4 Bliža se gradnja doma starejših v Murski Soboti

5 Končno začetek gradnje podvoza na Lendavski ulici

6 Občina skupaj s policijo v boj z alkoholom v Mestnem parku

7 Otroci iz vrtca Miške na obisku pri županu

10 Bogračiadav Murski Soboti

11 Družinski piknik

31 Jože in Piroška Kološa

32 Festival resne glasbe

34 Najuspešnejše tekmovalno leto za AK Panvita

38 Nagradna križanka

15. junij 2009 | številka 77

2 | junij 2009

DRUŽINSKI PIKNIK

Foto: Tanja Zrinski

3 junij 2009 |

ŽUPANOV KOTIČEK

Od srede, 24. junija, do nedelje, 28. junija 2009, bo ob hladni sapici vročega poletja za pri-jetno vzdušje poskrbel tradicionalni, že štirinajsti Festival Soboški dnevi. Kot je v navadi, bo poskrbljeno za glasbeni, gledališki in športno-rekreativni program, kjer bo lahko vsakdo našel kaj za svoj okus.Uvod v festival bo tradicionalno mladostniško obarvan, saj sovpada z zaključkom šolskega leta in mlade popelje počitnicam naproti. Na Dan mladih bodo dopoldne najprej na svoj račun prišli najmlajši, klovn z baloni bo poskrbel za nasmejan začetek festivala, v popoldanskem programu pa bomo deležni kitarske in bobnarske delavnice, kjer se bodo poslušalci lahko na-užili instrumentalnega izbruha sodobnih ritmov. Zvečer bo sledil nastop Alye, ki »Non stop!« poskrbi za neprekinjen izbruh energije, za tem pa se nam obeta nastop legend slovenskega punka, skupine Niet. Na dan državnosti, v četrtek, se bo praznično dogajanje začelo z lutkovno predstavo »Zgodba s Črnega griča« lutkovne skupine Luna, ki jo bodo v grajski dvorani uprizorili osnovnošolci z druge devetletke. Program se bo nadaljeval s predstavo uličnega gledališča »Grema na morje«. Večerno dogajanje bo slovesno obarvano, ob prazniku bom tradicionalno nagovoril vse navzo-če, nato pa bo v čast in poklon naši domovini nebo obarval veličastni ognjemet. Za glasbeno podlago ob prijetnem druženju bosta poskrbela Alenka Godec s spremljevalno skupino in Jan Plestenjak s simfoniki.Tretji festivalski dan se bo začel s slovesnostjo Gimnazije Murska Sobota ob njihovi 90. oble-tnici delovanja in nastopom gimnazijskih skupin Spirit Banda, Pupa in Rudi, GSM banda in Aeternum. Nasmehe na otroške obraze in obraze drugih obiskovalcev bosta pričarali uprizoritvi igric Navihancev s tretje osnovne šole Murska Sobota in Mini teatra iz Ljubljane. Vsi glasbeni privrženci pa se bodo gotovo razveselili prvega hrvaškega mariachi banda Los Caballeros ter nastopa vedno razvpitega in očarljivega Magnifi ca. V soboto bodo naši pogledi uhajali v nebo, saj se bodo popoldan predstavili balonarji. Obeležili bomo tudi 40-letnico delovanja Medobčinskega društva invalidov. Za otroško-družinski program bo skrbel teater Buff eto, ki bo s svojo predstavo razveseljeval tako mlade kot starejše. Priča bomo tudi mednarodno obarvani povorki uličnega gledališča. Da pa se zabava tukaj ne konča, bo poskrbljeno s koncertom klasične glasbe, kjer se bosta v »spopadu harmonik« pomerila Miha Debevc in Tomaž Rožanc, nastopila bo tudi razvratna prekmurska skupina Gnila jajca. Vrhunec večera bo primerno dopolnila najbolj prepoznavna rock skupina nekdanje Jugoslavije Riblja čorba.Umirjeno nedeljsko vzdušje bo najprej razveselilo naše najmlajše, ki jih bo z glasbeno-lutkovno predstavo »Motovilčica« očaralo gledališče Iz desnega žepka. Za nekoliko resnosti, bo poskr-bljeno s koncertom klasične glasbe v cerkvi sv. Nikolaja, kjer bosta svoj glasbeni talent pokazala Tomaž Sevšek in Stanko Arnold. Vsi tisti, ki obožujete plesne korake ob poskočni melodiji, pa se jih boste lahko naužili ob spremljanju nastopov folklornih skupin iz Indije in Srbije. Ker pa mora biti vsak zaključek na vrhuncu, kakršen je bil njegov začetek, bo za to poskrbela diva Tereza Kesovija s spremljevalno skupino, ki bo s svojim nastopom uradno zaključila 14. Festival Soboški dnevi 2009.Še podrobnejši program letošnjih Soboških dnevov si boste lahko ogledali v brošuri »Festivalko«, ki jo boste kot vsako leto dobili na svoje domove. Tudi letos so se našemu vabili odzvali spon-zorji in donatorji, ki bodo fi nančno pokrili različne prireditve in tudi sam ognjemet, za kar se jim že vnaprej iskreno zahvaljujem.Prisrčno vabljeni, da s 14. Festivalom Soboški dnevi skupaj stopimo v poletje!

Vaš župan Anton Štihec

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

4 | junij 2009

AKTUALNO

V Murski Soboti je 25. maja na vogalu

Ulice Staneta Rozmana in Gregorčičeve

ulice potekala slovesnost ob polaganju

temeljnega kamna za izgradnjo no-

vih objektov – enote doma starejših

in oskrbovanih stanovanj. Zanimivo,

potekala je prav na nekdanji praznik

v skupni državi Jugoslaviji, na dan

mladosti.

Predvidoma jeseni prihodnje leto

bo Murska Sobota bogatejša za

enoto doma starejših s 66 ležišči

in dnevnim centrom za 15 oseb

ter 21 oskrbovanih stanovanj.

Investitor pri obeh projektih bo

Nepremičninski sklad pokojnin-

skega in invalidskega zavarovanja,

ki pa je sprva nameraval graditi le

objekt z oskrbovanimi stanovanji.

Mestna občina Murska Sobota

je namreč naročila projekte in

pridobila gradbeno dovoljenje

za enoto doma starejših, vendar

pa njihova prizadevanja niso bila

uspešna, da bi projekt prišel v dr-

žavni program, zato je na predlog

Ministrstva za delo, družino in

socialne zadeve Nepremičninski

sklad pristopil tudi k izgradnji

enote doma starejših.

»Uresničila se je dolgoletna želja

vseh, predvsem pa Sobočancev,

ko polagamo temeljni kamen za

enoto Doma starejših Murska

Sobota in oskrbovana stanova-

nja. Prebivalstvo v Sloveniji se

stara, in temu se je treba prila-

goditi. Prav zato je bilo treba

na področju domskega varstva

starejših v Sloveniji in tudi v

naši regiji v zadnjih letih veliko

postorjenega,« je povedala Vijola

Bertalanič, direktorica Doma sta-

rejših Rakičan. V nadaljevanju je

predstavila njihov dom, ki delu-

je v regiji že skoraj šestdeset let.

Poudarila je, da so jih v zadnjem

desetletju zaznamovali prevelika

zasedenost in zelo veliki pritiski

na sprejem v dom. Uradna kapa-

citeta znaša 269 postelj, še vedno

pa imajo v domu povprečno 295

stanovalcev, ob začetku tretjega

tisočletja pa jih je bilo celo 310.

Zaradi novih domov starejših po

Pomurju pritiski za sprejem niso

več tako veliki.

Murskosoboška občina je za oba

projekta prispevala zemljišče s

podelitvijo neodplačne stavbne

pravice, investitorja oprostila

plačila komunalnega prispevka,

s čimer se je znižala vrednost in-

vesticije. Zaradi tega bosta posle-

dično nižji tudi cena oskrbnega

dne za enoto doma starejših in

cena najemnine za oskrbovana

stanovanja, občanom in občan-

kam pa je zagotovljena predno-

stna pravica. Vložek občine je

ocenjen na približno 450 tisoč

evrov. Do spoznanja, da Murska

Sobota rabi taka objekta, so na

občini prišli pred leti, ko so iz-

vedli anketo predvsem med sta-

rejšo populacijo. »Takrat smo se

pogovarjali o potencialni gradnji

oskrbovanih stanovanj in kasneje

tudi o dislocirani enoti doma sta-

rejših. Rekli smo si, da ne bomo

šli po isti poti kot v drugih obči-

nah, kjer so z razpisom koncesije

izbrali graditelja in upravljavca

objekta. Občankam in občanom

smo želeli ponuditi kar največ.

Zato bomo ta objekt skupaj z

našimi partnerji tudi zgradili,«

je povedal Anton Štihec, župan

Mestne občine Murska Sobota.

Za objekt enote doma starejših

je projekte izdelal projektant

Projektiranje PLAN-ING, za

oskrbovana stanovanja pa druž-

ba INGEKO. Dom starejših bo

vreden skoraj štiri milijone evrov,

oskrbovana stanovanja pa nekaj

manj kot 1,4 milijona evrov.

Glavni izvajalec del bo družba

SGP Pomgrad, opremo za enoto

doma bo priskrbelo ministrstvo,

z objektom pa bo upravljal Dom

starejših Rakičan.

