slo

ven

ska

filh

arm

oni

ja3

. ko

ncert

voka

lni ab

on

ma

2019

/20

Bar

bar

a K

oze

lj m

ezzo

sopr

an

S španskim pridihom17. november 2019 ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

Barbara Kozelj mezzosopran

Julius Drake klavir

Vljudno vabljeni na predkoncertni pogovor ob 18.30.

3. koncert

vokalniabonma 2019/20

nap

oved

nove

mbe

r–de

cem

ber

2019

Oranžni 3 Pozdrav iz Egipta21. in 22. november 2019 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeJames Judd dirigentJasminka Stančul klavirspored Beethoven | Saint-Saëns | Schumann

Modri 4 in izven Hommage á Mozart28. in 29. november 2019 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeOlari Elts dirigentEldbjørg Hemsing violinaspored Smirnov | Šostakovič | Silvestrov | Mozart

Vokalni 4 in izven V pričakovanju15. december 2019 ob 19.30 (predkoncertni pogovor ob 18.30)

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaZbor Slovenske filharmonijeBéni Csillag dirigentspored Mendelssohn Bartholdy | Poulenc |

Bruckner | Tavener

Erich Wolfgang Korngold (1897–1957)

Alt-spanisch Starošpanska, op. 38/3

Glückwunsch Voščilo, op. 38/1

Sterbelied Predsmrtna pesem, op. 14/1

Gefasster Abschied Obvladano slovo, op. 14/4

Alban Berg (1885–1935)

Vier Lieder Štiri pesmi, op. 2

Schlafen, schlafen Spati, spati

Schlafend trägt man mich Spečega me nesó

Nun ich der Riesen Stärksten überwand Zdaj, ko sem premagal Velikana Najmočnejšega

Warm die Lüfte Toplo ozračje

spo

red

Hugo Wolf (1860–1903)

Spanisches Liederbuch Španska pesmarica

Trau’ nicht der Liebe, mein Libster, gib acht! Ne zaupaj ljubezni, najdražji, tej ne zaupaj! (2/19)

In dem Schatten meiner Locken V senci mojih kodrov (2/2)

Mögen alle bösen Zungen immer sprechen, was beliebt Naj vsi jeziki zlobni klevetajo, kar se jim pač zdi (2/13)

Geh’, Geliebter, geh’ jetzt! Ljubimec moj, pojdi, zdaj pojdi! (2/34)

Joaquín Rodrigo (1901–1999)

Cuatro madrigales amatorios Štirje ljubezenski madrigali

Con qué la lavaré? S čim jo bom umila?

Vos me matásteis Ubila si me

De dónde venís, amore? Od kod prihajaš, ljubezen?

De los álamos vengo, madre Od topolov prihajam, mati

Enrique Granados (1867–1916) Maja dolorosa Žalostna ljubica

Oh muerte cruel! O, kruta smrt!

Ay majo de mi vida O, ljubi mojega življenja

De aquel majo amante O tistem postavnem ljubimcu

Jesús Guridi (1886–1961)

Seis canciones Castellanas Šest kastiljskih pesmi

Allá ariba, en aquella montaña Tam zgoraj, na tisti gori (1)

No quiero tus avellanas Ne maram tvojih lešnikov (4)

Joaquín Turina (1882–1949)

Farucca

Carlos Guastavino (1912–2000)

La rosa y el sauceVrtnica in vrba

Joaquín Turina Poema en forma de cancionesPoema v obliki dveh pesmi

CantaresPesem (3)

smislom za filmsko dogajanje, sceno in razvoj vsebine je začrtal merila visokokakovostne filmske glasbe sodobnega časa. Pisanja običajne simfonične glasbe v razvejenem romantičnem slogu z močnimi nastavki eklekticizma sicer ni opustil. Čeprav je njegove skladbe dirigiral tudi slavni Furtwängler in so veljale za zadnji krik romantike, njegova dela niso postala stalnica simfoničnih sporedov. Iskal je stike z znanimi izvajalci, npr. pianistom Wittgensteinom, a je klavirski koncert za levo roko – Wittgenstein je v prvi vojni izgubil desnico – zanj malo prej že napisal Ravel. Po vojni je računal na ponoven prodor in uspeh v Evropi, a se je, verjetno razočaran, vrnil nazaj v Ameriko.

Prve pesmi je Korngold napisal, ko je bil star štirinajst let. Prvi dve, Alt-spanisch (Starošpanska) in Glückwunsch (Voščilo), je zložil, preden se je po vojni leta 1949 za nekaj let vrnil na Dunaj, pesmi Sterbelied (Predsmrtna pesem) in Gefasster Abschied (Obvladano slovo) iz zbirke Pesmi slovesa pa sta delo skladateljsko izkušenega štiriindvajsetletnika, ki ima za seboj že prodoren uspeh na opernem odru.

Avstrijski skladatelj in Schönbergov učenec Alban Berg je bil soutemeljitelj in eden najvidnejših predstavnikov glasbenega ekspresionizma. V svoj zvočni svet čustvenosti in močnega zanosa je prevzel dvanajsttonsko tehniko skladanja ter v to zapleteno strukturo vpletal romantično, velikokrat v otožnost naravnano pripoved. S posebno pozornostjo in občutkom je svojim skladbam izbiral zasedbe in predvsem obliko, njeno tehnično podobo in izpeljavo. Največje mojstrovine je ustvaril v raznovrstni komorni glasbi v zelo razširjenem pomenu besede, z nekaj krajšimi orkestralnimi partiturami in s svojimi pesmimi.

Večer s pesmijo, mojstrovine avstrijskih skladateljev, pesmi z Iberskega polotoka, dotik baskovskega in glasbeno zrno iz Argentine. Kot bi pogledali v ogledalo zgodovine, si sledijo pesmi prvega dela sporeda: glasba Wolfa, Berga in Korngolda, samospevi z globokimi koreninami poznoromantičnega jezika širšega avstrijskega kulturnega prostora.

Erich Wolfgang Korngold je izšel iz avstrijske družine judovskih korenin iz Brna na Moravskem – njegov oče je bil znameniti glasbeni kritik Julius Korngold – in je veljal za skladateljskega čudežnega otroka, ki ga je Gustav Mahler označil za genija. Usmeril ga je k skladatelju Alexandru Zemlinskemu, glasbenemu mentorju svoje soproge Alme. Nad njim so bili očarani mnogi takrat slavni glasbeniki, Giacomo Puccini, Jean Sibelius in Bruno Walter, Richard Strauss pa je o njem zapisal: »Ta slogovna gotovost, obvladovanje oblike, značilna ekspresivnost in harmonska drznost so zares osupljivi!« Že v otroških in najstniških letih so pomembne avstrijske glasbene ustanove izvedle več njegovih del. Svoje prvo orkestralno delo je Korngold napisal pri štirinajstih, v glasbenem gledališču se je preizkusil najprej s pantomimo, nedvoumno priznanje pa je pri triindvajsetih doživel v Hamburgu in Kölnu z opero Mrtvo mesto, ki je pomenila vrhunec njegove slave. Kasneje je poučeval na dunajski državni glasbeni akademiji. Leta 1934 ga je znameniti gledališčnik Max Reinhardt povabil v Hollywood k sodelovanju pri ekranizaciji Shakespearovega Sna kresne noči in Korngold je v naslednjih štirih letih postal pionir filmske glasbe pravega simfoničnega kova. V Hollywoodu je napisal nekaj najboljše glasbe v zgodovini filma, njegovo vodilo pa je bilo pojmovanje vsakega filma kot opere brez petja in razumevanje vsake filmske vloge kot vloge v operi. S svojim velikim znanjem,

k sp

ore

du

Njegov lirski koncert za violino, ki je verjetno Bergovo najbolj priljubljeno delo, ter operi Vojček in Lulu pa so brez dvoma temeljna dela glasbenega ekspresionizma in opere 20. stoletja, ob čemer nam misel nehote uide do njegovega deset let mlajšega sodobnika Marija Kogoja in njegovih Črnih mask.

