so papirnate brisačke res iz dreves? - university of ljubljana papirnate... · 2018. 1. 5. · 1...

Vzgojiteljeva refleksija o raziskovalnem raziskovanju/učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravili: Kristina Primožič in Sanja Nenadić, 2014; konzulent: doc. dr. Gregor Torkar

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

So papirnate brisačke res iz dreves?

Modul za raziskovanje (učenje) zgodnjega naravoslovja pri predšolskih otrocih.

Osrednje kurikularno področje: narava Izobraževalna raven: vrtec Starost otrok: 5–6 let.

Povzetek VAUK/PROFILES modul “So papirnate brisačke res iz dreves?” obravnava oz. pri otroku oblikuje predstavo o varovanju narave. Z raziskovanjem in učenjem si otrok ustvari ustrezno povezavo med sekanjem/uničevanjem dreves (porabo lesa) in porabo papirnatih brisačk. V vrtčevskem prostoru (v vrtčevskih toaletah) otrok skupaj s sovrstniki sodeluje pri raziskovalni nalogi – meri porabo papirnatih brisačk in oblikuje “slogane”, ki naj bi zmanjšali porabo papirnatih brisačk. Uspešnost dela (porabo papirja pred in po tem, ko so “slogani” razobešeni) meri oz. ocenjuje na podlagi opazovanja porabe in vnašanja podatkov o porabi v matematični stolpični diagram.

mailto:[email protected]




2

Modul vključuje

1. Navodila za otroke Podroben opis scenarija ter učne vsebine in naloge, ki jih morajo otroci rešiti.

2. Navodila za vzgojitelja. Predlogi, kako učiti preko igre z učnim modulom.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

4. Vzgojiteljevi zapiski

Vzgojitelj v refleksiji zapiše, kako je proces v okviru zastavljenih ciljev in kompetenc potekal – zapiše, ali otroci razumejo povezavo med lesom in papirnatimi brisačkami in, če vedo zakaj moramo biti pri porabi papirnatih brisačk varčni. Zapiše tudi, ali so bili otroci preko celotnega naravoslovnega raziskovanja aktivni ali jih je obravnavana tema pritegnila, ali so znali meriti porabo papirnatih brisačk (če so znali podatke vnašati in brati iz izbranega, npr. stolpčnega, prikaza).





3

Zahvala Modul sta pripravili Kristina Primožič in Sanja Nenadić (konzulent: doc. dr. Gregor Torkar) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.


http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










4

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula

Globalna cilja: – Otrok si starosti ustrezno oblikuje predstavo o varovanju narave – v povezavi z ohranjanjem dreves oz. gozdnih površin (povezave med porabo papirja in sekanjem dreves). – Otrok pridobiva konkretne izkušnje, kako sam in drugi vrtčevski otroci lahko vplivajo na naravo oz. kako dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolje. Konkretni cilji: – Otrok aktivno sodeluje v okviru pogovora o varovanju narave: izraža svoja stališča, videnja, mnenja in ideje. – Otrok lista literaturo na obravnavano tematiko; postavlja različna vprašanja, ki izhajajo iz njegovega zanimanja in iz njegovega predznanja, doslej doživetih izkušenj. – Otrok spoznava postopek reciklaže papirja in izdela svoj list recikliranega papirja. – Otrok meri oz. spremlja porabo toaletnih brisačk v vrtčevskih sanitarijah – spremljanje porabe vnese tudi v izdelan matematični diagram (stolpčni diagram). Otrok pri tem spoznava grafični prikaz, ga oblikuje in odčitava. Ob tem razvija tudi miselne operacije, ki so osnova za seštevanje (npr. prešteje kolikokrat je bilo potrebno zaboj za izvleko toaletnih brisačk napolniti v celem tednu). Kompetence: – Oblikovanje komunikacijskih (govornih, predopismenjevalnih) spretnosti. – Oblikovanje otrokovih spretnosti za raziskovalno delo. – Oblikovanje spoštljivega in odgovornega odnosa do narave oz. naravnega okolja. – Poznati povezavo med ohranitvijo dreves in porabo (tudi reciklažo) papirja. – Zavedanje svojega vplivanja na varovanje okolja oz. ohranitev naravnega okolja. Vsebina učnega načrta: – Pogovor o varovanju narave; kako vsak posameznik lahko vpliva na varovanje/ohranitev naravnega okolja. – Pogovor o izdelavi oz. pridelavi papirja; tudi o reciklaži papirja. – Izvedba postopka reciklaže papirja (izdelava recikliranega papirja). – Meritve porabe papirnatih bisačk na vrtčevskih toaletah (s pomočjo ustreznega matematičnega prikaza) in analiza porabe. – Izdelava sloganov, ki bi naj vplivali na zmanjšano porabo papirnatih brisačk oz. bi pripomogli k varčni porabi. Metode in oblike dela – metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor); demonstracijske metode (risanje); eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (poučevanje s primeri); – oblike (frontalna, indvidualna, skupinsko delo); – didaktični sistemi (projektno delo).