Bliža se gradnja doma starejših v Murski Soboti Karlo Vratarič

5 junij 2009 |

AKTUALNO

V začetku junija so prebivalci

Murske Sobote končno dočakali

trenutek, ki ga čakajo že skoraj de-

set let – začetek gradnje podvoza

pod železniško progo na Lendavski

ulici. V ponedeljek, 2. junija, se je

točno ob deseti uri dopoldne ustavil

ves promet čez most na Lendavski

ulici, ki je sedaj preusmerjen na

obvozno cesto z manjšim podvo-

zom z izvozom na Industrijsko uli-

co. Župan Murske Sobote Anton

Štihec, ki je sicer s službenim vo-

zilom skupaj z direktorjem občin-

ske uprave Bojanom Petrijanom

kot zadnji simbolično zapeljal po

zaprti cesti, je začetek del pozdravil.

Ob tem pa je pograjal odgovorne

na pristojnem ministrstvu, saj so

novico o začetku del in zapori ceste

občini javili le nekaj ur prej, zato

ta ni mogla poskrbeti za ustrezno

informiranje svojih občanov ter

ostalih Pomurcev, ki uporabljajo

omenjeno cesto. Dnevno se na-

mreč po tem odseku Lendavske

ulice zvali čez 25.000 vozil. Le ne-

kaj minut po zapori se je v križiščih

Lendavske in Partizanske ulice ter

Industrijske in Lendavske ulice že

nabrala kolona vozil, zato občanom

in ostalim uporabnikom tega odse-

ka cest svetujejo, naj izberejo katero

drugo pot. Zaradi zaprtja ceste je

nekoliko spremenjen tudi vozni red

mestnega avtobusa – Sobočanca. Ta

sedaj vozi na relaciji Lendavska uli-

ca–Gregorčičeva ulica–Industrijska

ulica–nakupovalno središče BTC.

Gradnja podvoza pod železniško

progo Ormož–Hodoš bo predvi-

doma stala dobrih pet milijonov

evrov, dobri dve tretjini denarja pa

naj bi prispeval Evropski sklad za

regionalni razvoj. Za dokončanje

izgradnje podvoza ima izvajalec del

SGP Pomgrad, skupaj s kooperant-

skima podjetjema iz Avstrije Alpine

Mayreder Bau in Strabag, natanko

eno leto časa.

Prvega junija je bilo uresničeno uradno

oznanilo iz druge polovice maja, da

bodo z gradnjo podvoza na Lendavski

ulici pričeli kmalu. Predvidoma v enem

letu naj bi bil podvoz zgrajen, ta čas

pa je zaprt del čez potok Ledavo, pro-

met na Industrijsko ulico pa poteka po

novozgrajeni obvozni cesti..

»Končno smo pred začetkom iz-

gradnje izvennivojskega križanja

železniške proge in regionalne ceste

drugega reda na Lendavski ulici,«

je v drugi polovici maja v župano-

vem uradu povedal mag. Gregor

Ficko z republiške Direkcije za ce-

ste. Na omenjeni cesti so leta 2007

izmerili povprečni dnevni promet

24.377 vozil – predvsem lokalnih

prebivalcev in dnevnih migrantov,

po prometnih napovedih pa se bo

do leta 2027 število povečalo na

52.311 vozil.

Kot priprava za gradnjo podvoza na

Lendavski ulici sta bili v preteklosti

že izvedeni dve etapi, kjer so bili

pripravljeni premostitveni objekti

in obvozni cesti, tretjo, najobse-

žnejšo etapo pa bo izvajalo domače

podjetje SGP Pomgrad v sodelova-

nju s podjetjema Strabag in Alpine

Mayreder Bau. Njihova ponudba je

znašala 5.050.000 evrov, medtem

ko je bila ponudba ljubljanskega

SCT-ja za 300 tisoč evrov višja. Od

tega bo 85 odstotkov sofi nanciranih

iz Evropskega sklada za regionalni

razvoj, približno sedem odstotkov

bo krila Mestna občina Murska

Sobota, preostali delež pa bo zago-

tovila država. V zadnji etapi bodo

med drugim porušili stanovanjski

in inundacijski objekt, zgradili

propust prek Ledave, pet zidov v

dolžini 250 metrov, sam podvoz

in keson pod železnico ter krožišče

na stiku Lendavske in Industrijske

ceste. Pogodbeni rok za izvedbo je

eno leto in je po oceni direktor-

ja Pomgrada Tadeja Ružiča tudi

realen.

Prvega junija se je izgradnja dol-

gopričakovanega podvoza pričela z

zaporo mostu čez Ledavo, promet

z Lendavske na Industrijsko ulico

pa zdaj poteka po novozgrajeni ob-

vozni cesti. Župan Murske Sobote

Anton Štihec je nad začetkom del

izrazil navdušenje, pograjal je le pri-

stojne na ministrstvu, saj so novi-

co o začetku del ter popolni zapori

odseka ceste na Lendavski ulici na

pristojne na občini naslovili šele

tisti dan zjutraj.

Murskosoboški podvoz in ob-

voznica v Škofj i Loki sta pilotna

projekta za pridobivanje sredstev

iz Evropskega sklada za regionalni

razvoj za obdobje 2007–2013, iz

katerega bo sofi nanciranih predvi-

doma 26 projektov s prometnega

področja. »Glede na to, da projekt

izgradnje murskosoboške vzhodne

obvoznice v sodelovanju z občino

izvajamo zelo intenzivno, je to ena

od cest, ki ima zelo velike možnosti,

da bo kot rezervni projekt uvrščena

v to skupino projektov, ker ima že

sprejet prostorski načrt,« pravi mag.

Ficko. Gre za prvi del vzhodne ob-

voznice, za katerega je bil prostorski

načrt sprejet že ob projektiranju av-

tocestnega kraka Vučja vas–Beltinci

in ki bi naj bil zgrajen že pred kon-

cem leta 2010. Drugi del vzhodne

obvoznice mora biti še prostorsko

umeščen, postopki že potekajo in

župan Štihec pričakuje, da bi bili

postopki končani do konca leta

in bi v prihodnjem letu že lahko

nadaljevali z dogovori o nadaljnjih

postopkih v sodelovanju z državo,

pripravljajo pa že tudi dokumenta-

cijo za zahodno obvoznico.

Končno začetek gradnje podvoza na Lendavski ulici Karlo Vratarič, Tadej Kirinčič

7 junij 2009 |

AKTUALNO

Za družbo Galex je novo uspešno leto.

V letu 208 so ustvarili tristo tisoč evrov

dobička, v prihodnje načrtujejo po-

večanje prodaje generičnih zdravil,

uvedli pa so novo linijo izdelkov, ki so

jo poimenovali Zarja in za zdaj ponuja

šest čajev in sirupov.

»Pomladni čas je čas optimizma,

razvoja in sprememb. Kljub sla-

bi gospodarski situaciji, s katero

smo vsi seznanjeni, smo v družbi

Galex še vedno polni optimizma,

uspešno pa je bilo tudi preteklo

leto,« je uvodoma na letni pred-

stavitvi rezultatov povedal di-

rektor Galexa Miran Jablanovec.

Čisti prihodki od prodaje so lani

znašali 4.725.341 evrov, pri tem

pa je družba ustvarila 299.255

evrov dobička pred obdavčitvijo.

Na tak rezultat je v veliki meri

vplivalo 902-odstotno povečanje

prodaje generičnih zdravil v tujini,

ki je ustvarila kar 985.735 evrov

prihodkov. Glede na leto 2007 se

je povečala tudi prodaja zeliščnih

čajev, kozmetičnih izdelkov in pre-

hranskih dopolnil. Skladno z rastjo

podjetja se je za 37 povečevalo tudi

število zaposlenih, skupaj jih je bilo

v Galexu ob koncu lanskega leta

že 142.

Podrobneje je prihodke po skupi-

nah predstavil direktor strateške

operative Sašo Zidar ter napovedal

širitev prodaje izdelkov na vzho-

dnoevropske trge in azijske drža-

ve, kot so Kazakstan, Uzbekistan,

Kitajska in Južna Koreja ter v

Južnoafriško republiko. Doslej so

izdelke poleg Slovenije prodajali le

na Slovaškem, Češkem, Poljskem,

Madžarskem in Hrvaškem. Eden

večjih aktualnih projektov družbe

je razvoj izdelka Perindopril, enega

novejših antihipertonikov oziroma

zdravil za zdravljenje visokega krv-

nega tlaka. Trenutno pridobivajo

dovoljenja za promet v vseh državah

Evropske unije in širše, podpisanih

je že nekaj licenčnih pogodbo za

trženje. »Končni rezultat in namen

tega projekta sta industrijska proi-

zvodnja in prodaja tega zdravila ne

le na trgih Evropske unije, ampak

na svetovni ravni, ker ocenjujemo

in je dokazano, da vsekakor ima to

zdravilo potencial za uspeh v sve-

tovnem merilu,« pravi Jablanovec

in dodaja, da bodo zdravilo začeli

prodajati v prvi polovici prihodnje-

ga leta in pričakujejo, da bodo v

državah prodaje v roku petih let

dosegli do deset odstotkov tržnega

deleža.