Če izvzamemo operi, je Berg za človeški glas ustvarjal predvsem na začetku skladateljske poti. Pet skladateljsko zanimivih zborovskih skladb je študijskega značaja in ne kažejo v smeri njegovega kasnejšega ustvarjalnega creda, pesmi s klavirjem, ki jih je številne komponiral od zgodnjih mladeniških let, pa kažejo skladatelja, ki bo iz poznoromantične vznesenosti in findesieclovskega zvočnega sveta svetobolja s premišljenim peresom in takrat novimi skladateljskimi prijemi svojega učitelja kmalu vstopil v svet preobraženega čustvovanja, v ekspresionizem.

Štiri pesmi imajo opusno številko 2, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je imel Berg do leta 1910, ko so te skladbe natisnili, z vokalno glasbo že znatno izkušnjo, že pet zborovskih partitur in prek petdeset samospevov, ob katerih je kalil svoje skladateljsko pero, skladbe, v katerih sta zorela njegova dokončna zvočni in izrazni svet.

Hugo Wolf je poslednji med velikani pesmi 19. stoletja. Rodil se je v Slovenj Gradcu, kamor se je usnjarsko-trgovska družina Vouk preselila iz Celja. Še zelo mlad je vstopil v pisani glasbeni in družabni svet Dunaja, spoznaval glasbo Wagnerja, Liszta in Brucknerja, v svojem najožjem študijskem in prijateljskem okolju pa je glasbeno rasel predvsem v krogu ‚štiriperesne deteljice‘ – Wolf, Gustav Mahler,

Anton Krisper iz Ljubljane in Hans Rott – ter v tem ‚kvartetu‘ tesneje prijateljeval predvsem z Mahlerjem. Komponiral je in se preživljal z igranjem klavirja in s pisanjem kritik, se v njih ogreval za Wagnerja in pokazal jasno skepso do Brahmsa. Danes samo strmimo, kje in kako so Wolf in njegovi najožji prijatelji tako hitro vsrkali toliko glasbenega znanja, razgleda in skladateljskih spretnosti, a nič manj kot pisci in poustvarjalci, pianisti in dirigenti. Mahler in Wolf, oba stremuška komaj dvajsetletnika, sta imela celo enak poklicni cilj, dirigirati in voditi opero, a to ne kateresibodi, ampak ravno in samo dunajsko dvorno. Ko je Mahlerju veliki podvig uspel, je njuno drugovanje prenehalo. Navzven se zdi, da ju je ločila Wolfova nevoščljivost, saj si je v operi obetal izvedbo svojega Korregidorja. Vzroki za odtujitev pa so bili poleg Mahlerjeve prezaposlenosti drugje. Wolf se je zaradi stopnjevanih depresij s koreninami v nesrečno pridobljenem sifilisu vedno bolj umikal ne le v duševno, ampak tudi družabno osamo, dokler ni zaradi mrka duha glasbeno in človeško popolnoma umolknil. V svetlih trenutkih je intenzivno komponiral in se ves potopil v verze Goetheja, Eichendorfa, Heineja in predvsem Mörikeja, navdihnila pa ga je tudi prevedena lirika z Iberskega polotoka. Vživljal se je v raznovrstne, vsebinsko pisane, čustvene in dramatične verze, jim iskal glasbene podobe, eksperimentiral s klavirjem, saj ta pevca že dolgo ni več samo spremljal, ampak je postal enakovreden pripovedovalec vsebine. Nastalo je več zajetnih skupin in posameznih pesmi s klavirjem, med katerimi so nekateri pesniki in prevedena poezija pomenili Wolfu prav posebno ustvarjalno spodbudo. Ob samospevih so tu še opera, nekaj zanimive kantatne glasbe, čustveno močne zborovske skladbe, neznatno število sijajnih instrumentalnih partitur in godalni kvartet.

Štiri pesmi sporeda so iz mojstrove Španske pesmarice, ki je zajetna zbirka pesmi za glas in klavir, 10 nabožnih in 34 posvetnih, večinoma ljubezenskih. Zložil jih je v letih 1889 in 1890, v kratkih obdobjih duhovne budnosti, ko je vendar še lahko segal po skladateljskem peresu. Uporabil je nemški prevod španske in portugalske lirike, avtorske in ljudske, ki je kot zbirka z istim naslovom izšla sredi 19. stoletja. V nemščino sta izvirne verze prevedla Emanuel Geibel in Paul Heyse.

Španski skladatelj Joaquín Rodrigo je po bolezni v otroštvu oslepel, a kljub nasprotovanju družine šestnajstleten sledil svojim načrtom. Glasbo je študiral najprej v Valencii, vse s pomočjo zvestega osebnega zapisovalca not, nato pa v Parizu pri Paulu Dukasu, enem teoretičnih utemeljiteljev glasbe francoskega impresionizma. Posvetil se je še študiju muzikologije, njegov glasbeni mentor pa je bil tudi slavni rojak, skladatelj Manuel de Falla. Po vrnitvi v domovino je vedno več komponiral – note je zapisoval v posebni vrsti brajice, ki so jo nato transkribirali v običajni notni zapis – in deloval kot profesor na univerzi v Madridu. Na mednarodno skladateljsko prizorišče je prodrl leta 1939 z Aranjueškim koncertom za kitaro, ki je postal nadvse priljubljen in je prispeval k skladateljevi prepoznavnosti, kasneje pa ga je predelal tudi za harfo.

Splošno poznavanje tega koncerta je bilo povod za vrsto naročil znanih solistov in orkestrov v glasbenih središčih Evrope in na drugi strani oceana, skladba pa je nehote vendar zasenčila vrsto Rodrigovih zanimivih opusov. Do visoke starosti je v svojem izdelanem in značilnem glasbenem jeziku romantizirano-ljudskih barv pisal za orkester, razen svoje najbolj priljubljene

skladbe še vrsto koncertov, za violončelo, kitaro, harfo, flavto, violino in klavir. V njegovi glasbi za solistična glasbila prednjačita kitara in klavir, v pesmih pa je ta dva instrumenta povezal s človeškim glasom. Štirje ljubezenski madrigali na čustveno vznesene verze neznanega pesnika so delo že uveljavljenega skladatelja s prepoznavno glasbeno izpovedjo in značilno osebno barvo.

