so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)
DESCRIPTION
GLAGOLI. so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati) zaznavanje (gledati) razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati, smeti). POLNOPOMENSKI. NEPOLNOPOMENSKI. BITI. NAKLONSKI. FAZNI. začeti končati nadaljevati prenehati. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
• so pregibne besede, ki poimenujejo:so pregibne besede, ki poimenujejo:
– dejanje (kupiti)dejanje (kupiti)– stanje (bivati)stanje (bivati)– dogajanje (stati)dogajanje (stati)– zaznavanje (gledati)zaznavanje (gledati)– razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati, razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati,
smeti)smeti)
POLNOPOMENSKIPOLNOPOMENSKIPOLNOPOMENSKIPOLNOPOMENSKI
GLAGOLIGLAGOLIGLAGOLIGLAGOLI
NEPOLNOPOMENSKINEPOLNOPOMENSKINEPOLNOPOMENSKINEPOLNOPOMENSKI
= modalni
• moči• smeti• hoteti• želeti …
= modalni
• moči• smeti• hoteti• želeti …
• začeti• končati• nadaljevati• prenehati
• začeti• končati• nadaljevati• prenehati
= obstajati, se nahajati:
sem, si, je, sva sta, sta,smo, ste, so
= obstajati, se nahajati:
sem, si, je, sva sta, sta,smo, ste, so
BITIBITIBITIBITI NAKLONSKINAKLONSKINAKLONSKINAKLONSKIFAZNIFAZNIFAZNIFAZNI
SPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKESPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKE
• z glagolsko predpono: z glagolsko predpono: berem - preberemberem - preberem• z glagolsko pripono: z glagolsko pripono: ogledam - ogledujemogledam - ogledujem• z nadomestno osnovo: z nadomestno osnovo: vzamem - jemljemvzamem - jemljem
SPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKESPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKE
• z glagolsko predpono: z glagolsko predpono: berem - preberemberem - preberem• z glagolsko pripono: z glagolsko pripono: ogledam - ogledujemogledam - ogledujem• z nadomestno osnovo: z nadomestno osnovo: vzamem - jemljemvzamem - jemljem
KATEGORIJE GLAGOLAKATEGORIJE GLAGOLAKATEGORIJE GLAGOLAKATEGORIJE GLAGOLA
1. Glagolski vid1. Glagolski vid> izraža trajanje dejanja, dogajanja, stanja …
1. Glagolski vid1. Glagolski vid> izraža trajanje dejanja, dogajanja, stanja …
DOVRŠNI GLAGOLIDOVRŠNI GLAGOLI
izražajo časovno omejeno dejanje
DOVRŠNI GLAGOLIDOVRŠNI GLAGOLI
izražajo časovno omejeno dejanje
NEDOVRŠNI GLAGOLINEDOVRŠNI GLAGOLI
izražajo časovno neomejeno dejanje
NEDOVRŠNI GLAGOLINEDOVRŠNI GLAGOLI
izražajo časovno neomejeno dejanje
DOPOLNILA
1 dopolnilo 2 dopolnili 3 dopolnila ali več
OSEBNI GLAGOLI zahtevajo dopolnilo v imenovalniku.
BREZOSEBNI GLAGOLI ne zahtevajo dopolnila v imenovalniku.
PREHODNI GLAGOLI zahtevajo poleg imenovalnika še drugo dopolnilo.
NEPREHODNI GLAGOLI poleg imenovalnika ne zahtevajo drugega dopolnila.
DOPOLNILA
1 dopolnilo 2 dopolnili 3 dopolnila ali več
OSEBNI GLAGOLI zahtevajo dopolnilo v imenovalniku.
BREZOSEBNI GLAGOLI ne zahtevajo dopolnila v imenovalniku.
PREHODNI GLAGOLI zahtevajo poleg imenovalnika še drugo dopolnilo.
NEPREHODNI GLAGOLI poleg imenovalnika ne zahtevajo drugega dopolnila.
2. Glagolska vezljivost2. Glagolska vezljivostglagolska lastnost, da ob sebi predvidi dopolnila
2. Glagolska vezljivost2. Glagolska vezljivostglagolska lastnost, da ob sebi predvidi dopolnila
• sedanjik• prihodnjik• preteklik• predpreteklik• povednik • velelnik• pogojnik
• sedanjik• prihodnjik• preteklik• predpreteklik• povednik • velelnik• pogojnik
Osebne glagolske oblikeOsebne glagolske oblikeOsebne glagolske oblikeOsebne glagolske oblike
• izražajo osebo, število, čas in naklon• izražajo osebo, število, čas in naklon
3. Oseba in število3. Oseba in število3. Oseba in število3. Oseba in število
• sta pomembni kategoriji pri spreganju glagolovsta pomembni kategoriji pri spreganju glagolov
Končnice sedanjiške spregatve:Končnice sedanjiške spregatve:
edninaednina dvojinadvojina množinamnožina
1. oseba1. oseba -m-m -va-va -mo-mo
2. oseba2. oseba -š-š -ta-ta -te-te
3. oseba3. oseba --øø -ta-ta -jo-jo
Slovenščina pozna 4 čase:Slovenščina pozna 4 čase:
4. Čas4. Čas4. Čas4. Čas
Zložene Zložene oblikeoblike
NezloženaNezložena
oblikaoblika
preteklikpreteklik sedanjiksedanjik
predpreteklikpredpreteklik
prihodnjikprihodnjik
ed. mn. dv. 1. os. - -mo -va
2. os. -ø -te - ta3. os. - - -
ed. mn. dv. 1. os. - -mo -va
2. os. -ø -te - ta3. os. - - -
5. Naklon5. Naklon5. Naklon5. Naklon
Grizem si nohte.Si grizeš nohte?
Ne grizem si nohtov.
Ne grizi si nohtov!
Če bi si grizel nohte, bi imel neurejene roke.
• POVEDNIK• pripovedujemo• sprašujemo• zanikamo
Izraža tudi čas.
• POVEDNIK• pripovedujemo• sprašujemo• zanikamo
Izraža tudi čas.
• POGOJNIK• izražamo pogoj
BI + deležnik na -l
• POGOJNIK• izražamo pogoj
BI + deležnik na -l
.?
NEBI
• VELELNIK• velimo• ukazujemo• opominjamo
Ne vsebuje vseh oseb.
• VELELNIK• velimo• ukazujemo• opominjamo
Ne vsebuje vseh oseb.
!
5. Način5. Način5. Način5. Način
Osebek v trpniku je postal predmet iz tvornika.
TVORNIKOsebek je vršilec dejanja.
Nalogo sem napisal.
TVORNIKOsebek je vršilec dejanja.
Nalogo sem napisal.
jaz – osebeknaloga – predmet
TVORBA:TVORBA:- s ses se- s trpnim del. s trpnim del.
na -n/-tna -n/-t
TVORBA:TVORBA:- s ses se- s trpnim del. s trpnim del.
na -n/-tna -n/-t
TRPNIKOsebek ni vršilec dejanja.
Naloga je napisana.
TRPNIKOsebek ni vršilec dejanja.
Naloga je napisana.
naloga – osebek