Konec prejšnjega meseca so na

prodajne police uvedli novo linijo

izdelkov Zarja, ki so na voljo v dro-

gerijskih prodajalnah DM. Izdelke

iz te linije je predstavil vodja lo-

gistike in nabave Mitja Horvat,

zaenkrat pa linija zajema čaj s pe-

gastim bradljem, čaj z matejem, čaj

z regratom, slezov sirup, trpotčev

sirup in kuminin sirup. Naravne

sestavine izdelkov izvirajo pred-

vsem s Primorskega, podpirajo pa

možnost pridelave zelišč za te na-

mene v pomurskem okolju. Zarjo

nameravajo dopolniti še z dodatki

k prehrani in kozmetičnimi izdel-

ki. V prihodnosti družba Galex

načrtuje povečanje prihodkov ge-

neričnih zdravil v višini 3 milijo-

nov evrov, kar pomeni 80-odstotno

povečanje, glavni poudarek pa bo

prodaja na trgih izven Evropske

unije. V letu 2009 predvidevajo

30 do 50 odstotkov višji poslovni

izid kot v letu 2008.

Tudi leto 2008 za družbo Galex uspešno Karlo Vratarič

Zadnjega maja se je iztekel rok po-

skusa dokapitalizacije tekstilne družbe

Mura, za dva milijona novih delnic pa

ni bilo velikega zanimanja. Usoda več

kot 3200 zaposlenih v Muri je tako

zdaj v rokah države, ki prek Slovenske

odškodninske družbe že pregleduje

poslovanje.

Skupščina Mure je predlog do-

kapitalizacije potrdila 12. maja

letos, ko so se delničarji odločili

izdati več kot dva milijona novih

delnic in s tem povečati osnovni

kapital družbe za 8,5 milijona

evrov na 26,43 milijona evrov.

Dokapitalizacija bi bila uspešna,

če bi bilo vpisaneih vsaj 70 od-

stotkov razpisanega kapitala ali

slabih 6 milijonov evrov. Velikega

zanimanja za Murine delnici ni

bilo, zato je prvega junija neu-

spešnost dokapitalizacije uradno

potrdila tudi uprava Mure. Na

tak razplet naj bi vplivale tudi iz-

jave premierja Boruta Pahorja in

ministra za gospodarstvo Mateja

Lahovnika, ki sta v primeru ne-

uspele dokapitalizacije napove-

dala, da se je država pripravljena

vključiti v sanacijo Mure prek

Slovenske odškodninske družbe,

ki je 12-odstotna lastnica mur-

skosoboškega tekstilca.

Konec maja sta se v Ljubljani

pri ministru Lahovniku namreč

mudila Murin prokurist Zdenko

Podlesnik in predsednik nad-

zornega sveta Henrik Peternelj.

Dogovorili so se, da je za reše-

vanje Mure s strani države po-

trebna temeljita analiza stanja v

Muri. Skupina strokovnjakov, ki

jo je določil SOD, je s pregle-

dom Mure že pričela, kar jim je

omogočil nadzorni svet Mure na

korespondenčni seji uprave pod-

jetja. Pričakuje se, da bo vlada

do sredine junija odločila, katere

dele Mure bo dokapitalizirala, v

največji pomurski družbi pa pri-

čakujejo obisk predsednika vlade

Pahorja. Medtem 3223 zaposle-

nih že drugi mesec zapored, tako

za marec kot tudi za april, ni do-

bilo plač v dogovorjenem roku,

nazadnje je manjkajoča sredstva

Muri zagotovila Nova Kreditna

banka iz Maribora.

Po neuspeli dokapitalizaciji Murina usoda v rokah države Karlo Vratarič

8 | junij 2009

AKTUALNO

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič

je ob obisku Prekmurja 8. maja na-

mignila, da denarja za gradnjo novih

vojašnic ni in da je novogradnja vo-

jašnice Berek še negotova, pogojena

pa tudi z nakupom patrij. Območje

Berek je sicer Mestna občina Murska

Sobota v soglasju z ministrstvom opre-

delila za gradnjo nove vojašnice že

leta 2004, pismo o nameri pa je bilo

podpisano 16. junija 2006. Lani so

se začeli s pripravami občinskega

podrobnega prostorskega načrta za

prostorsko ureditev skupnega držav-

nega in lokalnega pomena, k vlogi

pa so bile predložene tudi strokovne

podlage – idejni projekt ter dokument

identifi kacije investicijskega projek-

ta, ki so temeljna osnova nadaljnjih

postopkov.

»Mestna občina Murska Sobota

sama ne more izvajati postop-

kov, ki so v pristojnosti države.

Vojašnica je prostorska ureditev

državnega pomena in bi se tako

lahko načrtovala z državnim

prostorskim načrtom. Za neka-

tere posege, ki pa so v skupnem

državnem in lokalnem interesu,

pa se lahko sklene skupni dogo-

vor,« pravi župan Anton Štihec.

Oktobra lani je murskosoboška

občina na okoljsko ministrstvo

podala prošnjo za izdajo soglasja

k prostorski ureditvi na lokalni

ravni, kar so prejeli februarja

letos in je bilo marca tudi ob-

javljeno v Uradnem listu. »Na

mestni občini smo za realizacijo

skupnega projekta opravili že ve-

liko dela, zato sem razočaran, da

ministrica s tako negativno izjavo

postavlja pod vprašaj uresničitev

ciljev, ki smo jih dorekli z nekda-

njim ministrom,« še pravi Štihec

in se sprašuje, ali v tej državi

podpisi ministrov veljajo ali pa

postaja realnost, da z zamenjavo

ministra vsi prejšnji dogovori ne

veljajo več.

Jelušičeva je govorila tudi o pro-

daji stare vojašnice, s čimer pa se

župan ne strinja. Na ministričine

besede je odgovoril, da se nika-

kor ne pristaja na to, da bi vo-

jašnico v Murski Soboti ukinili,

zemljišče pa preprosto prodali.

Na ministrstvu se pri tem vpra-

šanju oklepajo določbe 7. člana

pisma o nameri, podpisanega 16.

junija 2006, kjer je določeno, da

bo MORS sedanjo vojašnico v

Murski Soboti v naslednjih letih

odprodal z njeno vključitvijo v

program prodaje državnega pre-

moženja po predhodni cenitvi.

»MORS bo gradil novo vojašni-

co na lokaciji Berek, za katero

se načrtuje pokritje dokončne

vrednosti celotne investicije s

sredstvi odprodaje državnega

premoženja. Novi upravljavec

državnih nepremičnin bo torej

obrambno ministrstvo, ki bo

zagotovilo nadomestilo v višini

ocenjene vrednosti kompleksa

obstoječe vojašnice. Ministrstvo

mora torej sedanjo vojašnico

nujno prodati oziroma zanjo

pridobiti ustrezno nadomestilo,

sicer ne bo moglo začeti gradnje

nove vojašnice na lokaciji Berek,«

pojasnjujejo načrtovano prodajo

stare vojašnice na obrambnem

ministrstvu ter dodajajo, da gle-

de na razvojne programe občine

s prenosom pravice upravljanja

na drugi ustrezni državni organ

ali z uveljavljanjem predkupne

pravice obstaja možnost, da se

poleg vojaških struktur v regijo

razširijo tudi upravne struktu-

re, ki so centralizirane na ravni

države.

Trenutno je v murskosoboški

vojašnici zaposlenih 30 ljudi, v

novi vojašnici pa načrtujejo na-

stanitev 140 vojakov z možnostjo

modularnega povečanja objekta

na dvojno število pripadnikov,

torej 280, in 60 pripadnikov slo-

venske vojske za stalno bivanje

za prostovoljno rezervo ter logi-

stično enoto, ki bi obsegala do

30 pripadnikov. Na novi lokaciji

bo še 11 oseb enote za varova-

nje objekta, straža s prijavnico,

operativni dežurni vojašnice,

do 5 zaposlenih v kuhinji, vikar

in 3 osebe v vojaški ambulanti.

»Skupno je predvideno, da bo v

vojašnici ob največji zasedenosti

načrtovanih zmogljivosti 367

pripadnikov vojske in zaposlenih.

Možnost širitve infrastrukture

do ravni bataljona predvideva

namestitev približno 750 pripa-

dnikov. Na podlagi načrtovanega

je v tej regiji predvideno pove-

čanje zaposlovanja v slovenski

vojski,« pravijo na obrambnem

ministrstvu.

Nova vojašnica v Murski Soboti najverjetneje bo Karlo Vratarič

10 | junij 2009

AKTUALNO

Čeprav vraževerni pravijo, da je šte-

vilka 13 vse prej kot običajna, se je to

potrdilo tudi pri pripravi in izvedbi prav

tolikšne po vrsti turistično-kulinarične

prireditve, Bogračiade oziroma tekmo-

vanja v kuhanju bograča.

Zaradi novega najemnika resta-

vracije Zvezda in njegovih dru-

gačnih pričakovanj pri tovrstni

prireditvi se je prvič v 12 letih

zgodilo (prva prireditev je bila

pred Čardo v Martjancih), da

edinstvena in v Murski Soboti

zagotovo največja turistična

prireditev ni bila pod zname-

nitimi sedmimi kostanji pred

Zvezdo, pač na Trgu kulture.