Pianist in skladatelj Enrique Granados y Campiña je bil doma iz Katalonije, korenine njegove družine pa segajo na Kubo. Študiral je v Barceloni in nato zasebno v Parizu. Pri izpopolnjevanju svojega pianizma je posebno pozornost posvečal podrobnostim uporabe pedalov, uveljavil pa se je tudi kot improvizator. Uspel je z opero, leta 1911 pa je javnosti predstavil svojo suito za klavir Goyescas, ki opisuje šest grafik skladateljevega davnega rojaka, slavnega slikarja Francisca Goye. Vsebino skladbe je razširil v istoimensko opero, ki so jo leta 1916 zaradi vojne v Evropi prvič izvedli v Metropolitanski operi v New Yorku. Po uspehu premiere je Granados tam nastopal tudi kot pianist in svoje igranje zapisal na takratne mehanske snemalne naprave. Pri vračanju v domovino je na potovanju čez Rokavski preliv ladjo zadel torpedo nemške podmornice. Zakonca Granados sta v nesrečnih okoliščinah umrla in zapustila šest otrok.

Znano suito za klavir Goyescas je skladatelj kasneje predelal za kitaro, skladba pa je s kitaro dosegla najširšo priljubljenost. V poznoromantičnem jeziku s prepoznavnim nadihom ljudskega je zasnoval večino svoje glasbe, več nizov zanimivih s španskim koloritom obarvanih klavirskih skladb, mnoge od njih izrazito plesnega značaja, raznovrstno komorno glasbo, nekaj

simfoničnih programskih skladb, operi, ki sta blizu italijanskemu verizmu, predvsem pa pesmi s klavirjem, v katerih se zdi skladateljsko in izpovedno najmočnejši. Iz Granadosove zbirke samospevov Tonadillas iz leta 1910 je tudi niz treh čustveno močnih in značajsko različnih pesmi s skupnim naslovom Žalostna ljubica.

Skladatelj in organist Jesús Guridi Bidaola je z glasbo živel že v svoji družini v baskovski prestolnici. Po šolah pri piaristih in jezuitih v Zaragozi, nato v Madridu, je v Bilbau študiral harmonijo, violino in orgle in imel prve koncerte. Osemnajstleten je nadaljeval študij v Parizu na znameniti Scholi Cantorum, med drugimi tudi pri Vincentu d’Indyju, na ustanovi, ki v teoretičnem smislu ni zanamovala le svojih študentov, ampak je vplivala na teoretično glasbeno misel širše po Evropi, celo do Dunaja. Guridi se je kasneje mudil v Nemčiji in Belgiji, nastopal, se navduševal nad Wagnerjem, se zavedal pomembnosti baskovske glasbene dediščine in se malo pred prvo vojno ustalil v Bilbau, kjer je deloval kot učitelj, organist, zborovodja in vodja glasbenih združenj, kasneje kot učitelj orgel in harmonije, nazadnje na konservatoriju v Madridu – bil je tudi njegov vodja in organist.

Skladal je v različnih zvrsteh, z idiomom pozne romantike francoskih barv in nadihom baskovske ljudske glasbe ter ustvaril dve operi, opereto, več zaruel, nekaj orkestralnih partitur s simfonijo, raznovrstno zborovsko glasbo vseh sestavov in vsebin, številne skladbe za orgle ter klavirsko in komorno glasbo. Izbor iz zbirke Šestih kastiljskih pesmi, ki jih je Guridi zložil leta 1939, je samo droben vpogled v manj znani svet glasbe z Iberskega polotoka.

Španski skladatelj in pianist Joaquín Turina je bil doma v prestolnici Andaluzije Sevilli. Tudi on je bil študent pariške Schole Cantorum in Vincenta d’Indyja ter bil učenec znamenitega pianista, virtuoza Moritza Moszkowskega. Od začetka prve vojne je živel v Madridu, kjer je dirigiral v gledališču in na koncertih, nastopal kot pianist, igral v klavirskem kvintetu in pisal tudi kritike, po letu 1931 pa je na konservatoriju poučeval kompozicijo. Z Isaacom Albénizom in Manuellom de Fallo je pomembno zaznamoval glasbo Španije prve polovice 20. stoletja, z govorico romantike, ki izzveneva, ter z glasbo posebnih španskih barv. Preizkusil in potrdil se je v vseh zvrsteh, napisal več oper, zarzuel, komponiral glasbo za gledališče in film, več zanimivih orkestralnih skladb, komorno glasbo, skladbe za klavir, kitaro, raznovrstno zborovsko glasbo in pesmi s klavirjem. Cantares (Pesem) je tretja skladba pevske poeme iz leta 1917, Farucca pa je del triptiha za glas in klavir iz leta 1927.

Carlos Guastavino je bil doma iz argentinske province Santa Fe, kjer je v istoimenski prestolnici province vstopil v glasbo in nato študiral v Buenos Airesu. Nadarjeni pianist je kmalu po drugi svojni s pomočjo Britanskega sveta večkrat gostoval v Londonu, kjer je Simfonični orkester BBC prvič izvajal tudi njegove instrumentirane klavirske skladbe. V 50. letih prejšnjega stoletja je gostoval tudi v takratni Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Komponiral je klavirske skladbe, komorno in zborovsko glasbo, največ pa pesmi v klavirjem – med njimi La rosa y el sauce (Vrtnica in vrba) –, tudi na lastna besedila, ki jih je v polnokrvnem romantičnem slogu značilno obarval z nadihom argentinske ljudske glasbe.

S svojimi skladbami je Guastavino dosegel veliko priljubljenost pri glasbenikih in občinstvu, postale so stalnica sporedov nekaterih najvidnejših imen glasbe našega časa.

Erich Wolfgang Korngold

Alt-spanischHoward Koch

Steht ein Mädchen an dem Fenster,In die Ferne schweift ihr Blick.Blaß die Wangen, schwer ihr Herze,Singt sie von entschwundnem Glück:Mein Lieb kehrt nicht zurück!Der Abend dämmert sacht,Ein Stern ersehnt die Nacht.Und im Winde klinget leise eine bange Traummusik.Wie ein Echo tönt die Weise:Mein Lieb kehrt nicht zurück!

GlückwunschRichard Fedor Leopold Dehmel

Ich wünsche dir Glück.Ich bring dir die Sonne in meinem Blick.Ich fühle dein Herz in meiner Brust;es wünscht dir mehr als eitel Lust.Es fühlt und wünscht: die Sonne scheint,auch wenn dein Blick zu brechen meint.Es wünscht dir Blicke so sehnsuchtslos,als trügest du die Welt im Schoß.Es wünscht dir Blicke so voll Begehren,als sei die Erde neu zu gebären.Es wünscht dir Blicke voll der Kraft,die aus Winter sich Frühling schafft.Und täglich leuchte durch dein Hausaller Liebe Blumenstrauß!

Starošpanska

Stoji ob oknu deklica,v daljo ji pogled beži.Bleda lica, težko nje srce,poje o sreči izginuli:Ne vrne se moj ljubi!Večer polagoma temni,po temi zvezda hrepeni.In v vetru tiho plašna glasba sanj zveni.Kot odmev zveni napev.Ne vrne se moj ljubi!

Voščilo

Želim ti srečo. Sonce prinašam ti v svojem pogledu.Čutim tvoje srce v svojih prsih;želim ti več kot nečimrno slo.Čuti in ti zaželí: sonce sije,čeprav preti, da skalil se bo tvoj pogled.Želi poglede ti povsem brez hrepenenja,kot bi v naročju nosila že ves svet.Želi poglede, polne koprnenja,kot bi se morala zemlja roditi na novo.Želi ti poglede, polne moči,s katero pomlad se zimi izvije.In dan na dan naj tvoj dom presvetlíšopek cvetlic neskončne ljubezni.

