•

D. Ignjatovič

v* Darinka IGNJATOVIC

- 37 - EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

SLOVENSKA ODLAGALIŠČA V LUČI EVROPSKE ZAKONODAJE

1.0 UVOD

Med okoljsko zakonodajo, ki jo bo potrebno prilagoditi evropski zakonodaji je tudi predpis, ki bo urejal izgradnjo in obratovanje odlagališč ter predpis o ravnanju z odpadki. Te akte že nekaj let pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor in lahko bi rekli , da so tik pred tem, da bodo ugledali luč sveta. Kakšne posledice bo imelo sprejetje teh predpisov v obliki odredb na naše komunalno gospodarstvo oz. za lastnike obstoječih odlagališč , kar so v večini občine , bi prikazala v sledečem prispevku.

2.0 STANJE OBSTOJEČiH ODLAGALIŠČ

V popisu , ki smo ga na VGP Drava izvedli za Ministrstvo za okolje in prostor že leta 1994,smo zajeli obstoječa aktivna komunalna odlagališča . V letošnjem letu po naročilu istega naročnika popis obnavljamo in dopolnjujemo s popisom večjih odlagališč industrijskih odpadkov. To so v glavnem monodeponije odpadkov železarske industrije, kemijske in rudarske industrije, termoelektrarn , ipd.

V letošnjem letu smo tako v popis zajeli 58 komunalnih odlagališč in 20 večjih industrijskih odlagališč v Sloveniji.

Obstoječa komunalna odlagališča je pravzaprav težko opredeliti kot nenevarna, saj se je v preteklih desetletjih nanje odlagalo vse vrste odpadkov na netesnjeno podlago brez ustreznega nadzora. Tako so se nanje odlagali tudi nevarni odpadki, kot je embalaža pesticidov, herbicidov, odpadna olja , živalski ostanki (kože, kadavri) in med gospodinjskimi odpadki ostanki zdravil , baterije , akumulatorji , hladilniki s kompresorji, itd.

Prav tako, kot ni učinkovite kontrole na vstopu na odlagališče , je tudi pri zbiranju odpadkov običajna praksa klasično zbiranje mešanih odpadkov in njihovo skupno odlaganje na deponiji. Posamezne primere ločevanja na viru izniči neorganiziran trg sekundarnih surovin (papirja , stekla, kovine, plastike, itd.). Teh ni mogoče plasirati niti po simbolični ceni , ali pa so stroški odvoza k predelovalcem večji kot je trenutna cena odlaganja na obstoječih odlagališčih .

Dejstvo, da ne funkcionira trg sekundarnih surovin deluje na zbiralce destimulativno in bo imelo dolgoročne posledice pri uveljavljanju nove odredbe, ki načrtuje progresivno izločanje odpadkov z visokim procentom masnega deleža celotnega organskega ogljika v odpadkih in izločanje

biorazgradljivih odpadkov.

Ob popisu, ki ga pravkar azunramo, ponovno ugotavljamo, da se življenjska doba obstoječim

odlagališčem izteka, saj bo do leta 2000 zapolnjenih 30 od 58 odlagališč komunalnih odpadkov in še 17 do leta 2005.

3.0 POVZETEK OSNUTKA ODREDBE O ODLAGALIŠČiH ODPADKOV

Osnutek odredbe odlagališč odpadkov je prilagojen zahtevam evropske smernice in razvršča nadzemna odlagališča v sledeče kategorije:

• odlagališča za inertne odpadke, • odlagališča za nenevarne odpadke, • odlagališča za nevarne odpadke .

• Darinka IGNJATOViČ univ.dipl.inž.gradb., DRAVA Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Sektor vodno gospodarstvo,

Ljubljanska 9 Maribor

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

- 38 -D. Ignjatovič

EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

V ustrezno kategorijo se odlagališča razvrščajo na podlagi določenih mejnih vrednosti parametrov odpadkov in mejnih vrednosti parametrov izlužkov odloženih odpadkov.

Odredba določa, da lahko obstoječa odlagališča, ki niso urejena v skladu z njo obratujejo v sedanjem stanju le do 31 .12.1999 (47. člen). Za vsa, ki bodo obratovala še po tem roku, pa bo potrebno v 3-teh letih pripraviti prilagoditveni sanacijski program in ga izvesti v 5-tih letih po uveljavitvi odredbe.

Prilagoditev novi odredbi pa pomeni za odlagališča nenevarnih odpadkov sledeče zahteve:

• ureditev vhod ne kontrole s tehtnico in kontrolo istovetnosti oddanih odpadkov z odvzetimi vzorci odpadkov,

• izvajanje odlaganja odpadkov po tehnološkem načrtu ,

• izvajanje obratovalnega monitoringa ter kontrola stabilnosti in deformacij deponijskega telesa, • odpadke, ki vsebujejo več kot 5 masnih odstotkov celotnega organskega ogljika, je potrebno

aktivno razplinjevati (z odsesavanjem), pline pa uporabiti ali pa vsaj sežigati na varen način ,

• urediti začasno skladiščenje izločenih odpadkov, ki jih ni dovoljeno odlagati , • zajemati in čistiti izcedne vode, • urediti odvodnjo čistih in odpadnih meteornih vod s celotnega območja odlagališča ,

• prekriti zaključene površine odlagališča s sledečimi plastmi , kot prikazuje slika 1.

