kot količina vode vpliva na pogostnost pojavljanja velikost votline. Ko se gejzir umiri, se po določenem času dogajanje ponovi. Izbruhi trajajo od nekaj minut do več dni in so navadno pri manjših gejzirih krajši, pri večjih pa daljši. Voda in para se lahko dvigneta v zrak tudi 60 metrov visoko.Gejziri so značilni za mlada vulkanska območja, kakršna so na Islandiji, Japonskem, Kamčatki itd.

Besedilo je a) opis naravnega pojava. c) razlaga nastanka naravnega pojava. b) pripoved o naravnem pojavu. č) reklama za ogled naravnega pojava.

Kako bi naslovil besedilo?

Zakaj nastane gejzir? a) Zaradi podzemnih votlin. b) Zaradi segrevanja talne vode na vročih kamninah. c) Zaradi sikajočih in bobnečih zvokov. č) Zaradi oblike podzemnih votlin.

Kaj je posledica dogajanja pod zemeljskim površjem? a) Bruhanje vode. b) Bruhanje pare. c) Bruhanje vode in pare.

Dopolni. Gejziri nastajajo na območjih z . Voda priteka v . Globoko pod zemeljskim površjem so kamnine vroče, zato se voda . Pritisk jo potisne skozi in brizgne v obliki

. Ko pritisk pade, se . Ker voda neprestano doteka v podzemne votline, gejzir bruha v enakomernih . Na pogostnost izbruhov vplivata in .

1točka

1točka

1točka

1točka

9točk

Preizkus 2



74


Podčrtaj pravilni trditvi. Izhodiščno besedilo je a) umetnostno/neumetnostno. b) objektivno/subjektivno.

V besedilu poišči protipomenko besedi ohladijo.

Besede v oklepaju postavi v pravilni sklon. Pod (zemeljsko površje) se voda segreva. Na (mlada vulkanska področja) so gejziri pogosti.

Preberi naslednjo poved in v njej podčrtaj glagola. Vroče kamnine segrejejo talno vodo, ki priteče v podzemeljske votline.

Podčrtanima glagoloma spremeni glagolski vid.

Iz zadnje povedi izhodiščnega besedila izpiši zaimek in ga poimenuj.

V izhodiščnem besedilu poišči števnik in ga napiši z besedo. Po njem si se vprašal z vprašalnico . Ta števnik je glavni/vrstilni.

Iz povedi izpiši samostalnike in jim določi sklanjatev. Bolj kot količina vode vpliva na pogostnost pojavljanja velikost votline.

V povedih ustrezno podčrtaj povedke in stavčne člene, ki imajo prilastke. Pritisk požene vodo skozi izvirno odprtino v obliki curka na površje. Po določenem času se dogajanje ponovi.

Prilastke prepiši v preglednico.

LEVI PRILASTEK DESNI PRILASTEK

2točki

1točka

2točki

4točke

2točki

3točke

6točk

8točk

Preizkus


75


Koliko stavkov je v povedi Zaradi posebne oblike izvirnega rova in vodnega stolpa v njem se nakopičena voda tudi pregreva in sili na površje?

Odvisnik v povedi Po izbruhu se pritisk zniža, tako da voda in para nehata uhajati na površje je

a) predmetni. b) načinovni. c) prilastkov. č) osebkov.

Podčrtano prislovno določilo pretvori v ustrezni odvisnik. Zaradi vročih kamnin se talna voda segreva.

Kateri odvisnik si tvoril?

1točka

1točka

2točki

SKUPAJ

45točk


Preizkus 276


Preberi besedilo.

DRAGOTIN KETTE – PESNIK SLOVENSKE NOVE ROMANTIKE

Pesnik Dragotin Kette se je rodil 19. 1. 1876 na Premu pri Ilirski Bistrici, kjer je bil oče učitelj. Mati je umrla, ko še ni dopolnil pet let.

Osnovno šolo je obiskoval v Zagorju in v Ljubljani. Jeseni 1888 se je v Ljubljani vpisal v gimnazijo. Po končanem 2. razredu se je na očetovo željo prepisal na učiteljišče. Ko je bil star 15 let, mu je umrl oče. Poslej je živel v slabih življenjskih razmerah. Zapustil je učiteljišče in se vpisal v 3. razred gimnazije. V teh letih je s Cankarjem, Župančičem in Murnom sodeloval v skrivnem dijaškem društvu Zadruga. V 5. gimnaziji so ga šolske oblasti kaznovale zaradi satirične pesmi Naš mesija. Po 6. gimnaziji so ga odslovili, ker ni mogel plačati šolnine. Jeseni 1896 je nadaljeval šolanje v Novem mestu ter tam uspešno končal 7. in 8. razred gimnazije.

Prav novomeško obdobje je bilo za mladega Ketteja ustvarjalno izjemno plodno. Tu so nastale številne ljubezenske pesmi, ki jih je spodbudila ljubezen do mlade novomeške lepotice Angele Smola. Med vsemi je najbolj znana podoknica Na trgu.

Po maturi je pesnik konec septembra 1898 odšel k vojakom v Trst. Po opravljeni vojaščini je nameraval na Dunaju študirati pravo. V januarju 1899 se je na vojaških vajah prehladil in nevarno zbolel, zato so ga marca odpustili iz vojske. Iz tržaške bolnišnice se je zatekel v staro cukrarno v Ljubljani k prijatelju Josipu Murnu in njegovi gospodinji Polonci Kalanovi. Tam je 26. aprila 1899 umrl za jetiko, star komaj 23 let.

Dragotin Kette je v dobrih petih letih napisal vrsto pesmi, ki jih uvrščamo v vrh slovenskega pesništva. Največ njegovih pesmi je ljubezenskih in razmišljujočih. Izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet. Za mladino je pisal pesmi, pravljice in basni. V knjigi so njegove pesmi prvič izšle leta 1900 z naslovom Poezije. Po Cankarjevem mnenju je bil genialen pesnik, “človek z velikim srcem in velikim duhom”.