Sterbelied,Po Christini Georgini Rossetti Alfred Kerr

Laß Liebster, wenn ich tot bin,laß du von Klagen ab.Statt Rosen und Cypressenwächst Gras auf meinem Grab.Ich schlafe still im Zwielichtscheinin schwerer Dämmernis –Und wenn du willst, gedenke meinund wenn du willst, vergiß.

Ich fühle nicht den Regen,ich seh’ nicht, ob es tagt,ich höre nicht die Nachtigall,die in den Büschen klagt.Vom Schlaf erweckt mich keiner,die Erdenwelt verblich.Vielleicht gedenk ich deiner,vielleicht vergaß ich dich.

Gefasster AbschiedErnst Lothar Müller

Weine nicht, daß ich jetzt gehe,heiter lass’ dich von mir küssen.Blüht das Glück nicht aus der Nähe,fernher wirds dich keuscher grüssen.

Nimm die Blumen, die ich pflückte,Monatsrosen rot und Nelken –laß die Trauer, die dich drückte,Herzens Blume kann nicht welken.

Lächle nicht mit bitterm Lächeln,stosse mich nicht stumm zur Seite.Linde Luft wird bald dich fächeln,bald ist Liebe dein Geleite!

Gib die Hand mir ohne Zittern,letztem Kuß gib alle Wonne.Bang’ vor Sturm nicht: aus Gewitternstrahlender geht auf die Sonne …

Schau zuletzt die schöne Linde,drunter uns kein Aug’ erspähte.Glaub’, daß ich dich wiederfinde,ernten wird, wer Liebe säte!Weine nicht!

Predsmrtna pesem

Ljubljeni moj, ko umrem, prenehaj tožiti.Namesto vrtnic in cipresraste trava mi na grobu. Tiho spim v somraku,o, kako je mrč težak. Če želiš, se spomni me,če ne želiš, pozabi name.

Dežja ne čutim, ne vidim, če se že dani,ne slišim slavca,ki v grmovju toži.Iz sna nihče me ne zbudi,kar je pozemno, je zbledelo.Morda se spomnim nate,sem te morda že pozabila.

Obvladano slovo

Ne jokaj, če zdaj odhajam, vedro sprejmi moj poljub, če sreča ne cveti tu blizu,iz dalje čistejši bo njen pozdrav.

Sprejmi rože, ki sem zate jih nabral,nageljne in vrtnice opojne rdeče,ne meni se za žalost, ki te je težilakajti roža srca ne more zveneti.

Ne greni si smehljaja,ne ženi nemo me od sebe.Blag vetrc te kmalu poboža, kmalu spet bo v tvojem spremstvu ljubezen!

Daj mi roko, ne da bi drhtela,v poslednjem poljubu naj bo vsa slast.Naj te viharji ne strašijo: po nevihtahše bolj bleščeč je sončni vzhod.

Nazadnje se zaglej še v lepo lipo,v nje varstvu naju ni odkril nikogaršnji pogled.Verjemi mi, da te bom našel spet, žel bo, kdor je sejal ljubezen!Nikar ne joči!

Alban Berg

Vier Lieder

Schlafen, schlafenFriedrich Hebbel; iz zbirke Dem Schmerz sein Recht (Bolečini njeno pravico)

Schlafen, Schlafen, nichts als Schlafen! Kein Erwachen, keinen Traum!Jener Wehen, die mich trafen, Leisestes Erinnern kaum,Daß ich, wenn des Lebens Füll Niederklingt in meine Ruh’,Nur noch tiefer mich verhülle, Fester zu die Augen tu!

Schlafend trägt man michAlfred Mombert; iz zbirke Der Glühende (Razžarjeni)

Schlafend trägt man michin mein Heimatland.Ferne komm’ ich her,über Gipfel, über Schlünde,über ein dunkles Meerin mein Heimatland.

Nun ich der Riesen Stärksten überwandAlfred Mombert

Nun ich der Riesen Stärksten überwand,mich aus dem dunkelsten Landheimfandan einer weißen Märchenhand –Hallen schwer die Glocken.Und ich wanke durch die Gassenschlafbefangen.

Warm die Lüfte Alfred Mombert

Warm die Lüfte,es sprießt Gras auf sonnigen Wiesen.Horch! – Horch, es flötet die Nachtigall … Ich will singen:Droben hoch im düstern Bergforst,es schmilzt und glitzert kalter Schnee,ein Mädchen im grauen Kleidelehnt am feuchten Eichstamm,krank sind ihre zarten Wangen,die grauen Augen fieberndurch Düsterriesenstämme.

Štiri pesmi

Spati, spati

Spati, spati, samo spati! Brez obujanja tegob, ki so me prizadele, komaj najtišje spominjanje,da se, če življenja polnost zazveni v moj mir, še globlje pritajim, še bolj zaprem oči.

Spečega me nesó

Spečega me nesóv mojo rodno deželo.Iz daljave prihajam,čez vrhove, čez krnice,čez temno morjev rodno deželo.

Zdaj, ko sem premagal Velikana Najmočnejšega

Zdaj, ko sem premagal Velikana Najmočnejšega,in iz najtemnejše deželenašel domovob beli pravljični roki – s pezo odmevajo zvonovi,se opotekam skozi ulicenapol omamljen od spanca.

Toplo ozračje

Toplo ozračje,trava brsti na osončenih travnikih.Prisluhni! –Prisluhni, kako žgoli slavec ...Hočem zapeti:Tam zgoraj v somračnem gozdu gorase topi in blešči mrzel sneg,deklica v sivi oblekisloni ob vlažnem hrastovem deblu,bolna so njena nežna lica,njene sive oči vročično begajomed mrkimi, velikanskimi debli.

»Er kommt noch nicht. Er läßt mich warten …«Stirb!Der Eine stirbt, daneben der Andere lebt:Das macht die Welt so tiefschön.

Hugo Wolf

Spanisches Liederbuch

Trau’ nicht der Liebe, mein Libster, gib acht!Iz španščine prevedel Paul Heyse

Trau nicht der Liebe,mein Liebster, gib Acht!Sie macht dich noch weinen,wo heut du gelacht.

Und siehst du nicht schwindendes Mondes Gestalt?Das Glück hat nicht mindernur wankenden Halt. Dann rächt es sich bald;und Liebe, gieb Acht!Sie macht dich noch weinen,wo heut du gelacht.

Drum hüte dich feinvor törigem Stolze!Wohl singen im Mai’ndie Grillchen im Holze;dann schlafen sie ein,und Liebe, gieb Acht!sie macht dich noch weinen,wo heut du gelacht.

Wo schweifst du nur hin?Laß Rat dir erteilen:Das Kind mit den Pfeilenhat Possen im Sinn. Die Tage, die eilenund Liebe, gieb Acht!Sie macht dich noch weinen,wo heut du gelacht.

Nicht immer ist’s helle,nicht immer ist’s dunkel,der Freude Gefunkelerbleicht so schnelle. Ein falscher Geselleist Amor, gieb Acht!Er macht dich noch weinen,wo heut du gelacht.

»Še vedno ga ni. Pusti me čakati.«Umri!Nekdo umre, poleg njega drugi živi:zato je svet tako globok in lep.