5

Predviden čas: trije tedni (15 dni).

Predznanje; 1. Otrok naj bi imel izoblikovano osnovno naravoslovno pismenost v navezavi z

varovanjem naravnega (npr. gozdnega) prostora. 1. Otrok naj bi poznal osnovni pomen simbolov – da se otrok zaveda, da simbol

nadomešča zapisano ali povedano besedilo. 2. Otrok naj bi znal uporabljati simbole v različnih grafičnih prikazih (npr. stolpčni

diagram) – grafične prikaze pa tudi uporabiti vse znane podatke in jih urediti.





6

Aktivnosti otrok

So papirnate brisačke res iz dreves? Ime in priimek: __________________________ Skupina:_______________________

(1) Zakaj se to učim? Zakaj to raziskujem? Zakaj to spoznavam?

V današnji družbi porabimo/uporabimo/zavržemo veliko materiala oz. stvari, ki bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti oz. s pravilnim ločevanjem odpadkov vsaj predelati oz. recikirati za ponovno uporabo. Poleg plastičnih izdelkov so tudi izdelki iz papirja (pisarniški papir, toaletni papir, papirnate brisačke …) v današnjem času dokaj poceni. Ravno zaradi tega se ljudje ne zavedamo, da ima lahko naše početje za naravo izredno neugodne posledice. Ne vprašamo se, koliko dreves je potrebno posekati, da dobimo papir, ki ga uporabljamo vsakdanje – velikokrat sploh ne znamo povezati papirja z gozdom, z drevesi itn. Zdi se nam kot, da papir enostavno ni produkt pridelan iz lesa. Pri porabi papirnatih brisačk v domačem okolju (npr. v kuhinji) oz. javnih toaletah smo veliki potrošniki – ne vzamemo zgolj enega lističa, pač pa jih vzamemo kar cel kupček (pa čeprav je površina naših rok dokaj majhna oz. si je mogoče roke obrisati z zgolj enim lističem). Začeti se moramo zavedati tega, da lahko z našim početjem (z varčevanjem papirnatih brisačk) vplivamo na sekanje dreves oz. izsekavanje gozdov – iz na tak način dejavno vplivamo na varovanje oz. ohranjanje naravnega okolja.

(2, 3) Učni cilji in dosežki: Globalna cilja: – Otrok si starosti ustrezno oblikuje predstavo o varovanju narave – v povezavi z ohranjanjem dreves oz. gozdnih površin (povezave med porabo papirja in sekanjem dreves). – Otrok pridobiva konkretne izkušnje, kako sam in drugi vrtčevski otroci lahko vplivajo na naravo oz. kako dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolje.





