so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

9
so pregibne besede, ki so pregibne besede, ki poimenujejo: poimenujejo: dejanje (kupiti) dejanje (kupiti) stanje (bivati) stanje (bivati) dogajanje (stati) dogajanje (stati) zaznavanje (gledati) zaznavanje (gledati) razmerje do naslovnika/stvarnosti razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati, smeti) (morati, smeti) POLNOPOMENSKI POLNOPOMENSKI GLAGOLI GLAGOLI

Upload: snana

Post on 05-Jan-2016

69 views

Category:

Documents


1 download

DESCRIPTION

GLAGOLI. so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati) zaznavanje (gledati) razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati, smeti). POLNOPOMENSKI. NEPOLNOPOMENSKI. BITI. NAKLONSKI. FAZNI. začeti končati nadaljevati prenehati. - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

Page 1: so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

• so pregibne besede, ki poimenujejo:so pregibne besede, ki poimenujejo:

– dejanje (kupiti)dejanje (kupiti)– stanje (bivati)stanje (bivati)– dogajanje (stati)dogajanje (stati)– zaznavanje (gledati)zaznavanje (gledati)– razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati, razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati,

smeti)smeti)

POLNOPOMENSKIPOLNOPOMENSKIPOLNOPOMENSKIPOLNOPOMENSKI

GLAGOLIGLAGOLIGLAGOLIGLAGOLI

Page 2: so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

NEPOLNOPOMENSKINEPOLNOPOMENSKINEPOLNOPOMENSKINEPOLNOPOMENSKI

= modalni

• moči• smeti• hoteti• želeti …

= modalni

• moči• smeti• hoteti• želeti …

• začeti• končati• nadaljevati• prenehati

• začeti• končati• nadaljevati• prenehati

= obstajati, se nahajati:

sem, si, je, sva sta, sta,smo, ste, so

= obstajati, se nahajati:

sem, si, je, sva sta, sta,smo, ste, so

BITIBITIBITIBITI NAKLONSKINAKLONSKINAKLONSKINAKLONSKIFAZNIFAZNIFAZNIFAZNI

Page 3: so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

SPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKESPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKE

• z glagolsko predpono: z glagolsko predpono: berem - preberemberem - preberem• z glagolsko pripono: z glagolsko pripono: ogledam - ogledujemogledam - ogledujem• z nadomestno osnovo: z nadomestno osnovo: vzamem - jemljemvzamem - jemljem

SPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKESPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKE

• z glagolsko predpono: z glagolsko predpono: berem - preberemberem - preberem• z glagolsko pripono: z glagolsko pripono: ogledam - ogledujemogledam - ogledujem• z nadomestno osnovo: z nadomestno osnovo: vzamem - jemljemvzamem - jemljem

KATEGORIJE GLAGOLAKATEGORIJE GLAGOLAKATEGORIJE GLAGOLAKATEGORIJE GLAGOLA

1. Glagolski vid1. Glagolski vid> izraža trajanje dejanja, dogajanja, stanja …

1. Glagolski vid1. Glagolski vid> izraža trajanje dejanja, dogajanja, stanja …

DOVRŠNI GLAGOLIDOVRŠNI GLAGOLI

izražajo časovno omejeno dejanje

DOVRŠNI GLAGOLIDOVRŠNI GLAGOLI

izražajo časovno omejeno dejanje

NEDOVRŠNI GLAGOLINEDOVRŠNI GLAGOLI

izražajo časovno neomejeno dejanje

NEDOVRŠNI GLAGOLINEDOVRŠNI GLAGOLI

izražajo časovno neomejeno dejanje

Page 4: so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

DOPOLNILA

1 dopolnilo 2 dopolnili 3 dopolnila ali več

OSEBNI GLAGOLI zahtevajo dopolnilo v imenovalniku.

BREZOSEBNI GLAGOLI ne zahtevajo dopolnila v imenovalniku.

PREHODNI GLAGOLI zahtevajo poleg imenovalnika še drugo dopolnilo.