Besedilo a) pripoveduje o dogodkih iz življenja Ketteja, Murna, Cankarja in Župančiča. b) opisuje dela Dragotina Ketteja. c) opisuje zunanjo podobo Dragotina Ketteja. č) pripoveduje o dogodkih iz življenja Dragotina Ketteja.

Dogodki iz življenja Dragotina Ketteja a) so predstavljeni v resničnem zaporedju. b) niso predstavljeni v resničnem zaporedju.

Dopolni preglednico.

LETO KRAJ DOGODEK

1876

Prem materina smrt

1točka

1točka


Prirejeno po besedilu Janeza Mušiča, Dragotin Kette, Kekec, Ljubljana 2003

77


1888

Ljubljana učiteljišče

1891 Prem očetova smrt

1894 Ljubljana odpust iz gimnazije

nadaljnje šolanje

1898

1899

Obkroži, ali je trditev pravilna ali ne. Kette je napisal pesniško zbirko Naš mesija. DA NE Angela Smola je bila Kettejev pesniški navdih. DA NE Po služenju vojske v Trstu je Kette odšel na Dunaj študirat pravo. DA NE Polonca Kalanova je bila Murnova mati. DA NE Kette je bil po poklicu učitelj. DA NE

Iz 1. odstavka prepiši glagole. V kateri časovni obliki so glagoli?

Presodi, ali je ime Kettejevega rojstnega kraja v besedilu zapisano pravopisno pravilno. DA NE Utemelji svoj odgovor.

Pripiši imena prebivalcev krajev oz. pokrajin. Dunaj Notranjska Nova Gorica Bela krajina

Utemelji zapis velike začetnice v podčrtani besedi. V teh letih je sodeloval v skrivnem dijaškem društvu Zadruga s Cankarjem, Župančičem in Murnom.

Popravi veliko začetnico, kjer je treba. Kettejeva pesem tam zunaj je sneg je razpoloženjska, čutna erotika na ozadju bele

zime je v svoji impresionistični barvitosti izredno intenzivna. Popolnoma nasprotno je čustvo v pesmi na trgu, podoknici po zgledu prešernove pesmi pod oknom.

6točk

5točk

3točke

2točki

4točke

1točka

2točki

Preizkus 3


78


2točki

Iz 1. povedi v 3. odstavku prepiši pridevnik, ki je tvorjen iz naselbinskega lastnega imena. Nato napiši še naselbinsko lastno ime, iz katerega je tvorjen ta pridevnik.

V besedilu je omenjeno dekle, v katero je bil Dragotin Kette zaljubljen. Iz njenega osebnega lastnega imena tvori svojilni pridevnik.

Iz krepko natisnjenega lastnega imena tvori vrstni pridevnik. Če bi Dragotin Kette študiral na Dunaju, bi bil študent.

V naselbinskih lastnih imenih napiši ustrezno začetnico. drenov grič, opatje selo, mala vas, velika nedelja

Popravi nepravilne začetnice. Cankar, Župančič, Murn in Kette so delovali v obdobju Nove Romantike. Ali je Dragotin Kette umrl pred Prvo svetovno vojno?

Preberi zadnjo poved četrtega odstavka. Nato podčrtaj ustrezne besede v spodnji povedi. Prvi števnik v povedi je glavni/vrstilni, drugi števnik je glavni/vrstilni, tretji števnik je

glavni/vrstilni.

Iz česa si to prepoznal?

Preberi anekdoto iz Kettejevega življenja in napiši vejice, kjer so potrebne. Pesnik Dragotin Kette se je peljal z vlakom iz Novega mesta proti Ljubljani. Na postaji že blizu

Ljubljane stopijo v kupé tri gospe mlajših let. Ker so bili vsi sedeži zasedeni se lotijo Ketteja in začno med sabo polglasno napletati o nedostojni mladini o slabi vzgoji in podobnem. Nenadoma skoči Kette na noge in se prikloni: »Dovolite drage dame ali smem najstarejši izmed vas ponuditi svoj sedež?« In Kette je mirno sedel do Ljubljane.

Vstavi ločila v premem govoru. Pri Ketteju smo komaj zaslutili, kako daleč in visoko gre njegova pot, pa je zatisnil oči

je v spominih napisal Ivan Cankar

Poved napiši še enkrat, in sicer tako, da bo spremni stavek na začetku povedi.

1točka

1točka

4točke

2točki

4točke

2točki

4točke

SKUPAJ

45točk


79


REŠITVE

Slovenski jezik 1. č 2. mega, komad, plis, valda, dbest, sori, lajf 3. Ej, Ana, pridi k meni poslušat zelo dobro glasbo. Oprosti, nimam

časa. Prosim, Ana, menda imaš pet minut časa, res je najboljša. Najboljša gor, najboljša dol, nimam časa, s Frido se greva zabavat.

4. Iz angleškega. 5. NE. V tujih jezikih. 6. Angleščina. 7. Za Slovence slovenščina. 8. b 9. V germansko.10. italijanski/italijanščino, nemški/nemščino, portugalski/

portugalščino, finski/finščino 11. b12. slovenščina13. slovenščina, angleščina14. Slovenščina.

Umetnostno in neumetnostno besedilo 2. Obe besedili govorita o zvezdah, torej obe imata skupno temo. 3. b 4. A 5. a 6. A 7. B 8. umetnostno, ne vsebuje preverljivih podatkov, nima

praktičnega namena, zbuja čustvovanje 9. b

Vsebuje preverljive podatke, ima praktičen namen, ne zbuja v nas čustvovanja.

Subjektivno in objektivno besedilo 2. imata isto temo, govorita o nagradah, ki jih je prejela slovenska

književnica Bina Štampe Žmavc; objektivno; so navedeni samo podatki, dejstva; subjektivo; pisec izraža svoje razmerje do nagrad sem se zelo razveselila

3. C, D 4. Ne. objektivno

Definicija pojma 1.