7

Konkretni cilji: – Otrok aktivno sodeluje v okviru pogovora o varovanju narave: izraža svoja stališča, videnja, mnenja in ideje. – Otrok lista literaturo na obravnavano tematiko; postavlja različna vprašanja, ki izhajajo iz njegovega zanimanja in iz njegovega predznanja, doslej doživetih izkušenj. – Otrok spoznava postopek reciklaže papirja in izdela svoj list recikliranega papirja. – Otrok meri oz. spremlja porabo toaletnih brisačk v vrtčevskih sanitarijah – spremljanje porabe vnese tudi v izdelan matematični diagram (stolpčni diagram). Otrok pri tem spoznava grafični prikaz, ga oblikuje in odčitava. Ob tem razvija tudi miselne operacije, ki so osnova za seštevanje (npr. prešteje kolikokrat je bilo potrebno zaboj za izvleko toaletnih brisačk napolniti v celem tednu). (4) Predzanje: 1. Otrok naj bi imel izoblikovano osnovno naravoslovno pismenost v navezavi z




(5) Viri: Burnie, D. (1990). Drevesa. Murska sobota: Pomurska založba.

Ostruh, J. (1999). Papir in njegove skrivnosti. Celje: Osnovna šola Frana Rosa.

Podgoršek, M. (2011). Eko kralj. Domžale: Epistola.

Pimont, M. (2009). Podobe gozdov. Ljubljana: Oka. (6) Novi pojmi: varstvo gozdov, poseg v naravo, recikliranje (papirja), predelava (papirja), poraba (gozdnih virov oz. papirnatih brisačk).





8

Aktivnosti otrok

1. teden: v skupini poteka splošen pogovor o varovanju narave, pregledovanju literature na obravnavano tematiko (različni leksikoni, enciklopedije) itn. Otroke usmerimo k razmišljanju o tem, kako oni sami vplivajo lahko na varovanje narave. Po splošnem pogovoru o varovanju narave se osredinimo na papir – otroke vprašamo po tem, kje vse papir uporabljamo in kako (iz česa) papir nastane. V okviru tega otroke seznanimo tudi s postopkom recikliranja papirja. Reciklažo papirja izvedemo v skupini (recikiran papir kasneje tudi uporabimo: za izdelavo sloganov in napisov o varčni uporabi toaletnih brisačk). Otroke usmerimo k razmišljanju o tem, ali so tudi toaletne brisačke in toaletni papir narejeni iz lesa (iz drevesa). Postavimo jim raziskovalno vprašanje: kako bi lahko izmerili koliko papirnatih brisačk porabimo vsakodnevno, v enem tednu. Ideje otrok upoštevamo, skušamo pa jih usmeriti na to, da bi merili porabo po posamezni izpraznitvi oz. polnitvi zaboja za izvleko papirnatih brisačk. 2. teden: v drugem tednu obravnavanja tematskega sklopa otroci vsakodnevno spremljajo porabo papirnatih brisačk (s pomočjo enega od matematičnih prikazov podatkov: npr. oblikovan diagram na plakatu – nanj pa lepijo izrezane papirnate kroge; en krog pomeni en izpraznjen zaboj za izvleko toaletnih brisačk). Ob koncu dneva otroci preštejejo, koliko polnitev je bilo potrebnih. Na koncu tedna preštejejo, koliko polnitev je bilo potrebnih čez celoten teden – tj. koliko toaletnih brisačk so uporabili v enem tednu. Na koncu drugega tedna otroke motiviramo oz. usmerimo k izdelavi sloganov (risb, napisov), ki bi jih nalepilo na zaboje za izvleko papirnatih brisačk – da bi otroke spomnili na varčno uporabo papirja. Slogane otroci oblikujejo na izdelan recikliran papir in jih nalepijo na zaboje. 3.teden: otroci spremljajo porabo toaletnih brisačk po tem, ko so izobesili oblikovane slogane. Porabo spremljajo vsakodnevno (na koncu dneva pogledajo na diagram in preštejejo koliko polnitev je bilo potrebnih). Na koncu tedna naredijo »analizo« porabe (s pomočjo uporabljenega matematičnega diagrama) v tem tednu. Naredijo tudi primerjavo s preteklim tednom – v katerem tednu so porabili več/manj toaletnih brisačk. Vprašamo jih tudi po tem, zakaj mislijo, da je tako. In kaj smo s tem dosegli? Zastavimo jim vprašanje: če porabimo manj toaletnih brisačk, kako varujemo oz. ohranjamo naravo? Otrokom predstavimo, v kolikšnem času z varčevanjem porabe papirnatih brisačk »zavarujemo« oz. ohranimo eno drevo.