Španska pesmarica

Ne zaupaj ljubezni, najdražji, tej ne zaupaj!

Ne zaupaj ljubezni, najdražji, tej ne zaupaj!Spravi te v jok, kjer si se danes smejal!

Ne vidiš, kako se tanjša okroglina lune?Tudi sreča ni nič manj opoteča. In brž se lahko maščuje.Pa ljubezen? Tej ne zaupaj! Spravi te v jok,kjer si se danes smejal.

O, nori ponos,skrbnó se ga brani! Murnčki v maju pojo med lesovjem,a potem ovije jih sen. Pa ljubezen? Tej ne zaupaj!Spravi te v jok, kjer si se danes smejal.

Le kam blodiš zdaj?Poslušaj nasvet: Otrok, ki nosi puščíce, se rad ponorčuje.In dnevi bežijo.Pa ljubezen? Tej ne zaupaj!Spravi te v jok,kjer si se danes smejal.

Ni vedno svetlo,ni vedno temno,žareči radosti bliščprav hitro zbledi.Amor, hinavski pajdaš,njega se varuj!Spravi te v jok, kjer si se danes smejal.

In dem Schatten meiner LockenIz španščine prevedel Paul Heyse

In dem Schatten meiner LockenSchlief mir mein Geliebter ein.Weck’ ich ihn nun auf? – Ach nein!Sorglich strählt’ ich meine krausenLocken täglich in der Frühe,Doch umsonst ist meine Mühe,Weil die Winde sie zerzausen.Lockenschatten, WindessausenSchläferten den Liebsten ein.Weck’ ich ihn nun auf? – Ach nein!Hören muß ich, wie ihn gräme,Daß er schmachtet schon so lange,Daß ihm Leben geb’ und nehmeDiese meine braune Wange,Und er nennt mich eine Schlange,Und doch schlief er bei mir ein.Weck’ ich ihn nun auf? – Ach nein!

Mögen alle bösen Zungen immer sprechen, was beliebt …Iz španščine prevedel manuel von Geibel

Mögen alle bösen ZungenImmer sprechen, was beliebt:Wer mich liebt, den lieb’ ich wieder,Und ich lieb’ und bin geliebt.

Schlimme, schlimme Reden flüsterneure Zungen schonungslos,doch ich weiß es, sie sind lüsternnach unschuld’gem Blute bloß.Nimmer soll es mich bekümmern,schwatzt so viel es euch beliebt;wer mich liebt, den lieb’ ich wieder,und ich lieb’ und bin geliebt.

Zur Verleumdung sich verstehet Nur, wem Lieb’ und Gunst gebrach,Weil’s ihm selber elend gehet,Und ihn niemand minnt und mag.Darum denk’ ich, daß die Liebe, Drum sie schmähn, mir Ehre giebt;Wer mich liebt, den lieb’ ich wieder,Und ich lieb’ und bin geliebt.

Wenn ich wär’ aus Stein und Eisen,Möchtet ihr darauf bestehn,Daß ich sollte von mir weisenLiebesgruß und Liebesflehn.

V senci mojih kodrov

V senci mojih kodrovje zaspal moj ljubček.In naj ga zdaj zbudim? – O, ne!Skrbno si vsako jutrorazčešem svoje kodre. A moj trud je zaman, saj jih zmršijo vetrovi.Sence kodrov, piš vetrovso uspavali ljubega.In naj ga zdaj zbudim? – O, ne!Hočem slišati, kako ga grize, kako že dolgo koprni,da mu življenje daje in jemljeto moje rjavo lice.Pravi, da sem kača.A vendar je zaspal pri meni. In naj ga zdaj zbudim? – O, ne!

Naj vsi jeziki zlobni klevetajo, kar se jim pač zdi

Naj vsi jeziki zlobni klevetajo, kar se jim pač zdi:kdor me ljubi, mu ljubezen vračam,ljubim srčno, res sem ljubljena.

Zle, o, zle so govorice, ki jeziki vaši jih nesramno šepetajo,a jaz vem, kako v svoji so pohoti željni le krvi nedolžne.Za to ne delam si skrbi, čvekajte, kolikor se vam pač zdi,kdor me ljubi, mu ljubezen vračam, ljubim srčno, res sem ljubljena.

Opravljati vse do obisti zna le tisti, ki milost je izgubil in najdražje vse: samcat beden se počuti, ker ga nihče ne ljubi, ne mara ga nihče.In mislim, da prezir do te ljubezni moje meni le je v prid in čast.Kdor me ljubi, mu ljubezen vračam,ljubim srčno, res sem ljubljena.

Če bi bila iz kamna in železa,morda bi vztrajali vi vsi,da od sebe moram odvrnitihrepenenje in pozdrav ljubezni.

Doch mein Herzlein ist nun leiderWeich, wie’s Gott uns Mädchen giebt;Wer mich liebt, den lieb’ ich wieder,Und ich lieb’ und bin geliebt.

Geh’, Geliebter, geh’ jetzt!Iz španščine prevedel Emanuel von Geibel

Geh, Geliebter, geh jetzt!Sieh, der Morgen dämmert.

Leute gehn schon durch die Gasse,Und der Markt wird so belebt,Dass der Morgen wohl, der blasse,Schon die weissen Flügel hebt.Und vor unsern Nachbarn bin ichBange, dass du Anstoss gibst;Denn sie wissen nicht, wie innigIch dich lieb’ und du mich liebst.Drum, Geliebter, geh jetzt!Sieh, der Morgen dämmert.

Wenn die Sonn’ am Himmel scheinendScheucht vom Feld die Perlen klar,Muss auch ich die Perle weinendLassen, die mein Reichtum war.Was als Tag den andern funkelt,Meinen Augen dünkt es Nacht,Da die Trennung bang mir dunkelt,Wenn das Morgenrot erwacht.Geh, Geliebter, geh jetzt!Sieh, der Morgen dämmert.

Fliehe denn aus meinen Armen!Denn versäumest du die Zeit,Möchten für ein kurz ErwarmenWir ertauschen langes Leid.Ist in FegefeuersqualenDoch ein Tag schon auszustehn,Wenn die Hoffnung fern in StrahlenLässt des Himmels Glorie sehn.

Drum, Geliebter, geh jetzt!Sieh, der Morgen dämmert.

A na žalost moje mehko je srce,kakor Bog ga deklicam nameni. Kdor me ljubi, mu ljubezen vračam,ljubim srčno, res sem ljubljena.

Ljubimec moj, pojdi, zdaj pojdi!

Ljubimec moj, pojdi, zdaj pojdi!Glej, jutro se že dani.

Na ulici je že polno ljudi, in trg bo oživel,da bledo jutrože dviga bele peruti. Strah me je, da se bodonad tabo zgražali naši sosedje,saj ne vedo, kako srčno te ljubim in tudi ti mene.Zato, ljubimec moj, pojdi.Glej, jutro se že dani!

Ko sonce zasije na nebu,se izgubijo biseri s travnika.Jokaje tudi jaz zgubljam svoj biser,ki je bil moje bogastvo.Kar se drugim kot dan zablešči,je kot noč za moje oči.Strah me je bližnje ločitve,ko jutranji svit zardi. Zdaj, ljubimec moj, pojdi!Glej, jutro se že dani.