2. ... sama opravlja s programom določeno delo. ... prihaja do izmeničnega dvigovanja in zniževanja morske gladine. Likalnik je naprava, ki jo uporabljamo za likanje oblačil. Šola je ustanova, v kateri se izobražujemo in vzgajamo.

3. Suha roba, Malta, Tamburin, OZN, Pomaranča; a 4. znak/znamenje, zver/mačka/žival, kemijski element 5. s katerim nakazujemo denar naslovniku; ki je napolnjena s

plinom; ki nima lastne atmosfere; v kateri popravljajo, čistijo in gradijo podvodne dele plovil

6. 2 C, 5 A, 3 Č, 1 D, 4 B


Trombon, Kanin, Mangart

so gore, ki so visoke nad 2000 metrov.

Vrste pogovorov 2. V pogovoru A. 3. V pogovoru C. Da. 4. B; DA 5. 2, 3, 1

Intervju 2. č 3. zanimivi temi iz življenja 4. ”Grenlandija me je tokrat pustila čez!”

Julija 2007. V reviji Gea. Anja Leskovar.

5. 3, 7 vprašanj, 7 odgovorov 6. c 7. Novinarka/Anja Leskovar. Alpinist/Stane Klemenc. 8. Bralcem revije Gea. Javno. 9. b, f10. NE, DA, DA, NE, DA, NE11. Ker je te besede izrekel Stane Klemenc.

Pripoved o življenju osebe 1. O slikarki Marjanci Jemec Božič.

Maribor, Ljubljana. v Ljubljani.

2. Besedilo pripoveduje o dogodkih iz slikarkinega življenja. a

3. V življenju počni, kar te veseli, pa boš srečen. 4. Profesor ni verjel, da riše in slika sama. 5. c, č, d, e 6. 1971, priznanje UNICEF-a, 1981, Levstikova nagrada, Levstikova

nagrada, 2006 7. a

Opis postopka 2. b 3. c 4. 3, 5, 6, 7, 1, 4, 2, 8 5. izrežemo, premažemo, napišemo, položimo, občrtamo,

izrežemo, je, izrežemo, prepognemo, prilepimo, pritrdimo, obesimo; a

6. 1. os. mn., sed., pov. naklon 7. b 8. Pripomočki za delo. 9. smrečje10. Iz lepenke izreži/izrežite osnovo za venček, in sicer 2 cm širok

obroč. Premaži/Premažite ga z zlato akrilno barvo. Na izbrane papirje s flomastrom napiši/napišite božična in novoletna voščila v raznih jezikih. Hrastov list položi/pložite na bel papir, ga občrtaj/občrtajte in izreži/izrežite. To je tvoj/vaš model, po katerem izreži/izrežite liste iz popisanih papirjev. Vsak hrastov list iz popisanih papirjev narahlo prepogni/prepognite po dolžini in prilepi/prilepite na osnovo iz lepenke. Na venček pritrdi/pritrdite še zlato vrvico in ga obesi/obesite.

Nasvet strokovnjaka 2. Iz dveh. Iz vprašanja oz. prošnje in iz odgovora. 3. č 4. Špela iz Idrije. Strokovnjakinja (nutricionistka doc. dr.

Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl ing.). V reviji Lepa & zdrava. Strokovnjaku oz. urednici rubrike (Petri Mauer).

5. a, b, c

80


REŠITVE

6. javno, uradno; javno, neumetnostno 7. č

Odgovore v javnih občilih berejo vsi, ki jih zanima tematika, ne samo vpraševalec.

8. c, največ 9. posledica, vzrok10. DA, DA, DA, NE, DA 11. kožni rak, težave z zobmi

Razlaga nastanka naravnega pojava 2. O nastanku krasa. 3. DA 4. b 5. Preoblikovanje je spreminjanje oblike čemu.

Preparevanje je kemično/mehanično razpadanje, razkrajanje zaradi vlage. Razjedanje je razkrajanje oz. kemično raztapljanje kamnin ali kovin.

6. Korozija in preperevanje kamnin. 7. b 8. Preperevanje in drobljenje kamnin/nastanek lukenj, jam. 9. 2, 3, 4, 110. prenaša, primešan, stik11. Če pride v jamo večja količina vode.12. Nastajajo kapniki. Značilne oblike dolin in vrtač, bruhalniki,

požiralniki, ponori, obrhi. 13. kras, Krasu

Zahvala 2.

Besedilo A. 3. Zahvala, se zahvaljujemo, hvala, Zahvaljujem se 4. NE

V uradni zahvali napišemo spoštljiv nagovor. DA

5. b, č, e 6. b, c, e 7.

A BTaborniki odreda Sivi ris ŠpelaMiran Tešar TetaZa prijetno bivanje v domu, za odlično hrano ter prijaznost

Za razglednico in knjigo

Ime in priimek, naslov sporočevalca Kraj in datum pisanja

Ime in priimek, naslov naslovnika

Naslov besedila

Nagovor

Vsebina

Pozdrav Podpis

Nebesedne predstavitve podatkov 1. D, F, A, G, E, B, Č, C 2. hitrost, motornih vozil, naseljih, regionalnih, hitrih, avtocestah

50 km/h. 130 km/h. 80 km/h. NE, DA, DA, DA, NE

3. jezerih, površini, globini, vrsti; 10, 3, 7; Cerkniško, Blejsko, Ptujsko, Plave, Moste, Bohinjsko, Zbiljsko

4.

5. navpičnimi, podražila, enem; Krompir. Paradižnik in korenje. Česen in solata endivija. Paprika in cvetača

6. države, Slovenci, odstotki Na Hrvaško. 28 %. 27 %. c

7. evrov, potovanjih, tujini, Sloveniji, 2006. Mesece. Po tujini. V februarju. V juliju. V decembru. 50 €. Okoli 30 €.