9

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

Kako oz. česa pridobivamo papirnate brisačke, ki jih uporabljamo za brisanje

rok?

Kako lahko sami vplivamo na ohranjanje gozdnih površin oz. kako lahko

vplivamo na porabo papirja v naših sanitarijih – kako bi zmanjšali porabo

papirja? Kaj lahko za to storimo?

Če porabimo manj toaletnih brisačk, kako varujemo oz. ohranjamo naravo?

Aktivnosti otrok v sklopu obravnavane naravoslovne tematike

Pogovori o varovanju narave, pregledovanje literature na obravavano literaturo –

razmišljanje o tem, kako lahko oni sami vplivajo na varovanje narave.

Pogovor o papirju (iz česa in kako nastane).

Otroci se seznanijo s postopkom recikliranja papirja (iz odpadnega papirja

oblikujejo papir, ki je ponovno uporaben).

Otroci vsakodnevno, s pomočjo grafičnega prikaza, spremljajo porabo papirnatih

brisačk na vrtčevskih sanitarijah.

Otroci izdelajo slogan (risanje, slikanje oz. drugi načini), ki naj bi vplival na

zmanjšanje porabe papirnatih brisačk.

Ali razumem

Da lahko kot posameznik sam vplivam na varovanje oz. ohranjanje naravnih okolij.

Da je papir narejen iz lesa oz. da je pridelava papirja povezana z izsekavanjem gozdov.

Če izsekavajo gozdove se spremeni naravni prostor, ki vpliva na življenje živali in ljudi

(prostor v katerem živijo živali, prostor, ki ustvarja za nas primerno okolje – čist zrak,

prostor za rekreacijo in sprostitev itn.).





10

Ali so papirnate brisačke res iz dreves? Navodila za vzgojitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje (aktivnosti v povezavi z obravnavanjem določenega naravoslovnega problema) začne na način, ki spodbudi interes otrok za obravnavanje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja (nekakšnih teorij otrok) otrok in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovneo znanje je potrebno za nadalnjo diskusijo o problemu in njegovo rešitev. Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES strategije učenja oz. raziskovanje, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES.Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev vzgoje in izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učenja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so otroci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primerov raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo oz. do dočočenih raziskovalnih problemov pridejo sami. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovano učenje omogoča otrokom, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu, predstavljajo uvod (socio-naravoslovni scenarij) naslednja vprašanja:

Kako oz. česa pridobivamo papirnate brisačke, ki jih uporabljamo za brisanje rok?

Kako lahko sami vplivamo na ohranjanje gozdnih površin oz. kako lahko vplivamo

na porabo papirja v naših sanitarijih – kako bi zmanjšali porabo papirja? Kaj lahko

za to storimo?

Če porabimo manj toaletnih brisačk, kako varujemo oz. ohranjamo naravo?

To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med otroki (priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v skupini po 4 otrok). Vzgojitelj seveda vodi otroke do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje Kurikul za vrtce – za področje naravoslovja (področje: narava).