Zbeži iz mojega objema!Če zamudiš pravi trenutek,bova za malo topline zamenjaladolgo trpljenje.V mukah pekla že preneseš en dan,če se v dalji upanje žari v gloriji neba.

Zato zdaj, ljubimec moj, pojdi!Glej, jutro se že dani.

Joaquín Rodrigo

Cuatro madrigales amatoriosNeznani pesnik

Con qué la lavaré?Con qué la lavaréla tez de la mi cara?Con qué la lavaré,Que vivo mal penada?Lávanse las casadascon agua de limones:lávome yo, cuitada,con penas y dolores.

Vos me matásteisVos me matásteis, niña en cabello,vos me habéis muerto.Riberas de un ríoví moza vírgen,Niña en cabello,vos me matásteis,Niña en cabello,vos me habéis muerto.

De dónde venís, amore?De dónde venís, amore?Bien sé yo de dónde.De dónde venís, amigo?Fuere yo testigo!Ah!Bien sé yo de dónde.

De los álamos vengo, madreDe los álamos vengo, madre,de ver cómo los menea el aire.De los álamos de Sevilla,de ver a mi linda amiga.

Štirje ljubezenski madrigali

S čim jo bom umila?S čim jo bom umila,kožo na svojem obrazu?S čim jo bom umilajaz, hudo kaznovana?Poročene jo umivajoz limonino vodo,jaz, vsa v skrbeh, jo umivamz bolečino, tesnobo.

Ubila si meUbila si me,dekle z razpuščenimi lasmi,zdaj sem mrlič.Na obrežju rekesem ugledal mladenko,dekle z razpuščenimi lasmi,ubila si me, dekle z razpuščenimi lasmi,zdaj sem mrlič.

Od kod prihajaš, ljubezen?Od kod prihajaš, ljubezen?Jaz dobro vem, od kod.Od kod prihajaš, prijatelj?Če bi bil priča,oh,bi dobro vedel, od kod.

Od topolov prihajam, matiOd topolov prihajam, mati,videl sem, kako jih vetrc mrši. Od topolov v Sevilli prihajam,obiskal sem zalo dekle.

Enrique Granados

Maja dolorosa Fernando Periquet

Oh muerte cruel!Oh muerte cruel!Por qué tú, a traición,mi majo arrebataste a mi pasión?No quiero vivir sin él,porque es morir, porque es morirasí vivir!

No es posible yasentir más dolor:en lágrimas deshecha ya mi alma está.Oh Dios, torna mi amor,porque es morir, porque es morirasí vivir!

Ay majo de mi vidaAy majo de mi vida,no, no, tú no has muerto!Acaso yo existiesesi fuera eso cierto?

Quiero, loca, besar tu boca!Quiero, segura, gozar más de tu ventura,ay!, de tu ventura.

Mas, ay!, deliro, sueño:mi majo no existe.En torno mío el mundolloroso está y triste.A mi duelo no hallo consuelo!Mas muerto y frío siempre el majo será mío.Ay! Siempre mío.

De aquel majo amanteDe aquel majo amante que fué mi gloriaguardo anhelante dichosa memoria.El me adoraba vehemente y fiel.Yo mi vida entera di a él.Y otras mil diera si él quisiera,que en hondos amores martirios son las flores.

Žalostna ljubica

O, kruta smrt!O, kruta smrt!Zakaj s prevarosi mi ljubega ubila,ki sem ljubila ga strastno?Nočem živeti brez njega, saj umiram, umiram,ko tako živim!

Ni mogoče, da bi prenesla še bolj kruto bolest:moja duša se topi v solzah, o Bog, vrni mi mojo ljubezen,saj umiram, umiram,ko tako živim!

O, ljubi mojega življenja O, ljubi mojega življenja, ti nisi mrtev!Bi mar še živela,če bi bilo to res?

Noro želim poljubljati tvoje ustnice!Želim si,dobro vem, želim si več sreče s teboj.

O, moje sanje so blodne:mojega ljubega ni več.Svet okrog mene je v solzah, užaloščen.Ni je tolažbe za mojo žalost. Vedno bolj mrtev in mrzel bo ljubi moj. Za vedno moj!

O tistem postavnem ljubimcuO, moj postavni ljubimec,bil si moja radost,koprneče čuvam spomin na srečne trenutke.Oboževal me je,vzneseno in zvesto.Dala sem mu vse svoje življenje.In še tisočkrat bi gače bi to želel,kajti v neizmernih ljubeznihso muke cvetovi.

Y al recordar mi majo amadovan resurgiendo ensueños de un tiempo pasado.

Ni en el Mentidero ni en la Floridamajo más majo paseó en la vida.Bajo el chambergo sus ojos vícon toda el alma puestos en míque a quien miraban enamoraban,pues no hallé en el mundo mirar más profundo.

Y al recordar mi majo amadovan resurgiendo ensueños de un tiempo pasado.

Jesús Guridi

Sies canciones Castellanas Ljudsko besedilo

Allá ariba, en aquella montañaAllá arriba, en aquella montaña, yo corté una caña, yo corté un clavel.Labrador ha de ser, labrador,que mi amante lo es.No le quiero molinero, que me da con el maquilandero.Yo le quiero labrador, que coja las mulas y se vaya a arar y a la medianoche me venga a rondar.Entra labrador si vienes a verme. Si vienes a verme ven por el corral,sube por el naranjo, que seguro vas.Entra labrador si vienes a verme.

No quiero tus avellanasNo quiero tus avellanas, tampoco tus alelíes,porque me han salido vanas las palabras que me diste.

Las palabras que me diste yendo por aqua a la fuente,como eran palabras de amor se las llevó la corriente.

In ko mi v spominu vznikne moj ljubljeni moški,se rojevajo sanje minulih dni.

Ne v Mentiderune v Floridinikoli ni bilo videtilepšega moškega.Pod okrajci klobuka so bile vame uprtenjegove oči, v njih se je zrcalila duša.Naj so pogledale kogarkoli,ga je navdala zaljubljenost.Ni ga bilo na svetu, ki bi imeltako globok pogled.

In ko mi v spominu vzniknemoj ljubljeni moški,se rojevajo sanje minulih dni.

Šest kastiljskih pesmi

Tam zgoraj, na tisti goriTam zgoraj, na tisti gori,sem odrezala trs in nagelj ubrala.Kmet mora biti, kmet,in to je moj ljubček.Ne maram mlinarja,ki mi zaračuna mlevnino.Ljubim svojega kmeta,ki zna z mulami in hodi oratin k meni opolnoči vasovat.Vstopi, moj kmet, če si prišel vasovat.Če bi me videl rad, pridi skozi stajo,splezaj na oranževec, saj ni nevarno. Vstopi, moj kmet, če si prišel vasovat.

Ne maram tvojih lešnikovNe maram tvojih lešnikov,še manj tvojega šeboja,bile so prevzetne besede,ki si mi jih izrekla.

Besede, ki si mi jih izrekla, ko si prišla po vodo k vodnjaku, so bile besede ljubezni,zato jih je reka odnesla.

Se las llevó la corriente de las cristalinas aguashasta llegar a la fuente donde me diste palabra,

Donde me diste palabra de ser mía hasta la muerte.

Joaquín Turina

FaruccaRamòn Maria de las Mercedes de Campoamor y Campoosorio

Está tu imagen, que admiro,tan pegada a mi deseo, que si al espejo me miro,en vez de verme te veo.