Tvorjene besede 1. gasiti, vreti, delati, voziti, treti, hrepeneti 2. vpitje, premišljevanje, osvajanje, poslušanje, plezanje, konec 3. nabiranje borovnic, plezanje po ledeniku, učenje tvorjenk,

obiranje jabolk, košnja trave, govor državljanom 4. prebivališče, zbirališče, stojišče, stanovanje, spalnica, kuhinja 5. nad streho; to, kar je za pestjo; to, kar je pod brado; to, kar je

pod zemljo; to, kar je za Savo; to, kar je pred pustom 6. obrobje, primorje, Zatolmin, Podljubelj, predvečer, zapeček

Glagolski vid 1. Glagol, ki ima omejeno trajanje: pove, vprašaš, odgovori; Glagol,

ki ima neomejeno trajanje: govori, govoriš, misliš 2. utesnjujejo, omogočajo, spodbuja 3. rešujejo, rešijo; je pripravljal, je ... pripravil; je izplula, je plula 4. vpija, omogoča, onesnažujejo 5.

KRAJ ČAS GRADNJEStiški dvorec Stari trg 1628–1630Cerkev sv. Jakoba Levstikov trg 1613–1615 Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja

Prešernov trg

1646–1660

Stolnica sv. Nikolaja

Ciril-Metodov trg

1701–1706 Andrea Pozzo

Križevniška cerkev

Trg francoske evolucije

1714–1715 Domenico Rossi

Magistrat/Mestna hiša

Mestni trg 1717–1719 Carl Martinuzzi, Gregor Maček

Uršulinska cerkev sv. Trojice

Slovenska cesta

1718–1726 Carl Martinuzzi

Gruberjeva palača

Zvezdarska ulica

1773–1781 Gabriel Gruber

GLAGOLITRAJANJEDOVRŠNI GLAGOLI NEDOVRŠNI GLAGOLI

vstopi xse odbije xizstopi xje vstopil xse giblje xdeluje x

81


REŠITVE

6. Dovršnik: preveri, bi obudili, (bi) utrdili, ste se naučili; Nedovršnik: izražajo

7.

8. prikazati, opisati, pripraviti, podpisati 9. spati, mazati, razvrščati, skakati 10. Dovršni glagoli: zbuditi, ujeti, prisluhniti

Nedovršni glagoli: gledati, prisluškovati, sanjati, poslušati

Veznik 1. c 2. in, in, nato, zato; stavka, besedi 3. če, če, da, ko, Ker; č, a, b, c 4. Ker, da, da, tako da, vendar, da 5. in, ter; in, če; in, ter; Pred veznikoma in, ter. 6. Prebral sem, da je beli kruh laže prebavljiv in manj nasiten.

Ne jem kruha, saj sem alergičen na moko. Uroš gre na tekmovanje, zato mora veliko trenirati. V MGL sem si ogledal komedijo Škart, ampak mi ni bila všeč.

7. Medtem ko nas rezina kruha nasiti, prisotna prehranska vlaknina poskrbi za boljšo prebavo. Zdravo jemo, tako da upoštevamo prehransko piramido. Včasih se v prehrani lahko tudi pregrešimo, ne da bi škodili zdravju. ne pišemo vejice

8. Vem, da prijateljstvo temelji na zaupanju. V časih, ko še ni bilo televizije in računalnike, so se ljudje več pogovarjali. Odgovoril sem na vsa vprašanja, medtem ko je Ani zmanjkalo časa. V maju je bilo že tako vroče, da smo se lahko kopali v zunanjem bazenu. Prišel je na obisk, ne da bi se prej najavil. Sošolci ga spoštujemo, ker je priden učenec in dober prijatelj. Vedel sem, da bi me lahko ustavi policist, ker nisem imel čelade. Veliko vem o človeški ribici, kapnikih in drugih zanimivostih v Postojnski jami. Tekmovalci so se domov vrnili zadovoljni, saj sta Čop in Špik dosegla tretje mesto na evropskem prvenstvu v Švici.

Zloženi stavčni členi 1. Brat je zmagal na tekmovanju.

Moj brat je zmagal na državnem tekmovanju. 2. goli, zloženi 3. Alenkina mama – zloženi, Mama – goli, mestni tramvaj – zloženi,

Tramvaj – goli

4. španske jagode – zloženi, o tem izletu – zloženi, svojega

plišastega medvedka – zloženi, Našemu družinskemu zdravniku

– zloženi, visoko priznanje – zloženi, Z učiteljem – goli, razstavo

kač – zloženi

5. Na cerkvenem zvoniku – zloženo, Med nevihto – golo, doma

– golo, Zaradi svoje trme – zloženo, med nami – golo, doživeto

– golo 6. Na visokem barju – podredno, šotni mahovi – podredno, z

algami, ribami in mehkužci – priredno, Prazgodovinski človek

– podredno, svoje sledove – podredno, sadje in zelenjavo

– priredno

NEDOLOČNIK DOVRŠNIK NEDOVRŠNIKvabiti xpričakovati xrazlegati se xprivlačiti xpričarati x

7. Planete obdajajo prstani iz prahu. Položaj Velikega medveda nam ponoči pove uro. Po vesoljskem prostoru se gibljemo s polno hitrostjo. Borbe z živalmi so bile v rimskih časih krute. Sposodila si bom nove knjige. V solinah na morski obali pridelujejo sol.

d. pril.

d. pril.

l. pril. l. pril.

d. pril. l. pril.

l. pril.

d. pril.

Podredno zložena poved 1. izhaja; vemo, nastaja; proučuje, pravimo; prenaša; b, c; imata

dva povedka 2. dežuje, odnaša; prihaja, razjeda; najde, se širi; nastajajo, se

oblikujejo. Iz dveh. V B. neenakovrednih, enakovrednih

3. priredno, podredno; a, c; voda odnaša zemljo in kamenje. se ta še hitreje širi.