11

Pomembno je tudi, da vzgojitelj do določene mere preveri predhodno znanje otrok, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo: 1. Otrok naj bi imel izoblikovano osnovno naravoslovno pismenost v navezavi z




Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROILES modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na) raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav otrok o socio-naravoslovnem scenariju ali jih poda vzgojitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V tem modulu je mogoče posataviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot na primer: 1.Zakaj je pomembno, da varujemo naravo oz. zakaj jo moramo varovati? 2. Zakaj moramo varčno ravnati s papirjem? 3. Zakaj je pomembno, da ne izsekavamo gozda? Saj lahko posadimo nova drevesa … Po opredelitvi raziskovalnih vprašanj, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturirana tako, da se lahko otroci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja vzgojitelja, je priporočljivo, da se izvede učenje preko igre in kot skupinsko delo. Delo v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani vzgojiteljic. Po končanem skupinskem delu naj otroci poročajo o svojih rešitev pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je, kako otrok sam in drugi vrtčevski otroci lahko vplivajo na naravo oz. kako dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolje. Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo otroci pridobili znanje o aktivnem varovanju okolja oz. da si otroci ustrezno oblikujejo predstavo o varovanju narave – v povezavi z ohranjanjem dreves oz. gozdnih površin (povezave med porabo papirja in sekanjem dreves). Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za vzgojitelja, in sicer v vzgojiteljeve zapiske, kjer je podani tudi slikovni material, ki ga lahko vzgojitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko otroci (skupaj s starši) najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine povezane s tem:

kako je proces učenja v okviru zastavljenih ciljev in kompetenc potekal – ali otroci

razumejo povezavo med lesom in papirnatimi brisačkami in, če vedo zakaj

moramo biti pri porabi papirnatih brisačk varčni;





12

ali so bili otroci preko celotnega naravoslovnega raziskovanja aktivni ali jih je

obravnavana tema pritegnila, ali so znali meriti porabo papirnatih brisačk (če so

znali podatke vnašati in brati iz izbranega, npr. stolpčnega, prikaza).

Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki pri otrocih sestavljajo oz. oblikujejo predstavo o varovanju narave, še ni konec aktivnosti otrok. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da otroci utrdijo, ne le naučijo s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi celotne skupine otrok glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.

Cilji posameznega dela obravnavanega tematskega sklopa 1. teden: v skupini poteka splošen pogovor o varovanju narave, pregledovanju literature na obravnavano tematiko (različni leksikoni, enciklopedije) itn. Otroke usmerimo k razmišljanju o tem, kako oni sami vplivajo lahko na varovanje narave. Po splošnem pogovoru o varovanju narave se osredinimo na papir – otroke vprašamo po tem, kje vse papir uporabljamo in kako (iz česa) papir nastane. V okviru tega otroke seznanimo tudi s postopkom recikliranja papirja. Reciklažo papirja izvedemo v skupini (recikiran papir kasneje tudi uporabimo: za izdelavo sloganov in napisov o varčni uporabi toaletnih brisačk). Otroke usmerimo k razmišljanju o tem, ali so tudi toaletne brisačke in toaletni papir narejeni iz lesa (iz drevesa). Postavimo jim raziskovalno vprašanje: kako bi lahko izmerili koliko papirnatih brisačk porabimo vsakodnevno, v enem tednu. Ideje otrok upoštevamo, skušamo pa jih usmeriti na to, da bi merili porabo po posamezni izpraznitvi oz. polnitvi zaboja za izvleko papirnatih brisačk. 2. teden: v drugem tednu obravnavanja tematskega sklopa otroci vsakodnevno spremljajo porabo papirnatih brisačk (s pomočjo enega od matematičnih prikazov podatkov: npr. oblikovan diagram na plakatu – nanj pa lepijo izrezane papirnate kroge; en krog pomeni en izpraznjen zaboj za izvleko toaletnih brisačk). Ob koncu dneva otroci preštejejo, koliko polnitev je bilo potrebnih. Na koncu tedna preštejejo, koliko polnitev je bilo potrebnih čez celoten teden – tj. koliko toaletnih brisačk so uporabili v enem tednu. Na koncu drugega tedna otroke motiviramo oz. usmerimo k izdelavi sloganov (risb, napisov), ki bi jih nalepilo na zaboje za izvleko papirnatih brisačk – da bi otroke spomnili na varčno uporabo papirja. Slogane otroci oblikujejo na izdelan recikliran papir in jih nalepijo na zaboje. 3.teden: otroci spremljajo porabo toaletnih brisačk po tem, ko so izobesili oblikovane slogane. Porabo spremljajo vsakodnevno (na koncu dneva pogledajo na diagram in