Organizatorju – podjetju Zadnja

minuta, ki je pred leti odkupilo

tudi licenco tekmovanja, ni šlo

na roko niti vreme. Kljub de-

žnim kapljam in precej hladne-

mu vremenu prireditev ni bila

v ničemer okrnjena. Iz bakrenih

kotličkov, z verigo obešenih na

stojalu nad odprtim ognjem, je

po zaslugi 27 dvočlanskih tek-

movalnih ekip iz vse Slovenije ter

ena tudi iz Madžarske, ki so ku-

hale v dveh skupinah, že kmalu

po uradnem pričetku tekmovanja

začelo dišati, kar se je potem med

kuhanjem do končne jedi samo

še stopnjevalo. Glavni poudarek

letošnjega tekmovanja je bilo kar

sedem tekmovalnih ekip iz vrst

političnih strank, med katerimi

so v Soboti kuhalnice veselo vr-

teli številni kandidati za evropske

poslance.

Štiričlanska ocenjevalna komi-

sija, ki so jo sestavljali Srečko

Koklič, sekretar slovenskega

društva kuharjev in natakarjev,

Zdenka Tompa in Dušan Zelko,

oba strokovna učitelja Srednje

gostinske in turistične šole iz

Radencev, ter dolgoletni direktor

družbe Zvezda Karel Černjavič,

je imela že po tradiciji zelo nehva-

ležno delo. Tembolj, ker so se vse

tekmovalne ekipe po svoje zelo

trudile in pokazale veliko znanja

in rutine pri pripravi te enolonč-

nice iz pražene čebule, krompirja,

štirih vrst mesa, začimb in vode.

Na osnovi zbranih točk – sproti

so ocenjevali tudi delovne pro-

store tekmovalnih ekip, je prvo

mesto z 89,67 zbranimi točkami

osvojila ekipa Turističnega dru-

štva Lipovci, za katero sta ku-

hala Stanko Vrbnjak in Roman

Jona. Na drugem mestu jima z

zaostankom natanko dveh točk

sledita Darjan in Michel Slavic

iz Murske Sobote, na tretjem pa

Prekmurska gostilnica Mencigar-

Nobile v Ljubljani (Tomaž Sambt

in Boštjan Mencigar).

V vlogi tekmovalcev sta se tudi

letos pogumno predstavila mur-

skosoboški župan Anton Štihec

in njegova sodelavka iz občinske

uprave Jožica Viher. S 84,33

zbranimi točkami ter visoko uvr-

stitvijo – sedmim mestom, sta

dokazala, da se dobro znajdeta

tudi na kuhinjskem parketu –

oziroma ob kotličku na odprtem

ognju.

Bogračiada v Murski Soboti Ekipo mestne občine vodil župan Anton Štihec Geza Grabar

11 junij 2009 |

AKTUALNO

V zelenem Mestnem parku je bilo v

soboto, 23. maja, na drugem družin-

skem pikniku zelo veselo. Komaj je

sonce zaspano pokukalo izza sivih

kopren in posušilo zelenice, se je park

začel polniti. Natovorjeni s polnimi

košarami, senčniki, zložljivimi stolč-

ki in celo majhnimi ražnji so starši

pripeljali svoje male nadebudneže,

razgrnili odeje po parku in se prepustili

prijaznemu dnevu. Otroci so se po

simpatičnem uvodnem programu, ki

so mu starši zavzeto sledili, zapodili

dogodivščinam naproti.

Zanimivih in raznovrstnih dejav-

nosti namreč ni manjkalo: skaka-

li so lahko po napihljivem gradu,

si dali poslikati obraz in nohte,

urediti pričesko, izdelovali so

verižice in zapestnice, v glasbeni

delavnici pa najrazličnejša glas-

bila, spet drugi so risali, slikali,

lepili, izrezovali ali pa preprosto

tekali po mehki travi. V pičlih

dveh urah je v ustvarjalnih de-

lavnicah zmanjkalo materiala za

izdelovanje zmajev, ki so skupaj

s pisanimi baloni lenobno lebdeli

v zraku. Nekateri so se pridružili

plesni delavnici in zaplesali, dru-

gi so sedli za volan čisto pravega

starodobnega vojaškega avtomo-

bila – lastnik, ki ga je pred tem

skrbno pološčil, zagotovo ni bil

najbolj navdušen prstkov, leplji-

vih od sladkorne pene. Toda ta

dan je bilo dovoljeno nekoliko

več. Tudi sladkarij, ki so jih de-

lile prijazne maskote podjetij, ki

so se prijazno odzvale našemu

vabilu za sodelovanje. In zastonj

lučka ali dve pred kosilom staršev

ta dan ni tako zelo motila.

Primož in Miran, ki sta se ta dan

spremenila v predšolčka, sta na-

gajivo povezovala celoten pro-

gram in našla pristen stik z otroki

in njihovimi starši. V živo sta z

ekipo TV Idea Kanal 10 posnela

oddajo »Ko zori bezeg – otroci

odgovarjajo«, ki ste si jo lahko

ogledali na njihovem programu.

Starši so se skupaj z otroci preiz-

kusili v družinski igrici »Človek,

ne jezi se« in v tekmovanju pod-

jetja Saubermacher-Komunala

pokazali, kako vešči in hitri so v

ločevanju odpadkov.

Po plesu malih muc je za za-

ključek nastopila Neca Falk in

prisotne s prirejenimi zgodbami

iz slikanice Kajetana Koviča po-

peljala na potep v Mačje mesto.

Marsikateri otrok, po dnevu,

polnem doživetij, zvečer najbrž

ni potreboval mačje uspavanke.

Maček Muri pa je o družinskem

dnevu v parku zagotovo zapisal

kakšno stran v mačjo knjigo.

Mestna občina Murska Sobota

se iskreno zahvaljuje vsem, ki so

sodelovali v programu, še posebej

Vrtcu Murska Sobota in Vrtcu

Lavra, OŠ I, OŠ II, OŠ III, OŠ

IV ter Glasbeni šoli, Plesni šoli

Devžej in JEEP klubu Veteran

kakor tudi vsem sponzorjem,

ki so nam s svojim sodelova-

njem omogočili, da smo lahko

izvedli raznovrsten program za

družine.

Prepričani smo, da je bil naš sku-

pni namen dosežen: družine so

bile preprosto skupaj, starši so se

veselili svojih otrok in vsega, kar

je Mestni park ta dan ponujal.

Do prihodnjega družinskega

piknika!

Drugi družinski piknik v Mestnem parku Vida Lukač

14 | junij 2009

AKTUALNO

Prihajajo vroči poletni dnevi, čas

dopustov, počitnic, skratka čas

bolj brezskrbnih dni in čas za

lenarjenje. Tudi v tem letu vas

kot upravljavec skupaj z Mestno

občino Murska Sobota vabimo na

murskosoboško kopališče. Skupaj

smo se pripravili za to kopalno

sezono, še vedno v stari podobi

infrastrukture, vendar z novimi

vsebinami, gostinsko ponudbo in

obilico presenečenj, ki jih boste

podoživeli v prelepem zelenem

vrtu.

Pustite se presenetiti!

Seveda pa vam kot vsako leto

nudimo prostor in možnost or-

ganizacije rojstnodnevne zabave

za vas ali vašega otroka.

Za vas obratujemo vsak dan od

9. do 20. ure, cene pa so enake

lanskim.

Murskosoboško kopališče vabi

Upravljavec kopališča

V tednu Rdečega križa, med

8. in 15. majem, vsako leto po

osnovnih šolah potekajo spre-

jemi najmlajših v to najstarejšo

mednarodno humanitarno orga-

nizacijo, ki obstoji že 146 let, na

tleh naše domovine Slovenije pa

že 143 let po ustanovitvi prve-

ga Ženskega društva za pomoč

ranjenim v vojni leta 1866 v

Ljubljani. A prav letos mineva

150 let od bitke pri Solferinu,

kjer je pravzaprav nastala ideja o

prepotrebnosti ustanovitve orga-

nizacij Rdečega križa.

Na OŠ II v Murski Soboti so

učenke in učenci drugega ra-

zreda devetletke v četrtek, 19.

maja, prisluhnili zgodbici pod

naslovom Križem kapica, ki jim

je sicer kot poznana zgodbica

o Rdeči kapici tokrat približala

poslanstvo humanitarne organi-

zacije Rdečega križa ter njegovih

aktivistk in aktivistov. Po zgod-

bici so bili učenke in učenci 2.

razreda devetletke (katerih starši

so podpisali pristopno izjavo za

svojega otroka!) na slovesen na-

čin sprejeti v Rdeči križ. Enak

dogodek v isti obliki se je zgodil

za učenke in učence dveh dru-

gih razredov na OŠ III v Murski

Soboti v petek, 22. maja. Za šest

drugošolčkov na Podružnični

osnovni šoli Krog pa so to opra-

vili kar sami.

Vsako leto je za članice in čla-

ne Pomurskega društva za ce-

rebralno paralizo Sonček, ki ga

s sedežem v Murski Soboti kot

predsednik vodi Andrej Ziško,

posebno doživetje ekskurzija ozi-

roma izlet po domovini. Tako sta

letos, 23. maja, kar dva avtobu-

sa 74 udeležencev (člani društva,

njihovi družinski člani, prijate-

lji) odpeljala na Sončkov izlet. Iz

Murske Sobote so se odpeljali po

novi avtocesti proti Mariboru in

naprej do Olimja.