4. V časopisu sem prebral novico, da je helikopter strmoglavil na gospodarsko poslopje. Nad Gornjo Radgono se je razbesnelo neurje, ki je naredilo veliko škode. Površina ledenika se zmanjšuje, ker se temperature dvigajo.

5. Astronomi bodo z novimi teleskopi lahko merili, kako hitro se premika več zvezd hkrati. Odkar je poletel prvi človek z motornim letalom, je minilo več kot sto let. Za preprečevanje viroz lahko poskrbimo sami, tako da pravočasno povečamo odpornost dihal. Ko je leta 79 vulkan Vezuv izbruhnil, je bližnje mesto Pompeje prekrila več kot 30 m debela plast pepela. Kaj bodo merili? Od kdaj je minilo? Kako poskrbimo? Kdaj je prekrila?

6. Jamsko živalstvo je ogroženo, ker v podzemlje prodira vedno več nesnage. Kadar koli se peljem mimo Vrhnike, se spomnim na velikega pisatelja Ivana Cankarja. Če mački na rep stopiš, zamijavka. Jamarji so odšli reševat potapljače, ki so se spustili v Črno jezero.

7. Sošolec Peter je ostal doma, ker je bolan. Tekmo sem si ogledal, čeprav/kljub temu da/ko je deževalo. Povedal je, da je Obala najbolj onesnaženi del Slovenije. Poklicali so me prijatelji, ki/ker/saj so mi želeli pomagati. Na urniku odhoda sem prebral, kdaj odpelje vlak proti Kopru.

Osebkov in predmetni odvisnik 1. b; z besedo Razumni/s stavčnim členom 2. Priden človek " Kdor je priden, je povsod dobro sprejet.

Poštenjak " Kdor je pošten, je vreden zaupanja. mnenje sošolcev " Zanima me, kaj mislijo sošolci. Bolni " Kdor je bolan, išče zdravnika.

3. Kdor je hinavski, se ne zmeni za poštenjaka. " Hinavec se ne zmeni za poštenjaka. Kdor je prestrašen, se boji teme. " Prestrašeni se boji teme. Kar je dobro, se samo hvali. " Dobro se samo hvali. Kdor je priden, najde povsod dosti dela. "Pridni najde povsod dosti dela.

4. b, d, e

5. Priznam, ... Kaj priznam? Nenehno je preizkušal, ... Kaj je preizkušal? Nikoli si ne bi mislila, ... Česa si ne bi mislila? V posebnih šolah naučijo pse, ... Kaj naučijo? Kaj? Česa? Z vprašalnicama za predmet. Predmetni.

82


REŠITVE

6. kdaj bo odšel, katere so njegove zahteve/kaj zahteva, kako se dviga in spušča morska gladina, da boš praznoval rojstni dan

7. Prodajalka me je vprašala, če/ali poznam novo slovensko vodo Castella. Novinar je povedal, da je Matjaž Pegan skromen človek in velik športnik. Sadjarji so sporočili, da je hruškov ožig uničil skoraj ves nasad. Učenec je vprašal, ali lahko kupi sipino kost na ribjem trgu. Učitelja je zanimalo, če bo šel kdo na odprtje razstave.

8. Ali je res, ...; osebkov odv. Moti me, ...; osebkov odv. Raziskovalci so ugotovili, ...; predmetni odv. Zanimivo je, ...; osebkov odv. Znanstveniki so ugotovili, ...; predmetni odv.

9. Res je, da se ne morem zbrati. Povedal je, kje ga lahko poiščem. Kdo je Newton, sem zvedel iz enciklopedije. Vem, da je potovanje raziskovanje nečesa novega. Poročevalec je zapisal, kdo je nastopal na prireditvi in kdaj se je zaključila. Razredničarka nas je obvestila, o čem so govorili na sestanku. Kar sem o nesreči prebral v časopisu, sem videl tudi po TV.

Časovni, krajevni in načinovni odvisnik 1. Ko so prepeličji mladiči stari 19 dni, zletijo sami. Odkar živi na deželi, je postal drugačen. Ko se odpravljaš na vožnjo, ne pozabi s seboj vzeti vode. Kadar besni neurje, narastejo vodotoki.

VPRAŠALNICA + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA1. odvisnik Kdaj zletijo?2. odvisnik Od kdaj je postal drugačen?3. odvisnik Kdaj ne pozabi?4. odvisnik Kdaj narastejo?

2. Po branju članka o avtomobilih sem razumel besedo enoprostorec. Pred vstopom je potrkal. Med kolesarjevo vožnjo v cilj ga je množica navdušeno pozdravljala.

3. Ko se je tekma končala, ... Kadar sestopaš iz avtobusa, ... Ko sem bil otrok, ... Ko se učim pesem na pamet, ...

4. Kje sem srečal? Kam vrni? Kje se razprostira? Kje se dobro počutim? Kje? Kam? Krajevni.

5. kjer so kraške podzemne jame, kjer je mivka, kjer je strmina, kjer je barje

6. Kako se grejejo? Kako ulovijo? Kako popravimo? Koliko je pomagal? Kako je šel?

7. kot bi rožice sadil; Kakor si boš postlal; bo odšlo; kakor da ne zna do pet šteti

8. Pogovarja se, kakor da bi bil odrasla oseba. Hiše so se ob potresu sesule, kakor da bi bile iz kock. Rokopis iz 8. stoletja je ohranjen, kot bi ga napisali včeraj.

Vzročni, namerni, pogojni, dopustni odvisnik 1. Ker je bil vozni red spremenjen; ker je bil močan hrup; ker je bil

gost promet 2. Zaradi ožigalk spadajo morske vetrnice med ožigalkarje.

Računalnika ne popravljamo sami zaradi zahtevnega dela. Zaradi napovedane hude vročine se moramo nanjo pripraviti. Severni medved lahko ohrani toploto zaradi debele plasti tolšče.