13

preštejejo koliko polnitev je bilo potrebnih). Na koncu tedna naredijo »analizo« porabe (s pomočjo uporabljenega matematičnega diagrama) v tem tednu. Naredijo tudi primerjavo s preteklim tednom – v katerem tednu so porabili več/manj toaletnih brisačk. Vprašamo jih tudi po tem, zakaj mislijo, da je tako. In kaj smo s tem dosegli? Zastavimo jim vprašanje: če porabimo manj toaletnih brisačk, kako varujemo oz. ohranjamo naravo? Otrokom predstavimo, v kolikšnem času z varčevanjem porabe papirnatih brisačk »zavarujemo« oz. ohranimo eno drevo.

Doseganje zastavljenih kompetenc

Kompetenca Kompetenca je dosežena z...

1. Oblikovanje spretnosti za raziskovalno delo.

Spodbujanje otrokovega razmišljanja z odprtimi raziskovalnimi vprašanji, listanje literature povezane s tematiko, spodbujanje otrok k izražanju predlogov o tem, kako lahko on sam vpliva na varovanje in ohranitev naravnega okolje ipd.

2. Oblikovanje komunikacijskih (govornih, predopismenjevalnih) spretnosti

Otrok aktivno sodeluje pri različnih

pogovorih (postavlja vprašanja,

izpostavlja dileme, predstavlja svoje

videnje, ideje itn.).

Otrok beleži podatke o merjenju

porabe brisačk v diagram – podatke

zna zapisati in jih razbrati.

3. Oblikovanje spoštljivega in odgovornega

odnosa do narave oz. naravnega okolja Različni pogovori, preko celotnega izvajanja raziskovalnega učenja oz. preko izvajanja tematskega naravoslovnega sklopa.

4. Poznati povezavo med ohranitvijo dreves in porabo (tudi reciklažo) papirja.

Listanje literature in pogovori o tem, koliko brisačk dobimo, če podremo eno drevo.

5. Zavedanje svojega vplivanja na varovanje okolja oz. ohranitev naravnega okolja.

Preko pogovorov (z vzgojiteljičinim odgovarjanjem na otrokova vprašanja), preko listanja literature, merjenja porabe papirja, oblikovanja sloganov …





14

»So papirnate brisačke res iz dreves?«

Predlogi ocenjevanja Vzgojitelj lahko preveri in oceni zananje učencev na različne načine. Pri tem lahko vzgojitelj izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih delah izvedbe modula skladno s tem, kateri pristop se vzgojitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje znanja in da vzgojitelj izbere tiste, za katere meni,da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostijo razvite spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsakem učnem delu uporabe modula. Oba dela lahko vzgojitelj poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupine (o izpeljanem raziskovalnem delu) na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek učenja (usvajanja znanja); 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer otrokom zastavljamo različna odprta raziskovalna vprašanja. Vzgojitelj usvojeno znanje oz. dosežke otrok lahko beleži oz. ocenjuje kot: otrok je/ni dosegel določenega vnaprej zastavljenega cilja. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko vzgojitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula.





15

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Otrok dosega/ne dosega zastavljenega cilja

Socialne vrednote

Razvijanje sposobnosti sprejemanja različnih idej, stališč, predlogov … in preko tega razvijanje ustreznih komunikacijskih spretnosti.

Zmožnost skupinskega sodelovanja, dogovarjanja med otroki v skupini.