Tam je najprej sledil ogled samo-

stana, ki je sicer bil v 11. stole-

tju zgrajen kot grad pilšteinskih

grofov. V letih 1663–1782 so ga

kot samostan upravljali bratje pa-

vlinci, od leta1999 dalje pa zanj

skrbijo bratje minoriti – manj-

ši bratje sv. Frančiška Asiškega.

Poleg samostana danes štirje bra-

tje minoriti skrbijo še za cerkev

svete Marije Vnebovzete, ki je

bila zgrajena leta 1785, ter za le-

karno, tretjo najstarejšo v Evropi:

za Parizom in Dubrovnikom, in

vrt z zdravilnimi zelišči, kjer raste

več kot 200 zelišč.

V prelepem sobotnem sončnem

dopoldnevu so Sončki pred ko-

silom obiskali še Deželo pravljic

in domišljije ter prebivališče ča-

rovnice Čire čare v gozdu in se

nato odpravili na opoldansko

okrepčilo do gostišča Jelenov

greben. Po kosilu so tam spoznali

udomačene gozdne živali, zatem

pa je v Olimju sledil še obisk čo-

koladnice, za nekoliko starejše pa

obisk pivovarne.

Križem kapica

Sončki obiskali OlimjeFilip Matko Filip Matko

15 junij 2009 |

AKTUALNO

Ljudska univerza Murska Sobota

bo tudi v letošnjem poletju mla-

dim, pa tudi tistim starejšim, pri-

pravila kar nekaj izobraževalnih

aktivnosti. Tako vsem mladim, ki

se navdušujejo nad tehniko, v po-

letnih počitnicah med 17. in 21.

avgustom prirejajo celodnevno

poletno šolo z nazivom »Tehnika

in mladi«. Program se bo vsak

dan pričel z jutranjimi aktiv-

nostmi, ki jim bo bodo sledile

razne interesne dejavnosti, kot

so recimo ogled policijske posta-

je, ogled rakičanskega športnega

letališča, ogled dejavnosti pod-

jetja Panvita, d. d., predstavitev

starodobnih vozil in podobno.

Program se bo zaključil v petek

s podelitvijo potrdil o udeležbi.

Program sicer vsakodnevno pote-

ka med osmo uro zjutraj ter tre-

tjo uro popoldne, z možnostjo

podaljšanja do četrte ure.

Ljudska univerza Murska Sobota

v poletnih mesecih pripravlja

tudi enotedenska tečaja za osnov-

no sporazumevanje v tujem je-

ziku na dopustu ali potovanju z

naslovom »Potujmo z nemščino«

ter »Potujmo z angleščino«. Vse

dodatne informacije o vseh po-

letnih izobraževalnih aktivnostih

Ljudske univerze Murska Sobota

lahko dobite na telefonski številki

02 536-15-60 ali po elektronski

pošti na naslovu info@lums.si.

Na OŠ Prežihovega Voranca

Ravne na Koroškem je 22. maja

2009 bila osrednja prireditev

ob srečanju šol s Prežihovim

imenom. Šole, ki so se udele-

žile že 31. srečanja po vrsti, so

bile iz Ljubljane, Maribora, z

Jesenic, Bistrice v Prekmurju, iz

Doberdoba, Doline pri Trstu ter

z Raven na Koroškem.

Hkrati so razpisali literarni na-

tečaj, s katerim so želeli mlade

spodbuditi k branju del Lovra

Kuharja - Prežihovega Voranca.

Na prireditvi so podelili nagra-

de vseslovenskega nagradnega

literarnega natečaja na temo

»Preprostost je poezija življe-

nja«, ki sta ga razpisali Prežihova

ustanova in Občina Ravne na

Koroškem. Učenci osnovnošol-

skih in srednješolskih programov

slovenskih šol in tudi iz zamejstva

so pisali eseje na osnovi prebra-

nih Vorančevih pripovedi.

Na natečaju je sodelovala tudi

Srednja poklicna in tehniška šola

Murska Sobota, ki je bila zelo

uspešna. V skupini srednješolcev

štiriletnih programov je eno od

dveh nagrad prejel Grega Zrim,

dijak 3. letnika SPTŠ Murska

Sobota, za razpravljalni esej na

temo »Samorastniki«.

»Namen razpisa je bil spodbu-

diti mlade bralce k branju Lovra

Kuharja - Prežihovega Voranca

in h kritičnemu razmišljanju o

prebranih besedilih,« je poveda-

la mentorica nagrajenca Zdenka

Holsedl.

Na fotografi ji sta nagrajenec

Grega Zrim in mentorica Zdenka

Holsedl, ki sta se podelitve na-

grad tudi udeležila.

Otroški prekmurski pevski zbor

Metuljček Kluba kreativnosti je

mlado društvo, ki je začelo delo-

vati februarja 2007. V zboru se

družijo otroci, stari od 5 do 11

let. Zanimivost pa je ta, da zbor

združuje otroke iz kar 10 občin.

So res prekmurski pevci. Pod

vodstvom dveh učiteljic, prof.

glasbe Lukrecije Marič in prof.

razrednega pouka Ive Kosednar,

je petje prijetno, mladostno ra-

doživo in domiselno kreativno.

Nastopili so na številnih pro-

slavah in svečanostih po celem

Prekmurju, revijah otroških pev-

skih zborov, nastopali v Ljubljani

v Veliki dvorani Slovenske

fi lharmonije na dobrodelnih

prireditvah, sodelovali s kvarte-

tom Murskega vala, snemali za

Radensko. Posneli so pesmi za

prvo zgoščenko, ki je tik pred

izidom. Tudi medijsko so prepo-

znavni. Bogatilo jih je sodelova-

nje z večjim številom glasbeni-

kov ter s profesionalci z različnih

področij.

S pridnim delom uspeh ne izo-

stane. Dokaz je zlato priznanje,

ki so ga dosegli na 3. regijskem

tekmovanju otroških in mladin-

skih zborov 12. maja 2009 v

Šentilju. Tekmovanja so se ude-

ležili izbrani zbori iz Štajerske

in Prekmurja. Udeležili se bodo

državnega tekmovanja, ki bo v

Zagorju ob Savi.

Še dolgo naj tako pojejo, otroški

glasovi naj uspešno nosijo glas

Prekmurja po naši lepi domovini

– tako kot so peli na Murskem

valu ob njihovi 50. letnici »Vse se

tou žijtki ponavla«, naj bo resni-

ca. Uspehi se bodo vrstili, dokler

bodo radi peli.Foto: Iva Kosednar

Ljudska univerza s pestrim izobraževalnim programom Tadej Kirinčič

Uspeh na nagradnemliterarnem natečaju Prežihovega Voranca

Otroški prekmurskipevski zbor MetuljčekKluba kreativnostiZdenka Holsedl Elizabeta Rožman

16 | junij 2009

AKTUALNO

Šestič po vrsti bodo krajani in

župljani Bakovcev skupno pra-

znovali dan krajevne skupnosti

in župnije. To dokaj neobičajno

praznovanje, ki je iz leta v leto

pestrejše in bolj obiskano, po-

trjuje pravilnost odločitev prej-

šnjega in sedanjega krajevnega in

župnijskega vodstva o pričetku

in nadaljevanju takšne oblike

druženja.

Letošnje praznovanje poteka pod

geslom »Spoštujmo se in zaupaj-

mo si«.

Prireditve se bodo v Športnem

centru Bakovci pričele v sobo-

to, dne 20. junija, ob 16. uri s

Festivalom krajevnih društev, ki

jih je skupaj 15 in štejejo nad

500 članov. Na posameznih lo-

kacijah se bodo vršila razna tek-

movanja in družabne igre, prika-

zovali bodo dejavnosti društev,

ob koncu pa bosta sledila skupna

razglasitev rezultatov in družab-

no srečanje udeležencev.

V nedeljo se bo ob 9. uri v veli-

kem šotoru slavje pričelo z mašo,

nadaljevalo s svečano proslavo z

bogatim programom in podeli-

tvijo krajevnih priznanj za leto

2009, končalo pa s pogostitvijo

vseh udeležencev.

Krajani Bakovcev so zelo po-

nosni na svoj kraj, s posebnim

občutkom ga urejujejo in dogra-

jujejo, saj se zavedajo, da postaja

kakovost bivanja ob vsakodnev-

nih delovnih naporih vse bolj

pomembna.

V Bakovcih je maja potekalo že če-

trto srečanje balonarjev iz Slovenije

in tujine.

Zgodovina balonarstva sega v leto

1783, ko sta Pilatre de Rozier in

Marquis d'Arlandes postala prva

človeka, ki sta poletela v balonu

Montgolfi er. Ogenj, kurjen s slamo,

ki je segreval kupolo balona, je balon

zažgal, toda plamene sta prva letalca

pogasila z vodo, ki sta jo nosila s

seboj za nujne primere. Polet je tra-

jal 20 minut, balon pa je preletel 8

km na nadmorski višini 100 metrov.

Osnovni sestavni deli toplozračnega

balona se niso spremenili od samega

začetka tovrstnih zračnih avantur, se

je pa močno spremenil sistem go-

rilnikov in seveda tudi materiali, ki

se uporabljajo v sodobnem letenju

s toplozračnimi baloni. Še vedno

pa si vsi balonarji prizadevajo, da

bi poleteli čim višje in seveda čim

hitreje. Ta želja je prišla do izraza na

srečanju balonarjev v Bakovcih, kjer

so se vse ekipe pomerile v eni izmed

balonarskih tekmovalnih panog.