3. b, c 4. a, b, e 5. B, A, Č, C

6. če, če, če, če; Če. Pod katerim pogojem se moraš opravičiti? Pod katerim pogojem venejo? Pod katerim pogojem boš porabil? Pod katerim pogojem boste prišli? Po pogojnem odvisniku. Če prideš prepozno na sestanek, se moraš opravičiti. Če rastlinam primanjkuje vode, venejo. Če se boš naučil pravilno učiti se, boš porabil manj časa. Če boste upoštevali navodila, boste hitreje prišli do cilja.

7.

8. Vladala je neznosna vročina, čeprav je bil šele mesec april. Poletne suše so vse pogostejše, čeprav je letna količina padavin v Sloveniji le malo upadla. Nostradamusove napovedi so še vedno zanimive, čeprav je od njegovega rojstva minilo več kot 500 let. Želva svojo žrtev zdrobi z močnimi roženimi čeljustmi, čeprav nima zob.

9. Kljub čemu je živ? Kljub čemu jih ne uporabljam?10. Kljub dolgi zimi ni zapadlo veliko snega. Kljub slabi drži še

vedno sedim po več ur za računalnikom. b; NE

Prilastkov odvisnik 1. katerem, katerimi, ki, katerimi

Katerem, katerimi, ki, katerimi. Kateri glas? Katere kotline? Katera priprava? Iz katerih kolov? Prilastkovi. glas, kotline, priprava, kolov

2. a) Notranjost leščurjeve lupine prekriva biserna plast, ki se preliva od rdeče v zgornjem delu do biserne barve v spodnjem delu.

b) Za tiste, ki radi iščejo izzive, je svet zanimiv. c) Osočnik ima veliko semen, s katerimi se razseje po rastišču. č) Fosili, ki so jih našli v kamnolomu, so shranjeni v muzeju. V b, č.

b 3. c 4. Odvisni.

GLAVNI STAVEK PODATEK, KI DOPOLNJUJE POVEDEK GLAVNEGA STAVKA

Prepelice gnezdijo, o krajujih spoznamo po njihovem oglašanju s petpedi.

o načinu

Valijo prav takrat, o časuse na njihova gnezda ne ozirajo.

o dopustitvi

ne bi tam kosil. o pogojuTo se dogaja, o vzrokuNapišiva nekaj o tem, o namenu

VRSTA ODVISNIKA.Kjer je danes barje, je bilo včasih veliko šote. krajevniČe razmišljaš o nakupu novega kolesa, se posvetuj s strokovnjakom.

pogojni

Ko se rak samotar izleže iz jajca, si poišče primerno veliko prazno polžjo hišico.

časovni

Polje je zelo ogroženo, ker so se zgodile velike spremembe na kmetijskem prostoru.

vzročni


namerni

83


REŠITVE

5. a) potrebuješ zdravniško pomoč. Pod katerim pogojem potrebuješ pomoč?

b) so jim navijači ob cesti nudili pijačo. Kdaj so nudili? c) Gorile besed ne morejo izgovarjati, Zakaj ne morejo

izgovarjati? č) polja gnojijo z umetnimi gnojili. Čemu gnojijo? d) Med počitnicami je vedno lahko šel, Kam je šel? e) Delal je ves dan, Kako je delal? f ) je ni zamenjal. Kljub čemu ni zamenjal? g) Babica mi večkrat pripoveduje, Kaj pripoveduje? h) Nemogoče je, Kaj je nemogoče? i) Mikroskop je naprava, Katera naprava?

POVED VRSTA ODVSINIKAa) pogojni odvisnikb) časovni odvisnikc) vzročni odvisnikč) namerni odvisnikd) krajevni odvisnike) načinovni odvisnikf ) dopustni odvisnikg) predmetni odvisnikh) osebkov odvisniki) prilastkov odvisnik

Lastna imena bitij 1. Lastna imena bitij. 2. Č, E, G, D, B, F, A, C 3. Vitan, Desa, Feri, Simon, Boris A., Milan 4. Ižanec, Ižanka, Koprivničan, Koprivničanka, Depalovaščan,

Depalovaščanka, Dolnjebistričan, Dolnjebistričanka, Šentviškogorčan, Šentviškogorčanka, Gornjeradgončan, Gornjeradgončanka

5. vrsta jedi, prebivalec Francije, vrsta vina, vrsta iglastega drevesa, osebno ime, priimek

6. Prešernova, Linhartova, Tavčarjev, Jurčičeva, Pavčkova, Grafenauerjeva

7.

8. Dažbog, Belibog, Radigost, Ateno, Nike, Buda, Kristus 9. Pesnik France Prešeren je bil Gorenjec.

Prijateljeval je s Poljakom Emilom Korytkom, ki je bil poljski emigrant. Ko se je Božidar Jakac vračal z Dolenjske, je obiskal Velikolaščana, pisatelja Jožeta Brejca. Ali veš, kdo je Goriški slavček? Tavčar je svoja dela objavljal tudi pod vzdevkom dr. Nevesekdo. O rojstvu grške boginje Afrodite obstaja več mitov. Sošolca Ukrajinčana Jana kličemo kar Janoška. Pred nekaj dnevi je postal Ljubljančan, oče Dimitrij se je namreč zaposlil v Ljubljani.

POKRAJINA, DRŽAVA PREBIVALEC PREBIVALKAPodravje Podravec PodravkaBela krajina Belokranjec BelokranjkaKras Kraševec KraševkaDolenjska Dolenjec DolenjkaPrekmurje Prekmurec PrekmurkaGrčija Grk GrkinjaBelgija Belgijec BelgijkaRomunija Romun RomunkaMaroko Maročan Maročanka

Zemljepisna lastna imena 1.

2.

3.