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv način

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v skupini

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij (različna literatura)

Zmožnost analize zbranih podatkov (iz grafičnega prikaza)

Zmožnost oblikovanja sklepov (zakaj je dobro, da …)





16

B del Ocena pridobljena med učnimi dejavnosti oz. deli tematskega sklopa ali na končnem ustnem preverjanju s pomočjo vzgojitelja

1. učni sklop

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za vrednotenje;

Dosega/ne dosega ciljev

1

Otrok aktivno sodeluje pri

pogovoru, razmišlja (in izraža svoje

videnja) glede tega, kako on sam lahko vpliva na varovanje

narave

2

Otrok se spozna s postopkom

reciklaže papirja

2. učni sklop



1

Otrok spremlja porabo papirja

(podatke vnaša in razbira iz

grafičnega prikaza)

2 Otrok sodeluje pri

izdelavi sloganov/slogana

3. učni sklop



1

Otrok aktivno spremlja porabo papirja (podatke

vnaša in jih razbira iz grafičnega

prikaza) – primerja jih s podatki iz

preteklega tedna





17

2

Otrok razmišlja (tudi verbalno izrazi) o tem, na kakšen način varujemo naravo, če porabimo manj papirnatih brisačk





18

»So papirnate brisačke res iz dreves?«

Zapiski vzgojitelja Vzgojitelj v refleksiji zapiše, kako je proces v okviru zastavljenih ciljev in kompetenc potekal – zapiše, ali otroci razumejo, da varovanje narave oz. ohranjanja naravnih prostorov izrednega pomena, ali otroci razumejo povezavo med lesom in papirnatimi brisačkami; če vedo zakaj moramo biti pri porabi papirnatih brisačk varčni itn. Zapiše tudi, ali so bili otroci preko celotnega naravoslovnega raziskovanja aktivni – ali jih je obravnavana tema pritegnila, ali so znali meriti porabo papirnatih brisačk (če so znali podatke vnašati in brati iz izbranega, npr. stolpčnega, prikaza). Zapiše pa tudi, kako so otroci napredovali v povezavi s skupinskim raziskovalnim učenjem (razvojem komunikacijskih veščin, predopismenjevalnih in opismenjevalnih spretnosti itn.).

Reference

Bahovec, E. D. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Bešter, J. (2003). Obdelava in predelava lesa, proizvodnja vlaknin in papirja ter založništvo in tiskarstvo. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M. idr. (2008). Otrok v vrtcu: Priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

Rutar, V., Bregar, M. in Možina, K. (2009). Od drevesa do papirja. Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu: revija za globalne dimenzije kurikula, 3, št. 2, str. 19–26.

Vodopivec, J. in Černič Letnar, M. (1996). Papir včeraj, danes, jutri. Gea, 6, št. 12, str. 32–45.





19

Proces najinega raziskovalnega učenja: Poraba papirnatih brisačk na javnih toaleta Pedagoške fakultete v Ljubljani

Tabela 1: Poraba zavitkov brisačk v toaletah pedagoške fakultete. 1 in 18 teden sta bila izvzeta iz rezultatov zaradi nereprezentativnih podatkov (novo leto in 1. maj). Rezultati so predstavljeni kot povprečna poraba zavitkov papirnatih brisačk po tednih in tudi kot povprečna poraba glede na prostore.