Sodelovalo je 19 ekip

Kakor vsa leta doslej so tudi le-

tos skrb za organizacijo prireditve

prevzeli člani Balonarskega kluba

Bakovci, ki so nad odzivom ostalih

klubov več kot navdušeni. Veliko

zanimanja je bilo tudi s strani obi-

skovalcev, nekateri med njimi so

se opogumili za svoj prvi polet. Že

zgodaj zjutraj se je zbralo 19 ba-

lonarskih ekip, ki so se podale na

enourni polet proti Prlekiji. Vse

balonarske ekipe so se pomerile v

posebni tekmovalni panogi, ki so jo

poimenovali »Lov na lisico«, in tako

je bil lisica balon, ki je prvi poletel,

čez deset minut pa so ga skušali ujeti

še ostali. Po seštevku rezultatov si

je peto mesto prislušila ekipa Opa,

na četrtem mestu se je znašel klub

Center, tretje mesto je pripadalo

klubu Fritz. Drugo mesto je zase-

dla ekipa iz Avstrije, prvo mesto pa

Balonarski klub Vojnik.

V času Soboških dnevovpraznujejo tudi v Bakovcih!

Visoko nad oblaki

VABILO

Vljudno vabimo vse krajanke in krajane ter vse župljanke in župljane

na prireditve ob praznovanju Krajevne skupnosti in Župnije Bakovci

2009, ki se bodo odvijale v ŠRC Bakovci, in sicer:

v soboto, 20. 6., ob 16.00 (travna ploščad ŠRC):FESTIVAL KRAJEVNIH DRUŠTEV

- tekmovanje posameznikov v družabnih igrah za nagrado KS Bakovci

- razna druga moštvena tekmovanja

- predstavitev dejavnosti posameznih društev

- zaključek s podelitvijo nagrad (v šotoru)

v nedeljo, 21. 6., ob 9.00 (šotor ŠRC):MAŠA V ČAST PRAZNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI IN

ŽUPNIJE

v nedeljo, 21. 6., ob 10.00 (šotor ŠRC):PROSLAVA V ČAST PRAZNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI

IN ŽUPNIJE

(program, podelitev priznanj krajevne skupnosti 2009,

pogostitev navzočih)

Veselimo se druženja!

Župnija Bakovci, Krajevna skupnost Bakovci,

župnik Marko Senica predsednik Andrej Šajnovič

Aleksandra Grah

V Bakovcih so se srečali zakonski

jubilanti bakovske župnije, ki so

v letošnjem letu praznovali jubi-

lejno obletnico poroke.

Srečanja se je udeležilo skupno

šestnajst parov, ki so letos pra-

znovali od 10. do 50. obletnice

poroke. Vsi pari so že pred leti

sklenili cerkveno poroko, ki

tako pomeni vstop v dosmrtno

življenjsko zvezo z namenom, da

bi zakonca drug drugega osreče-

vala in imela otroke. K cerkveni

poroki nujno spadata enost in

nerazveznost; da pa sta lahko

enost in ljubezen prisotna še po

mnogih letih, so dokazali letošnji

zakonski jubilanti. Kakšen je bil

namen in cilj srečanja, je povedal

pater Marko Senica: »Namen je

bil zahvaliti se Bogu za milost

zakonskega in družinskega ži-

vljenja. Zakonci, predvsem tisti,

ki so že dalj časa skupaj, so zgled

in priče mlajšemu rodu, da je

moč z Božjim blagoslovom ka-

kovostno živeti skupaj, predvsem

v medsebojni ljubezni, pa tudi

odpuščanju, kadar je potrebno.

Tam, kjer je Bog, ni sebičnosti,

trajnih sporov in ločitev.«

Prvo srečanje zakonskih jubilantov Aleksandra Grah

18 | junij 2009

AKTUALNO

Okroglega osebnega jubileja

legende pomurskega in sloven-

skega športa – profesorja telesne

vzgoje Evgena Titana, so se spo-

mnili tudi v Mestni četrti Center.

Krajšo slovesnost so pripravili

v okviru svoje 14. redne seje,

ki jo je vodil predsednik Iztok

Zrinski.

Ker je Titan dolgoletni in zelo

aktiven član sveta te mestne

četrti, je bil dogodek še toliko

prisrčnejši.

Spomnimo. V Murski Soboti

rojeni in vseskozi tu živeči prof.

Titan velja za eno največjih

vsestranskih osebnosti povojne

Murske Sobote. Ni bil namreč

samo izjemen športnik, trener

in pedagog, pač pa tudi graditelj

športnih objektov, organizator

športnih in kulturnih priredi-

tev ter vsestranski umetnik: od

likovnika do kiparja, od pesnika

do pisatelja. Prav na teh podro-

čjih je zelo plodovit tudi v svojih

zrelih letih. Je pa prof. Titan tudi

večkratni Guinnessov rekorder v

vzvratni vožnji s kolesom.

Mestna četrt Center 80 let prof. Evgena Titana Geza Grabar

21 junij 2009 |

JAVNE OBJAVE

Mestni avtobus Sobočanec - del strategije

načrta trajnostne mobilnosti

Strategija načrta trajnostne mobilnosti za Mestno občino Murska Sobota je vzpo-

staviti kakovostni sistem javnega potniškega prometa, ki bo ponujal alternativo

rabi osebnih avtomobilov in bo hkrati zadoljeval socialne potrebe. Zato je potrebno

preobrniti trend padanja uporabnikov javnega potniškega prometa, zagotoviti pri-

merno stopnjo informiranosti uporabnikov na postajališčih, povečati število linij,

izboljšati frekvence avtobusov, izboljšati zanesljivosti storitev, izboljšati kakovost in

ugled storitev javnega potniškega prometa, opraviti promocijo storitev, spodbujati

uporabo javnega potniškega prometa od malih nog, zagotoviti prometno in osebno

varnost ter se prilagajati spremenjenim gospodarskim in družbenim razmeram.

K temu prispeva velik delež tudi mestni avtobus Sobočanec. Brezkontaktne vo-

zovnice za mestni avtobus Sobočanec lahko uporabljajo občani Mestne občine

Murska Sobota ter dijaki srednjih šol, ki se nahajajo na območju Mestne občine

Murska Sobota. Tako lahko občani tudi brezplačno uporabljajo primestno linijo

iz smeri trgovskega centra Maximus mimo Centra poklicnih šol, zdravstvenega

doma v Murski Soboti, do avtobusne postaje in nato dalje v smeri proti bolnici v

Rakičanu.

Hkrati z uvedbo mestne linije je na primestnih linijah uveden tudi 50 % popust v

okviru območja celotne občine Murska Sobota pri prevozih iz primestnih naselij

v Mursko Soboto in nazaj.

Ker se je že začela izgradnja izven nivojskega križanja z železniško progo in dvo-

pasovnega krožnega križišča na Lendavski ulici, se bo dosedanja mestna linija, po

kateri vozi Sobočanec spremenila in bo potekala po obvozu in sicer na naslednji

relaciji: Lendavska ulica - Gregorčičeva ulica - Cankarjeva ulica - Industrijska

ulica ter nato naprej po Lendavski ulici v smeri proti BTC. Tako bo začel veljati

tudi novi vozni red.

22 | junij 2009

JAVNE OBJAVE

Policija opozarja

Že izgrajena parkirna mesta v Severno obrtno in industrijski coni – nasproti BTC-ja

lahko vozniki osebnih vozil že danes uporabljajo brezplačno, vstopajo na avtobus

Sobočanec na že urejenem avtobusnem postajališču mestnega avtobusa pri BTC-

ju ter se z njim brezskrno odpravijo po vsakodnevnih opravkih v mestu.

V času poletnih počitnic od dne 26.06.2009 do 31.08.2009 pa se bo spremenila

tudi obstoječa linija Sobočanca tako, da se ukine povezava do Ekonomske šole

in se obstoječa linija podaljšala do parkirišč pri trgovskem centru OBI. Tako bodo

lahko vsi, ki prihajajo na delo v mesto Murska Sobota, svoja vozila brezplačno

parkirali na obstoječih in urejenih parkiriščih pri OBI-ju ter s tem prispevali k

zmanjšanju gneče na Lendavski ulici ter k zmanjšanju hrupa in izpušnih emisij v

samem centru mesta Murska Sobota.

mag. Hugo Maučec, univ.dipl.inž.prom

V zvezi kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete na območju PU Murska Sobota, pred-

vsem vlomov v stanovanjske hiše in stanovanja želimo vse občane opozoriti na samo-

zaščitno ravnanje v zvezi z varovanjem svojega premoženja. Vsak sam lahko največ stori

za to, da do kaznivega dejanja sploh ne pride. Prosim vas, da upoštevate naše nasvete

v nadaljevanju, da bo vaša varnost ostala na visokem nivoju,saj predvidevamo, da bodo

storilci z navedenimi dejanji nadaljevali, predvsem med tednom v dopoldanskem času,

prav tako pa tudi v času bližajočih se dopustniških mesecev.

POLICIJA SVETUJE

Vlomi v vozilaNE PONUJAJTE PRILOŽNOSTI NEPRIDIPRAVOM !

Za varnost svoje lastnine lahko največ storite sami.