4. Nova Gorica, Kranjska Gora, Polhov Gradec, Slovenska Bistrica 5. Ulica bratov Babnik, Levstikov trg, Trg francoske revolucije,

Zmajski most, Ulica generala Majstra, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

6. mostu, Jurčkovi 7. Naselbinska. Po zapisu neprvega dela zemljepisnega lastnega

imena z veliko začetnico. 8. Slovenske Konjice, Kamni Vrh pri Primskovem, Gorenja Dobrava,

Črni Vrh nad Idrijo; Mozirska planina, Bela krajina, Turska gora 9. b, c, č; Ivančni Gorici, Strunjanskim zalivom

Stvarna lastna imena 1. c 2. Moja najljubša slika je Groharjev Sejalec. Mamo smo naročili

na revijo Viva, očeta na Življenje in tehnika, sestrica bo dobila revijo Umko, jaz pa Svet in ljudje. Danes bom po televiziji gledal film Sreča na vrvici, sestra pa risanko Slonček Benjamin. V nedeljo gremo na razstavo Gradovi na Slovenskem, nato pa bomo poslušali predavanje Celjski grofje. Otvoritvena predstava Festivala Ljubljana 2007 v Križankah je bila opera Knez Igor. Naročili smo knjigo Slovenska zgodovina v besedi in sliki.

3. Dnevnik Delo ima vsak dan drugo prilogo. 4. Ona 5. Bedak Jurček, Kozlovska sodba v Višnji Gori 6. Floriol, Ava, Fruc, Piknik, Tiha 7. veliko, malo 8. Imam nov mobilni telefon Nokia. Sestra je izgubila nokio. Vsako

jutro spije kozarec donata. Vsako jutro spije kozarec vode Donat. 9. Za božič sem dobil knjigo Zgodovina Slovencev, vstopnico

za balet Labodje jezero, reprodukcijo Vincenta Van Gogha Sončnice, fotoaparat Kodak in dve čokoladi Gorenjka.

Mala začetnica 1. Skoraj vsi občani so se odzvali županovemu vabilu. V balinanju

so se pomerili vaščani sosednjih vasi. Stanovanja meščanov se v marsičem razlikujejo od stanovanj nemeščanov; malo začetnico

2. belcev, črncev, mulati; malo 3. revolucionarji, impresionist, uršulinke, liberalec

IME KRAJA IME POKRAJINE IME DOLINE IME VZPETINE IME JAME IME VODETrst Slovensko

primorjeLogarska

dolinaJulijske

AlpeTriglav

KrnKanin

Igla

Sveta jama

Tržaški zaliv

Savinja

NASELBINSKA LASTNA IMENA NENASELBINSKA LASTNA IMENASlovenska Bistrica Mala planina

Višnja Gora Zgornja Savinjska dolinaČrni Kal Ljubljansko barje

Škofja Loka Skandinavski polotokIvančna Gorica Kamniško sedlo

ENOBESEDNA VEČBESEDNAŽalec

MetlikaSežana

Nemška vasStari trg pri Ložu

Novo mestoDolnja Stara vas

Češnjice pri Moravčah

84


REŠITVE

4. god, rojstni dan, božič, novega leta Imena praznikov pišemo z malo začetnico.

5. Leta 1870 je divjala nemško-francoska vojna. Francoska buržoazija je pariško komuno krvavo zatrla in razglasila tretjo republiko. Ali si slišal za krfsko deklaracijo? Verske vojne so se imenovale tudi hugenotske vojne. Leta 1338 se je pričela stoletna vojna.

6. realizma, naturalizma, nova romantika, simbolizem, impresionizem

7. je osebno lastno ime, je občno ime, je lastno ime živali 8. viktorjev, Smrekarjevo, Prešernovo, oskarja

Pisanje izrazov za barve 1. a 2. c, č 3. b; Sivomoder/sivo moder. 4. svetlo vijoličen/svetlovijoličen, temno vijoličen/temnovijoličen 5. nebesno moder, kostanjevo rjav, škrlatno rdeč

Prevzete besede 1. Domače besede: oče, mami, kosilo.

Prevzete besede: picerija, pica, lokal, parkirišče, vikend. 2. Dolores, Aljoša, Frenk, Brigita, Hermina, Ante 3. ocvrti krompirček, vetrovka, predstavitev, modna trgovina,

popoln, naslonjač 4. konjiček, natančen, resničnost/stvarnost, načrt 5. šanson, kamp/kemp, špaget, inštruktor, taksi, čevapčič, koledar,

garaža 5. Italija, Francija, Köln, New York, Reka, Pulj

Raba vejice 1. DA 2. – utrditi mišice, ki jih bomo najbolj potrebovali, – okrepiti roke in telo, – Splošni bolnišnici Novo mesto. 3. 4; DA; DA; Na koncu vsake enote lahko namesto vejic napišemo

podpičje, za zadnjo enoto pa piko. 4. Oh, kako ... Joj, si ... Olala, kako ... Hej, kam ... 5. Muuu, se ... Rom pom pom, je ... Kra, je ... Ko, ko, ko, se ... 6. Brina, kam ... ... pohvaliti, učenci ... Ti, zdaj ... ... pomoč, gospa ... 7. Z besedami v 4. nalogi izražam svoje razpoloženje. Z besedami

v 5. nalogi posnemam naravne glasove. Z besedami v 6. nalogi koga pokličem ali nagovorim.

8. Povej, Marjeta, od kod prihaja tvoj prijatelj. Nikar me ne razburjaj še ti, Franci, že tako sem slabe volje. Oče, ukradel si mi sanje. Vetrovka, o kateri si sanjal, je iz mojih sanj. Fant, ti pa si malo zmišljuješ, kaj! Veš, oče, modro vetrovko z zelenimi pikami bi zares rad imel. Ne, podpiši, fant! / Ne podpiši, fant!