20

Teden DEK PODŽ PODM PRŽ PRM IŽ IIIŽ IVŽ

Povprečna poraba po tednih

2 10 10 10 21 15 25 30 14 16,9

3 10 10 10 22 14 25 26 12 16,1

4 10 6 6 22 10 20 30 15 14,9

5 10 6 6 24 15 25 20 10 14,5

6 10 8 8 18 12 25 20 15 14,5

7 10 10 10 26 12 25 22 9 15,5

8 10 10 10 26 10 25 25 15 16,4

9 10 10 10 18 12 25 15 15 14,4

10 10 10 10 22 11 25 25 20 16,6

11 10 8 8 30 14 25 13 17 15,6

12 10 10 10 10 10 25 22 17 14,3

13 10 10 10 10 10 20 22 17 13,6

14 10 8 8 10 10 25 25 17 14,1

15 10 10 10 15 15 25 25 16 15,8

16 10 10 10 10 10 30 23 20 15,4

17 9 10 9 13 13 19 19 13 13,1

19 10 8 7 16 12 25 19 17 14,3

Povprečna poraba po prostorih 9,9 9,1 8,9 18,4 12,1 24,4 22,4 15,2 15,1

PORABA PO OBJAVI SLOGANOV

20 10 7 8 14 11 24 16 16 13,3

21 10 7 8 15 14 20 14 14 12,8

Povprečna poraba po prostorih 10 7 8 14,5 12,5 22 15 15 13,0

Iz pridobljenih rezultatih meritev ugotavljava, da se je pred lepljenjem sloganov povprečno uporabilo 15,1 zavojčka papirnatih brisačk na teden na vseh straniščih fakultete. Razvidno je tudi, da je poraba papirnatih brisačk največja na toaleti v prvem nadstropju, na ženski toaleti, najmanjša poraba pa je v podpritličju na moški toaleti. Po lepljenju sloganov, se je uporabilo 13,0 zavojčkov brisačk na teden, kar znese 2,1 zavojčka brisačk manj na teden, kar pomeni več kot 400 lističev manj oz. prihranek 651 gramov papirja v obliki brisačk (na teden).





21

Povprečna tedenska poraba papirnatih brisačk na fakulteti: 15, 1 zavojčka * 310g (teža zavojčka) = 4681g papirja Po sloganih: 13 zavojčkov * 310g = 4030g papirja Če tedensko porabo pogledamo na letni ravni dobimo naslednje rezultate: 52 tednov * 4681g = 243412g = 243,4kg Če velja podatek, da potrebujemo za eno tono papirnatih brisačk 17 dreves, porabimo na naši fakulteti, v roku enega leta 4,1 dreves v namene papirnatih brisačk (v kar nismo všteli toaletnega papirja!) Po sloganih, ki sva jih razobesili po toaletah fakultete, se je poraba papirnatih brisačk v povprečju zmanjšala, kar lahko vidimo tudi na tabeli. Če tedensko porabo papirnatih brisačk, ki se je dogajala po obešenih sloganih, pogledamo na letni ravni ugotovimo naslednje: 52 tednov * 4030 = 209560g = 209,6kg Če po istem sloganu kot zgoraj preračunamo porabo, ugotovimo, da bi na letni ravni, s porabo, ki se je pokazala po dveh tednih razobešenih sloganov, porabili 33,8kg manj papirnatih brisačk, kar pomeni 0,5 drevesa. Zavedava se, da so najini slogani v toaletah obešeni šele dva tedna, oz. da imava podatke o porabi zgolj za dva tedna. Meniva, da bi slogani še močneje vplivali na porabo papirnatih brisačk med šolskim letom, ko je na fakulteti več dijakov in študentov. Rezultat, da porabimo več kot štiri drevesa na letni ravni, (za papirnate brisačke), mogoče ni tako šokanten, kot bi ga pričakovali. Vseeno se je treba zavedati, da je merjena le poraba papirnatih brisačk in ne npr. tudi toaletnega papirja. Poleg tega se je potrebno zavedati, koliko fakultet je v Ljubljani ali Sloveniji, koliko podobnih institucij, kjer se vsakodnevno porabi veliko število papirnatih brisačk in kaj to pomeni za gozd in naravo. Vedeti pa moramo tudi, kako dolgo potrebuje drevo da zraste v »odraslo drevo«. Zato predlagava, da se v naslednjem šolskem letu nadaljuje s projektom in se za slogane uporabijo dobljeni rezultati iz naše fakultete, ki bodo na porabnike delovali še bolj intenzivno in osebno. Torej, npr. na naši fakulteti letno porabimo skoraj 250kg papirnatih brisačk in s tem uničimo več kot 4 drevesa.


so papirnate brisačke res iz dreves? - university of ljubljana papirnate... · 2018. 1. 5. · 1...

Documents