NEPREHODNI GLAGOLI poleg imenovalnika ne zahtevajo drugega dopolnila.

DOPOLNILA

1 dopolnilo 2 dopolnili 3 dopolnila ali več

OSEBNI GLAGOLI zahtevajo dopolnilo v imenovalniku.

BREZOSEBNI GLAGOLI ne zahtevajo dopolnila v imenovalniku.

PREHODNI GLAGOLI zahtevajo poleg imenovalnika še drugo dopolnilo.

NEPREHODNI GLAGOLI poleg imenovalnika ne zahtevajo drugega dopolnila.

2. Glagolska vezljivost2. Glagolska vezljivostglagolska lastnost, da ob sebi predvidi dopolnila

2. Glagolska vezljivost2. Glagolska vezljivostglagolska lastnost, da ob sebi predvidi dopolnila

Page 5: so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

• sedanjik• prihodnjik• preteklik• predpreteklik• povednik • velelnik• pogojnik

• sedanjik• prihodnjik• preteklik• predpreteklik• povednik • velelnik• pogojnik

Osebne glagolske oblikeOsebne glagolske oblikeOsebne glagolske oblikeOsebne glagolske oblike

• izražajo osebo, število, čas in naklon• izražajo osebo, število, čas in naklon

Page 6: so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

3. Oseba in število3. Oseba in število3. Oseba in število3. Oseba in število

• sta pomembni kategoriji pri spreganju glagolovsta pomembni kategoriji pri spreganju glagolov

Končnice sedanjiške spregatve:Končnice sedanjiške spregatve:

edninaednina dvojinadvojina množinamnožina

1. oseba1. oseba -m-m -va-va -mo-mo

2. oseba2. oseba -š-š -ta-ta -te-te

3. oseba3. oseba --øø -ta-ta -jo-jo

Page 7: so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

Slovenščina pozna 4 čase:Slovenščina pozna 4 čase:

4. Čas4. Čas4. Čas4. Čas

Zložene Zložene oblikeoblike

NezloženaNezložena

oblikaoblika

preteklikpreteklik sedanjiksedanjik

predpreteklikpredpreteklik

prihodnjikprihodnjik

Page 8: so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

ed. mn. dv. 1. os. - -mo -va

2. os. -ø -te - ta3. os. - - -

ed. mn. dv. 1. os. - -mo -va

2. os. -ø -te - ta3. os. - - -

5. Naklon5. Naklon5. Naklon5. Naklon

Grizem si nohte.Si grizeš nohte?

Ne grizem si nohtov.

Ne grizi si nohtov!

Če bi si grizel nohte, bi imel neurejene roke.

• POVEDNIK• pripovedujemo• sprašujemo• zanikamo

Izraža tudi čas.

• POVEDNIK• pripovedujemo• sprašujemo• zanikamo

Izraža tudi čas.

• POGOJNIK• izražamo pogoj

BI + deležnik na -l

• POGOJNIK• izražamo pogoj

BI + deležnik na -l

.?

NEBI

• VELELNIK• velimo• ukazujemo• opominjamo

Ne vsebuje vseh oseb.

• VELELNIK• velimo• ukazujemo• opominjamo

Ne vsebuje vseh oseb.

!

Page 9: so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

5. Način5. Način5. Način5. Način

Osebek v trpniku je postal predmet iz tvornika.

TVORNIKOsebek je vršilec dejanja.

Nalogo sem napisal.

TVORNIKOsebek je vršilec dejanja.

Nalogo sem napisal.

jaz – osebeknaloga – predmet

TVORBA:TVORBA:- s ses se- s trpnim del. s trpnim del.

na -n/-tna -n/-t

TVORBA:TVORBA:- s ses se- s trpnim del. s trpnim del.

na -n/-tna -n/-t

TRPNIKOsebek ni vršilec dejanja.

Naloga je napisana.

TRPNIKOsebek ni vršilec dejanja.

Naloga je napisana.

naloga – osebek