Slika 1 : Površinsko tesnenje odlagališča za nenevarne odpadke

~ 100cm

~ 40cm

~ 50cm

MI~ICEV VaDARSKI DAN '98

zarast

rekultivacijska plast

drenažni sloj

zaščitni sloj sloj tesniina folija , d> 2.5mm

mineralni tesniini plasti

~--+ plast za razplinjevanje

izravnaina plast velikost zrn d~ 100mm

odpadki

•

•

..

- 39 -D. Ignjatovič

4.0 STROŠKI PRILAGODITVE ODREDBI

EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

Ocena stroškov je izvedena za prilagoditev povprečno velikega odlagališča 3 ha, ki ga je potrebno opremiti z objekti za nadzor, urediti odvod njo čistih vod in zajem ter čiščenje izcednih vod , urediti plinski sistem z izgorevanjem na bakli in prekriti površino po zahtevah odredbe.

tehtnica 100.000 DEM meteorološka postaja 20.000 DEM piezometri 30.000 DEM deformacijski nadzor 30.000 DEM odvod meteornih vod 50.000 DEM zajem izcednih vod 80.000 DEM čistilna naprava 250.000 DEM bakla 150.000 DEM skladišča za izločene odpadke 100.000 DEM vhodni objekt, laboratorij 100.000 DEM infrastruktura 60.000 DEM razplinjevanje za cca 3,0 ha x 700.000 DEM 2,100.000 DEM prekrivanje za cca 3,0 ha x 1,200.000 DEM 3,600.000 DEM SKUPAJ: 6,670.000 DEM

V to oceno pa ni zajeta pridobitev niti enega m3 dodatnega volumenskega prostora in stroški vzdrževanja odlagališča.

Ureditev dodatnih površin po zahtevah odredbe je odvisna od naravnih danosti podlage in seveda prostorskih možnosti. Cena pravilno zgrajenega talnega tesnenja z drenažo izcednih vod znaša cca 200 DEM1m2. Tako je cena novo zgrajenega ha površine brez odkupa zemljišča in dodatnih raziskav cca 2,0 mio DEM/ha.

Po poznavanju razmer ocenjujemo, da je od tistih odlagališč , ki jim bo iztekla življenjska doba pred letom 2005 vsaj 2/3 neurejenih in da bi prilagoditev teh novi odredbi veljala državo 30 x 6,67 mio = 200,0 mio DEM brez pridobitve dodatnega volumenskega prostora.

5.0 DILEME LASTNIKOV ODLAGALIŠČ

Večina upravljalcev odlagališč oz. njihovih lastnikov - občin se ukvarja z vprašanjem, kaj naj počnejo v prihodnje? Naj svoja odlagališča zaprejo ali jih kjer je mogoče širijo? Naj najdejo novo lokacijo sami al i skupaj z drugimi občinami? So aktualne sežigalnice? Če so, kako se bo potrebno pripraviti za prevoz odpadkov do njih? Naj vsa ta vprašanja ne dobijo ustreznega odgovora?

Od 58 registriran ih komunalnih odlagališč je dokončno zaprtih le 5. Ostalih 25, ki jim bo življenjska doba iztekla do leta 2000 bi bilo najbolj racionalno zapreti pred uveljavitvijo zahtev odredbe. Toda kam potem z odpadki? Ali na to odgovarja Nacionalni program varstva okolja, na katerega se država pogosto sklicuje?

Ta nam o konkretnih usmeritvah ne pove nič, razen da bo v bodoče za programe na področju varstva okolja namenjeno namesto sedanjih 0,5 % BDP 1,5 % BDP. Kako jih bodo državne institucije razporejale, ni jasno.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

D. Ignjatovič

6.0 SKLEP

- 40- EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

Dejstvo je, da bi morala država z raznimi vzvodi učinkoviteje podpreti prizadevanja združenj lokalnih skupnosti, ki želijo najti skupne primerne lokacije za sodobne regijske centre za ravnanje z odpadki. Njihovi neuspehi v posameznih okoljih so vse preveč podvrženi politiki lokalnih veljakov, ki vsaka 4 leta zrušijo dosežke prejšnjih vladajočih struktur in izničijo izsledke naravoslovne in tehnične stroke.

Sočasno bo potrebno vzpodbujati proizvajalce odpadkov k zmanjševanju le-teh, podpirati razvoj tehnologij za izločanje za odlaganje neprimernih odpadkov na obstoječih odlagališčih in razviti borzo sekundarnih surovin. Upravljalcem odlagališč pa bo moralo postati jasno, da je cena odloženega m3

odpadka bistveno višja od stroškov za izločen m3 odpadka. Trenutna cena standarda obstoječih odlagališč dokazuje prav nasprotno, namreč, da je najceneje vse odpadke vreči na deponijo.

MI$IČEV VODARSKI DAN '98