No vengas, falso contento,llamando a mi corazón,pues traes en la ilusión envuelto el remordimiento.

Marcho a la luz de la lunade su sombra tan en pos, que no hacen más sombra que unasiendo nuestros cuerpos dos.

Carlos Guastavino

La rosa y el sauceFrancisco Silva y Valdés

La rosa se iba abriendo Abrazada al sauce El árbol apasionada La amaba tanto! Pero una niña coqueta Se la ha robado Y el sauce desconsolado Le está llorando.

Odnesla jih je reka kristalnih voda, vse doklerni prižuborela do vodnjaka,kjer si mi dala besedo.

Kjer si mi dala besedo,da boš moja do smrti.

Farucca

Tvoja podoba, ki jo občudujem,je tako zlita z mojim koprnenjem,da če se pogledam v zrcalu, vidim tebe namesto sebe.

Ne hodi, zlagano veselje,kličoč moje srce,saj v iluzijo zavitiso krivde očitki.

Stopam v svetlobi mesečine, zasleduje me s tolikšno senco,da je videti le ena, čepravje v njej dvojica najinih teles.

Vrtnica in vrba

Vrtnica se je razpirala,objemajoč vrbo,drevo je gorečo v ljubeznitako silno ljubilo!A koketno deklemu jo je ukradloin drevo, vse obupano,joče za njo.

Joaquin Turina

Poema en forma de cancionesRamòn Maria de las Mercedes de Campoamor y Campoosorio

CantaresMàs cerca de mí te sientoCuando más huyo de tíPues tu imagen es en míSombra de mi pensamiento.

Vuélvemelo a decirPues embelesado ayerTe escuchaba sin oirY te miraba sin ver.

Poema v obliki dveh pesmi

PesemTembolj te čutim ob sebi,čimbolj bežim pred teboj,kajti tvoja podoba je v meni, senca vseh mojih misli.

Povej mi še enkrat,kajti včeraj, očaran,sem te poslušal, a ne slišal,gledal, ne da bi te videl.

Vse pesmi je v prostem verzu prevedla Alenka Bole Vrabec.

Pela je z Orkestrom dobe razsvetljenstva (Orchestra of the Age of Enlightenment), ansamblom Gabrieli Consort and Players, Barcelonskim simfoničnim orkestrom, Essensko filharmonijo, Orkestrom sv. Luke, Orkestrom Slovenske filharmonije in večino nizozemskih orkestrov.

Samospevom Barbara Kozelj izkazuje posebno naklonjenost. Z Juliusom Drakom in Phyllis Ferwerda redno nastopa na recitalih po vsej Evropi, zanjo pišejo tudi sodobni skladatelji. Z ansamblom Ebony Band je posnela svojo prvo ploščo Okoli Prage (Around Prague) ter doma in po svetu prejela izvrstne kritike.

Svojo glasbeno pot je začela na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa študirala na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Njeni učitelji so bili Marcos Bajuk, Irena Baar, Sasja Hunnego, Meinard Kraak in Anne Sofie von Otter. Bila je članica Nove operne akademije in Nizozemskega opernega studia.

Letošnja sezona ji med drugim prinaša debi v operni hiši v Leipzigu v vlogi Brangene v Wagnerjevi operi Tristan in Izolda, vlogo Oktavije v Monteverdijevi operi Kronanje Popeje z ansamblom Opera2day, Elgarjeve Morske slike z Richardom Egarrjem in Wagnerjeve Wesendonckove pesmi z Laurenceom Rennesom in Rezidenčnim orkestrom iz Haaga ter dva imenitna koncertna sporeda s priznanim ansamblom za sodobno glasbo Asko Schönberg Ensemble.

Mezzosopranistka Barbara Kozelj je karizmatična in vsestranska glasbenica. Z izvrstnimi nastopi navdušuje občinstvo na pomembnih odrih po svetu. Po debiju s Kraljevim orkestrom Concertgebouwa leta 2013 se je njena kariera začela strmo vzpenjati. Požela je pohvalne kritike strokovne javnosti in pri poslušalcih, ko je leto pozneje v Bachovem Pasijionu po Mateju z dirigentom Ivánom Fischerjem prvič nastopila v newyorški Carnegiejevi dvorani. Z njim je v Mozartovem Rekviemu nastopila na londonskem festivalu BBC Proms in se Budimpeškemu festivalskemu orkestru pridružila na evropski turneji, na gostovanju po Ameriki pa so posneli Mendelssohnovo scensko glasbo Sen kresne noči, ki je nato z velikim uspehom izšla pri založbi Channel Classics.

Na opernem odru je v vodilnih vlogah uspela v opernih hišah v Essnu, Bonnu in Amsterdamu. Debitirala je kot Penelopa v Monteverdijevi operi Odisejeva vrnitev v domovino v londonski dvorani Barbican z Akademijo za staro glasbo in Richardom Egarrjem. Kritiki so poudarili njeno »čudovito mirno prezenco in izrazno silovito podajanje Monteverdija«, minulo sezono pa je na turneji s skupino Opera2day iz Haaga požela velik uspeh z vlogo Madame de Tourvel v novoodkritem Vivaldijevem pasticciu Nevarna razmerja.

Sodelovala je z dirigenti Jaapom van Zwednom, Genadijem Roždestvenskim, Neemejem Järvijem, Kennethom Montgomeryjem, Paulom McCreeshem, Stefanom Solteszom, Janom Willemom de Vriendom, Antonyjem Hermusom, Ottom Tauskom, Urošem Lajovcem in Giordanom Bellincampijem.

mez

zoso

pra

nist

ka

V prihodnjih sezonah bo nastopal v zgodovinski londonski Dvorani Middle Temple v koncertnem ciklusu Julius in prijatelji, z Ianom Bostridgeom na koncertih v Kölnu, Bruslju, Schwarzenbergu, z mezzosopranistko Sarah Connolly v Amsterdamu, Madridu, Londonu, z Angeliko Kirschlager na Dunaju, v Zürichu in Leedsu, z Geraldom Finleyjem na Dunaju, v Hamburgu, Londonu, s Christophom Prégardienom v Bilbau, Londonu in Vilabertranu ter z Matthewom Polenzanijem v New Yorku. Beethovna bo izvajal na večerih pesmi na 92. cesti v New Yorku, Mahlerja in Mendelssohna v Amsterdamu ter Liszta v Dvorani Wigmore v Londonu.

Julius Drake živi v Londonu in uživa mednarodni sloves enega najbolj cenjenih pianistov, saj sodeluje na koncertih in snemanjih z mnogimi vodilnimi glasbeniki. Redno nastopa v največjih glasbenih središčih in na najpomembnejših festivalih: Aldenburgh, Edinburški festival, München, schubertiade v Avstriji, Salzburški festival, Carnegiejeva dvorana in Lincolnov center v New Yorku, Concertgebow v Amsterdamu, Dvorana Wigmore in festival BBC Proms v Londonu.