Tri pike 1. volku … ; v A… ; r… ; rumena … ; žogo … ; da … 2. nedokončano, tremi pikami, besedo, nedokončano poved,

nestično

Preizkus 1 2. a 1 3. 2, 6, 4, 3, 8, 9, 7, 1, 5 9 4. električni mešalnik, kuhalnica, posoda/pekač, kuhinjski čopič 4

5. Z električnim mešalnikom penasto umešaj/umešajte štiri rumenjake in 15 dag sladkorja v prahu. Mešanici s kuhalnico primešaj/primešajte sir maskarpone. Nazadnje primešaj/primešajte še dva stepena beljaka. Dno štirioglate posode/pekača obloži/obložite s plastjo otroških piškotov. S kuhinjskim čopičem jih temeljito premaži/premaži s črno kavo, nato pa nanje zlij/zlijte del kreme iz maskarpona. Na kremo naloži/naložite naslednjo plast piškotov. Tudi to plast premaži/premažite s kavo in nanjo zlij/zlijte del kreme. Na kremo položi/položite še zadnjo plast piškotov, namočenih s kavo. Na vrhu naj bo krema, na katero posipaj/posipajte kakav. Sladico daj/dajte v hladilnik, da se dodobra ohladi. 6

6. neumetnostno, objektivno 2 7. kuhinjskim čopičem ; plastjo otroških piškotov, dve jajci 3 8. Primešamo stepena beljaka.

Posodo obložimo z otroškimi piškoti.

7

9. b 1 10. b 1 11. Na vrhu naj bo krema, na katero posipamo kakav. 1 12. a 1 13. nanje zopet … 1 14. Za tiramisu potrebujemo piškote Baby. Za to priljubljeno sladico,

ki prihaja iz Italije, je potrebna tudi turška kava. Namesto kakava lahko povrh naribamo tudi grenko čokolado Gorenjka. S to sladico se bomo posladkali za veliko noč. (Po 1 točka za pravilen zapis: tiramisu, piškote Baby, Italije, turška kava, čokolado Gorenjka, veliko noč.) 6

Preizkus 2 2. c 1 3. Gejzir/Nastanek gejzira 1 4. b 1 5. c 1 6. vulkanskimi pojavi; podzemeljske votline globoko pod

površjem; segreje; izvirno odprtino, curka; umiri; presledkih; količina vode in velikost votline. (Za vsak pravilni odgovor 1 točka) 9

7. neumetnostno, objektivno 2 8. segrejejo 1 9. zemeljskim površjem, mladih vulkanskih področjih 2 10. segrejejo, priteče; segrevajo/grejejo, priteka/teče 411. kakršna, oziralni zaimek 112. šestdeset; Koliko? glavni 313. količina, 1. ž.; vode, 1. ž.; pogostnost, 2. ž.; pojavljanja, 1. s.;

velikost, 2. ž.; votline, 1. ž. (Za izpis in pravilno sklanjatev 1 točka.) 6

14. Pritisk požene vodo skozi izvirno odprtino v obliki curka na površje. Po določenem času se dogajanje ponovi.

LEVI PRILASTEK DESNI PRILASTEKizvirno curka

določenem 815. 2 116. b17. Ker so kamnine vroče ... Vzročni odvisnik. 2

85


REŠITVE

Preizkus 3 2. č 1 3. a 1 4.

(6 t. za 12/11 odgovorov; 5 t. za 10/9 odgovorov, 4 t. za 8/7 odgovorov, 3 t. za 6/5 odgovorov, 2 t. za 4/3 odgovore, 1 t. za 2 odgovora.) 6

5. NE, DA, NE, NE, NE 5 6. se je rodil, je bil, je umrla, ni dopolnil – 2 t.; v pretekliku – 1 t. 3 7. Da; Prvo besedo naselbinskega lastnega imena pišemo z

veliko začetnico; predloge pišemo z malo začetnico; neprvi del naselbinskega lastnega imena (Bistrica) pišemo z veliko, razen besed mesto, vas, selo, trg. 2

8. Dunajčan, Novogoričan, Notranjec, Belokranjec 4 9. Zadruga je stvarno lastno ime (ime društva), zato ga napišemo z

veliko začetnico. 1 10. Tam, Na, Prešernove, Pod ( 2 t. za vse velike začetnice, 1. t. za 1/2

napaki) 211. novomeško, Novo mesto 2 12. Angelin 113. dunajski 1 14. Drenov Grič, Opatje selo, Mala vas, Velika Nedelja 415. nove romantike, prvo 2 16. vrstilni, glavni, glavni; Prepoznamo iz zapisa: za vrstilnimi

števniki, napisanimi s števkami, pišemo piko, za glavnimi pa ne. 4

17. zasedeni, se – mladini, o – Dovolite, drage dame, ali (2 t. za 4 pravilno vstavljene vejice, 1 t. za 1/2 napaki, 0 t. za 3/več napak) 2

18. ”Pri Ketteju smo komaj zaslutili, kako daleč in visoko gre njegova pot, pa je zatisnil oči,” je v spominih napisal Ivan Cankar. Ivan Cankar je v svojih spominih napisal: ”Pri Ketteju smo komaj zaslutili, kako daleč in visoko gre njegova pot, pa je zatisnil oči.” 4

Prem rojstvo1880

Ljubljana gimnazija1890

1896 Novo mestoTrst vojska

Ljubljana smrt

86


BELEŽKE


ZBIRKA ZNAM ZA VEČ

SLOVENŠČINA 8Razlage in vaje za boljše ocene v osmem razredu

Uredila: Dubravka Berc PrahDirektor produkcije: Klemen Fedran

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.Za založbo: Maruša Kmet

Oblikovanje naslovnice: Aleš Pučnik, Beti JazbecOblikovna izvedba in prelom: Jasna Karnar

Tisk: Službeni Glasnik, d. o. o. 1. izdaja: 4. ponatisNaklada: 1.500 izvodov

Ljubljana 2018

Za dovoljenje za objavo se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali slikovno in drugo gradivo.Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v katerem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

ZZV SLO 8 2018 notranjost.indd 88 12/12/2017 07:34

slovenŠČina 8 - devetletka.net · iz belih meglic si natočijo rose in si v njej umijejo svetla...

Documents