Svetujemo vam:

Upoštevajte samozaščitne ukrepe. Torbic, kovčkov in drugih predmetov ne puščajte na

policah, sedežih ali na drugih vidnih mestih. Ti predmeti so vaba za tatove; varneje bodo

shranjeni v prtljažniku. Zlatnina, denar, kreditne kartice, čeki in dokumenti ne sodijo v

predale vozila. Predmeti v vrečki ali torbici, ki sicer niso dragoceni, so lahko vaba za

storilce, saj ti ne vedo, kaj je v vrečki ali torbici. Povzročena materialna škoda bo v tem

primeru večja, kot je vrednost odnesenih predmetov. Prtljago naložite v vozilo tik pred po-

tovanjem. Ne puščajte prtljage na strehi avtomobila. Če je le mogoče, ne puščajte ključev

v avtomobilu brez nadzora (avtopralnice, servisi). Preprečili boste ponareditev ključev in

tatvino vozila. Ko zapuščate vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter obvezno zaklenite vozilo,

prtljažnik in pokrov posode za gorivo. Če imate možnost, izvlecite avtoradio ali odstranite

prednjo ploščico, ki je ne puščajte v vozilu. Vključite alarmno napravo. Nikoli ne puščajte

ključa v kontaktni ključavnici, tudi če zapustite vozilo le za hip.

TATVINE IN VLOMI V STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE

Večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma.

Ne odpirajte vrat neznancem.

Zapirajte in zaklepajte vhodna vrata.

Pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo. Zelo priporočljiva je senzorska luč.

Vrata opremite s ključavnico z varovalom ali varnostno verigo in kukalom.

Namestite domofon ali videofon.

Do prihoda policije ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih

sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca.

NE BODITE NAIVNI, POCENI IZDELKI SO PONAREDKI

Predvsem državljani drugih držav (tujci) ponujajo od vrat do vrat različno električno ročno

orodje znamk BOSCH, HILTI, STIHL, HUSQVARNA itd, katere kupijo poceni predvsem na

Madžarskem, na njih nalepijo le nalepke priznanih znamk in jih prodajajo po znatno nižji

ceni kot so normalne prodajne cene teh znamk. Dejansko pa gre za izdelke, ki nimajo

nič skupnega z nalepko znamke, katero nosijo in gre za izdelke zelo slabe kvalitete. Zato

bodite pozorni, na kupujte takih predmetov, ker boste opeharjeni, poleg tega pa lahko

te osebe izkoristijo vašo nepazljivost in vas še okradejo. Zapomnite si osebe in vozila s

katerimi se prevažajo, po možnosti si zapišite registersko številko vozila in si zapomnite

smer vožnje.

Svetujemo vam, da ob nakupu novih orodij, pripomočkov, mobilnih naprav, koles in drugih

predmetov shranite serijsko oz. identifi kacijsko število, prav tako pa napravo oz. predmet

fotografi rate, saj nam bo to v veliko pomoč pri iskanju ukradenih predmetov, kakor tudi

pozneje pri njihovi prepoznavi.

PU Murska Sobota

23 junij 2009 |

JAVNE OBJAVE

Na podlagi 4. odstavka 17. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. l. RS 139/2006) izdaja župan Mestne občine Murska Sobota

P O S L O V N I K

o delu komisije pri oceni uporabe prisilnih sredstev občinskih redarjev

1. člen

Ta poslovnik določa vsebino, sestavo, način in postopek dela komisije za oceno

uporabe prisilnih sredstev, evidentiranje, poročanje, nadzor in varstvo podatkov.

2. člen

Posamezni izrazi v tem poslovniku imajo naslednji pomen:

pritožba je vsaka vloga posameznika, v kateri zatrjuje kratenje pravic in •

svoboščin s strani pooblaščene uradne osebe Mestnega redarstva;

pritožnik je posameznik, ki meni, da so bile z dejanjem pooblaščene uradne •

osebe ali opustitvijo dejanja pri izvajanju nalog na območju Mestne obči-

ne Murska Sobota iz 3. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. l. RS, št.

139/2006), kratene njegove pravice in svoboščine in se je v skladu z 19.

členom Zakona o občinskem redarstvu pritožil pri županu Mestne občine

Murska Sobota, pri drugem organu občinske uprave ali pri Mestni redarski

službi Mestne občine Murska Sobota.

3. člen

Občinski redar sme pri opravljanju nalog v skladu z določili 14. člena Zakona o

občinskem redarstvu uporabljati naslednja prisilna sredstva:

uporaba fi zične sile;•

uporaba sredstev za vklepanje in vezanje;•

uporaba plinskega razpršilca.•

4. člen

Župan imenujejo neodvisno, največ petčlansko komisijo za oceno zakonitosti in

strokovnosti ravnanja mestnega redarstva.

Župan določi tudi vodjo komisije in njegovega namestnika.

V komisiji mora biti direktor občinske uprave, predstavnik krajevno pristojne po-

licijske postaje ter predstavniki nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor

nad varstvom človekovih pravic in svoboščin.

Župan lahko k sodelovanju povabi tudi druge strokovnjake, če meni, da je njihovo

sodelovanje pomembno za odločitev v konkretnem primeru.

Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na 20. seji dne 12. marca 2009

sprejel Občinski program varnosti Mestne občine Murska Sobota, ki je temeljni

strateško-varnostni dokument, s katerim so opredeljena izhodišča in usmeritve

za zagotavljanje varnosti ter varnega in kakovostnega življenja prebivalcev in

obiskovalcev Mestne občine Murska Sobota.

S sprejemom navedenega dokumenta se razširjajo dosedanje pristojnosti in na-

loge redarske službe.

Temeljne pristojnosti redarstva so določene z Zakonom o občinskem redarstvu

(ZORed, Ur. l. RS št. 139/06), in sicer:

nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih;•

varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij;•

skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih •

površinah;

varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino in•

vzdrževati javni red in mir.•

V Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB5, UR.l. RS št. 56/08) so opre-

deljena pooblastila občinskega redarstva na področju cestnega prometa v občini.

Skladno z določbo 14. člena ZVCP lahko občinski redarji, zaradi zagotavljanja

varnega in neoviranega cestnega prometa razen nalog, ki so jih izvajali doslej

(nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju umirjenega

prometa in območju za pešce; nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter

ovirami v naselju; ugotavljanje kršitev določb 113. člena ZVCP o varstvu cest in

okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja), izvajajo tudi naloge:

urejanja in nadziranja prometa na cestah subjektov samoupravnih lokalnih •

skupnosti in državnih cestah v naselju;

nadziranje prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, •

v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.

Največ novosti pri delu redarske službe prinaša Zakon o varstvu javnega reda in

miru (ZJRM-1, Ur. l. RS št. 70/06), ki daje nova pooblastila redarskim službam na

sledečih področjih varovanja javnega reda in miru:

nedostojno vedenje (7. člen);•

beračenje na javnem kraju (9. člen);•

uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena);•

poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen);•

pisanje po objektih (13. člen);•

vandalizem (16. člen);•

kampiranje (18. člen);•

uporaba živali (19. člen) in•

neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek 22. •

člena).

Pri izvajanju teh pooblastil redarji lahko glede na predpise uporabljajo naslednje

ukrepe:

opozorilo;•

ustno odredbo;•

ugotavljajo istovetnost;•

opravljajo varnostni pregled osebe;•

zasežejo predmete;•

zadržijo storilca prekrška in kaznivega dejanja;•

uporabijo fi zično silo ter sredstva za vklepanje in vezanje ter•

plinski razpršilec. •

V Občinskem programu varnosti so opisani pogoji in način uporabe ukrepov, ki jih

pri svojem delu lahko uporablja redarska služba.

Pri uporabi prisilnih sredstev (fi zične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in

plinskega razpršilca) mora redar sestaviti poročilo.

Na podlagi poročila ocenjuje zakonitost in strokovnost ravnanja občinskega redarja

vodja občinskega redarstva. V primeru ugotovljenih kršitev je dolžan sprožiti po-

stopek za ugotavljanje odgovornosti. V kolikor je uporaba prisilnih sredstev imela

za posledico telesno poškodbo ali smrt, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno

proti več kot trem osebam, oceno ravnanja občinskega redarja opravi komisija,

ki jo imenuje župan.

V nadaljevanju objavljamo Poslovnik o delu komisije pri oceni uporabe prisilnih

sredstev občinskih redarjev, ki je sestavni del Občinskega programa varnosti

Mestne občine Murska Sobota.

Mira Toplak

OBČINSKI PROGRAM VARNOSTI

24 | junij 2009

JAVNE OBJAVE

Župan lahko določi komisijo za ocenjevanje vseh primerov naštetih v 5. členu tega

poslovnika (stalna komisija) ali pa za vsak primer posebej.

5. člen

Komisija opravlja delo v naslednjih primerih:

Če je bila osebi pri uporabi prisilnih sredstev povzročena telesna poškodba ali 1.

smrt, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebam.

Obravnava pritožbe zoper delo mestnega redarstva, lahko pa obravnava tudi 2.

druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih Mestnega redarstva,

kadar komisija oceni, da je to potrebno.

Če z Zakonom o občinskem redarstvu ni drugače določeno, se za ocenjevanje in

uporabo prisilnih sredstev uporabljajo določbe Zakona o policiji in podzakonskih

predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov.