Številni njegovi posnetki so zapisani na izdajah založbe Hyperion z baritonistom Geraldom Finleyjem; Barberjeve pesmi, Schumannove Heinejeve pesmi in Brittnove Pesmi in pregovori so leta 2007, 2009 in 2011 prejele nagrado Gramophone, nagrajeni pa so bili tudi posnetki s tenoristom Ianom Bostridgeom. Za založbo Wigmore Live je med drugimi snemal z Alice Coote, Joyce DiDonato, Lorraine Hunt Lieberson, Christopherjem Maltmanom in Matthewom Polenzanijem. S čelistoma Natalie Clein in Christianom Poltéro je za založbi Hyperion in Bis posnel glasbo Kodályja in Schoecka, z mezzosopranistko Christianne Stotijn za založbo Onyx Mahlerja in Čajkovskega, za založbo Harmonia mundi pa angleške pesmi z Bejunom Mehto in Schuberta s Christophom Prégardienom – posnetek je prejel nagrado leta 2016 nemške glasbene kritike.

Trenutno snema zbrane pesmi Franza Liszta za založbo Hyperion – druga plošča zbirke s mezzosopranistko Angeliko Kirschlager je prejela nagrado BBC Music Magazine –, z Ianom Bostridgem pa štiri koncerte Schubertovih pesmi v živo iz londonske Dvorane Wigmore.

pia

nist

Vocal 3

With a Hint of Spain17 November 2019, at 7.30 pm (preconcert talk at 6.30 pm)

Marjan Kozina Hall, Slovenian Philharmonic

Barbara Kozelj mezzo-soprano

Julius Drake piano

Erich Wolfgang Korngold Alt-spanisch Glückwunsch Sterbelied Gefaßter Abschied

Alban Berg Vier Lieder

Hugo Wolf Spanisches Liederbuch

Joaquín Rodrigo Cuatro madrigales amatorios

Enrique Granados La maja dolorosa

Joaquín Turina Farucca

Jesús Guridi Seis canciones castellanas – selection

Carlos Guastavino La rosa y el sauce Bonita rama de sauce

  

The programme of the first part of the Vocal Series’ annual concert of works for voice and piano is like viewing the history of music in a mirror. The music of Wolf, Berg and Korngold, especially their songs, has deep roots in the late-Romantic language of the broader Austrian cultural sphere. There are many ways of approaching the masters of lieder Wolf, Berg and Korngold, the latter of whom is perhaps less salient in our consciousness. It is in fact lieder that represent the first compositional success of the sixteen-year-old Alban Berg. Ten years before meeting Schoenberg and writing Vier Lieder (Four Songs), his music developed based on the experience of his predecessors, especially Hugo Wolf. Berg’s name is also written large in the history of lieder, despite the fact that music critic Julius Korngold, father of Erich Wolfgang, did not expect great things from the composer after his meeting Schoenberg. Even as a twelve-year-old boy, Erich Wolfgang was regarded as a musical genius by Gustav Mahler. Korngold certainly justified the opinion of the director of the Vienna Opera House, as is demonstrated by the songs on the present programme, which were written after the composer settled in America. The second part of the programme speaks in a rather different musical language in terms of character and expression. Internationally renowned mezzo-soprano Barbara Kozelj and English pianist Julius Drake, who collaborates with the most important singers, will lead us to the world of songs from the Iberian Peninsula, with a touch of Basque and a musical grain of Argentina.

novi

ce

Zbor

a S

love

nske

filha

rmon

ije

Napovedujemo izjemno doživetje Slavnostni koncert ob jubilejni 30. sezoni Zbora Slovenske filharmonije 9. in 10. september 2020

Gallusova dvorana, Cankarjev dom

Orkester Slovenske filharmonije

Zbor Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent

Rowan Pierce sopran

Helen Charlston mezzosopran

Ruairi Bowen tenor

Laurence Williams basbariton

Tomaž Sevšek orgle

Domen Marinčič čembalo

Johann Sebastian Bach: Maša v h-molu

Priznani specialist za staro glasbo Stephen Layton in izbrani angleški solisti bodo z našima ansambloma poustvarili veliko Bachovo delo, ki ga v Ljubljani nismo slišali že 20 let.

Dva koncerta ob jubileju Lojzeta Lebiča 20. novembra 2019 bo Zbor Slovenske filharmonije gostoval v Kopru, v Dvorani sv. Frančiška Asiškega. Pod dirigentskim vodstvom Jerice Bukovec bomo izvajali izbrane zborovske skladbe Lojzeta Lebiča, ki je izjemno obogatil sodobno slovensko zborovsko ustvarjalnost.

22. novembra 2019 se srečamo s skladateljem Lojzetom Lebičem na Prevaljah, v Družbenem domu njegovega rojstnega kraja.

29. novembra 2019 vabimo na koncert ob izidu zgoščenke skladateljice Katarine Pustinek Rakar. Zboru Slovenske filharmonije bo v Dvorani Marjana Kozine Sebastjan Vrhovnik, ki se podpisuje tudi pod posnetke na zgoščenki.

14. decembra 2019 bomo koncertirali v Novem mestu, v sakralnem abonmaju Stolne cerkve sv. Nikolaja. Z gostujočim dirigentom Benijem Csillagom bomo predstavili predbožični spored skladb iz svetovne zborovske literature.

abonma 2019/20

Vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljanamed delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.siSpletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si/

Cena vstopnice posameznega koncerta: 5 €

www.filharmonija.si

Ciklus družinskih koncertov 2019/204. koncert21. december 2019 ob 11.00Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

NAŠE BOŽIČNO DREVO

Slovenski tolkalni projekt

APZ Tone Tomšič

Jerica Bukovec, dirigentka

V sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana

Naše božično drevo popelje poslušalce prek izjemno zanimive in harmonične kombinacije barv tolkal in zbora v čarobnost božičnega časa. Na tem koncertu želimo pričarati vzdušje praznika, ki ga običajno preživimo v krogu družine in ljubljenih oseb, ter prijetno razpoloženje, ki ga ustvarijo človeška toplina, prijaznost, božične pesmi in iskrena sreča. Slovenske božične pesmi bodo zazvenele v zanimivih priredbah za zbor in tolkala ter tako dobile svežo podobo; mladi poslušalci v občinstvu pa lahko zapojejo skupaj z zborom.

5+Priporočena

starost

BožičnikoncertSlovenskefilharmonije

Zbor in Orkester Slovenske filharmonijePhilipp von Steinaecker dirigent

spored Charpentier | Bach | Händel | Cimarosa | Gluck | Mozart | Berlioz | Fauré | Močnik | Sibelius | Menotti

19. december 2019 ob 18.00

Dvorana Marjana KozineSlovenska filharmonija

vstopnice:blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si

www.filharmonija.si

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonije, Vokalni abonma, št. 3Izdala: Slovenska filharmonijaDirektorica: Marjetica MahneUmetniški vodja ZSF: Borut SmrekarAvtor spremnega besedila koncerta, urednik življenjepisov in besedil skladb: Tomaž FaganelPrevodi v prostem verzu: Alenka Bole Vrabec Jezikovni pregled slovenskega besedila: Tanja SvenšekOblikovanje: Futura DDB, d.o.o.Prelom: Vlado TrifkovičFotografija na naslovnici: Andreas TerlaakTisk: Birografika Bori, LjubljanaNaklada: 300 izvodovLjubljana, november 2019

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 13. novembra 2019.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si

Ustanoviteljica Slovenske filharmonije je Vlada Republike Slovenije. Dejavnost Slovenske filharmonije financira Ministrstvo za kulturo.