6. člen

Komisija ocenjuje, ali je bilo ravnanje občinskih redarjev v skladu s predpisi, stro-

kovno in sorazmerno.

Komisija zbere potrebna obvestila in dokaze o okoliščinah, dejstvih in razlogih

uporabe prisilnih sredstev.

V zvezi s tem lahko od občinske uprave in policije zahteva potrebno pomoč in

sodelovanje.

Komisija pri postopku svojega dela smiselno uporablja določbe zakona o splošnem

upravnem postopku.

7. člen

Delo komisije se opravlja na sedežu občine, na podlagi odločitve župana pa lahko

tudi v drugi občini ali na kraju, kjer je do uporabe prisilnega sredstva prišlo.

8. člen

Delo komisije poteka na sejah in na druge načine zbiranja potrebnih dokazov in

obvestil.

Sejo komisije skliče vodja komisije na predlog župana. Seja se skliče s pi-

snim vabilom, ki mora biti vročeno članom komisije najmanj pet dni pred sejo.

V skupnem vabilu, ki se pošlje članom komisije, se določi datum, kraj in čas seje

ter zadeve, ki bodo obravnavane na seji.

9. člen

Če komisija pri svojem delu ugotovi znake kaznivega dejanja, katerega storilec se

preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, zlorabe človekovih pravic in temeljnih

svoboščin ali drugih kršitev, za katere so z zakonom določene sankcije, obvesti

o tem pristojni organ.

10. člen

Vodja komisije je dolžan temeljito proučiti zadevo iz postopka pri vodji orga-

nizacijske enote redarstva. Ta je dolžan z vodjem komisije sodelovati in mu o

obravnavani uporabi prisilnega sredstva nuditi vse potrebne podatke, obvestila

in dokumentacijo.

O uporabi prisilnih sredstev je občinski redar dolžan napisati poročilo in ga predlo-

žiti v pregled vodji Mestnega redarstva oziroma svojemu nadrejenemu ali osebi,

ki jo ta pooblasti.

Poročilo mora biti napisano in predano v pregled takoj po uporabi prisilnega sred-

stva, oz. najkasneje do konca delovnega dneva redarja, ki je to prisilno sredstvo

uporabil.

V poročilu redarja morajo biti navedeni podatki o osebi, razlogu, času in kraju

uporabe prisilnega sredstva, vrsti uporabljenega prisilnega sredstva ter drugih

okoliščinah in dejstvih, pomembnih za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja

občinskega redarja.

Vodja komisije vodi delo komisije in skrbi, da se zadeva vsestransko obravnava

in pretehta.

11. člen

Na podlagi izvedenega postopka pred komisijo in ugotovljenih dejstev, okoliščin in

dokazov komisija sprejme odločitev o obravnavanem primeru uporabe prisilnega

sredstva. Če se mnenje posameznika o obravnavanem primeru razlikuje od večine

članov komisije, se v zapisnik o ugotovitvah navede kot ločena mnenja.

12. člen

O zbranih obvestilih, ugotovitvah in dokazih komisija najkasneje v 30 dneh od

dneva imenovanja sestavi zapisnik.

Zapisnik mora vsebovati:

datum, čas in kraj seje in drugih aktivnosti komisije; •

sestavo komisije; •

opozorilo na dolžnost spoštovanja predpisov o varstvu osebnih podatkov in •

varstvu tajnih podatkov;

navedbo obravnavane vsebine; •

vsebino postavljenih vprašanj in odgovorov, ki so pomembni za odločitev o •

obravnavanem prisilnem sredstvu;

odločitev in navedba mnenja, ali je bilo ravnanje občinskega redarja v •

skladu s predpisi, strokovno in sorazmerno (tudi morebitno ločeno mnenje

člana komisije).

Zapisnik podpiše predsednik komisije in zapisnikar.

13. člen

Sredstva, potrebna za izvajanje tega poslovnika, se zagotovijo v proračunu Mestne

občine Murska Sobota.

14. člen

Nadzor nad izvrševanjem tega poslovnika izvajata župan Mestne občine Murska

Sobota in Inšpektorat RS za notranje zadeve.

15. člen

Vsi sodelujoči v delu komisije so dolžni pri uporabi in dostopu do podatkov, ki se

nanašajo na obravnavano zadevo, ravnati po Zakonu o tajnih podatkih, Zakonu o

varstvu osebnih podatkov ter predpisih, ki urejajo ti področji.

16. člen

Ta poslovnik prične veljati po objavi v uradnem glasilu.

Številka: 0610-0033/2009 Župan:

Datum: 27. 05. 2009 Anton ŠTIHEC

25 junij 2009 |

POMOČ OBČANU

Nabiranje vode v luknji pred vhodomPred vhodom v hišo v Černelavcih,

Gorička 73, stoji voda po vsakem dež-

ju. Luknja pred vhodom je nastala kot

posledica napeljave plina v letu 2004.

Zahtevali smo že vzpostavitev prejšnje-

ga stanja, saj prihaja tudi do kratkega

stika pri odpiranju vrat. Februarja je že

bil opravljen ogled stanja in bilo dano

zagotovilo za popravilo. Ker se stanje še

ni uredilo, zdaj prosimo za ureditev še

po Pomoči občanu.

Odgovor občinske uprave

»S problemom zastajanja vode ob

Gorički ulici v Černelavcih je mestna

uprava seznanjena, saj je v zvezi s tem

že bil opravljen ogled, na katerem je bila

dogovorjena tudi rešitev za izboljšanje

stanja. Kot je mestni upravi zagotovil

pogodbeni vzdrževalec občinskih cest in

drugih javnih površin, bodo k ureditvi

odvodnje pristopili v naslednjem tednu.

Za zamudo, do katere sicer ni prišlo po

krivdi mestne uprave, se vam opraviču-

jemo in vas lepo pozdravljamo.«

Odpoved delovnega raz-merja – plačilo vrtcaPozdravljeni! V kratkem bom zaradi

težav pri likvidnosti podjetja brezpo-

selna. Ker bo prihodek družine bistveno

manjši, me zanima naslednje:

Ali lahko podam vlogo za znižanje •

plačila vrtca (ali se upošteva pač na-

slednje leto)?

Kdaj (takoj po odpovedi ali po prete-•

ku prejemanja nadomestila z zavoda

za zaposlovanje)?

Ali naj izpolnim obrazec za znižano •

plačilo vrtca ali oddam pisno vlogo

s prilogami?

Ko dobim službo, sporočim spre-•

membo ali se upošteva potem drugo

leto? Če se sporoči sprememba, na

katerem obrazcu?

Na koga naslovim vlogo, občino ali •

vrtec?

Hvala za vaše odgovore!

M. S.

Odgovor občinske uprave

Navajamo odgovor: »V skladu z 18.

členom Pravilnika o plačilih staršev

za programe v vrtcih (Uradni list RS,

št. 129/2006, 79/2008 in 119/2008)

se v primeru, če pride do zaposlitve ali

izgube zaposlitve enega izmed dru-

žinskih članov, plačilo vrtca določi

na novo.

- Spremembe, ki so bile podlaga za

določitev plačila vrtca, mora vlagatelj

vloge za znižano plačilo vrtca sporoči-

ti pristojnemu občinskemu organu, in

sicer v roku 15 dni, ko je sprememba

nastala. V kolikor se vlagatelj prijavi

na Zavod za zaposlovanje, potrebu-

jemo potrdilo zavoda o vpisu v evi-

denco brezposelnih oseb ter odločbo o

prejemanju denarnega nadomestila

za čas brezposelnosti. V kolikor pa se

boste ponovno zaposlili, nam morate

priložiti pogodbo o zaposlitvi.«

Stojnice za prodajo tekstilaZanima me, ali je postavitev stojnic za

prodajo tekstila na dvorišču Zvezde le-

galno in kdo je to dovolil. Ali pa je to

samovolja latnika? Tekstilna tržnica je

sicer urejena v bližini, a temu delu mesta

ne daje prav prijaznega videza, ob tem pa

izven legalnega prostora stojita še nova

neugledna stojnica in kiosk.

Odgovor občinske uprave

Pozdravljeni, preverili smo pri me-

stni upravi in ugotovili, da omenjena

parcela (kot ste zapisali »na dvori-

šču Zvezde«) ni last Mestne občine

Murska Sobota. Iz navedenega sle-

di, da mestna občina ne razpolaga z

navedeno nepremičnino in ne more

posegati v lastniška razmerja. Druga

dovoljenja, razen dovoljenja lastni-

ka, niso potrebna, ker gre za začasen

objekt.

Ureditev klančinSpoštovani! Zanima me, kdaj bodo na

Ulici Mikloša Kuzmiča, ki je zelo fre-

kventna, urejeni prehodi za invalidne

osebe z vozički, kolesarje, ki zaradi ve-

likega prometa pločnike uporabljajo kot

vozno površino. Invalide z vozički na

pločnik dvigujejo, kolesarji pa morajo

sestopiti s koles. Hvala.

Odgovor občinske uprave

Navajamo odgovor: »Mestna občina

Murska Sobota oziroma njena uprava

že nekaj let sistemsko odpravlja arhi-

tektonske ovire na javnih površinah,

še posebej za invalidske in otroške

vozičke ter kolesarje. Te ovire več ali

manj odpravljamo v sklopu drugih

del (rekonstrukcij, preplastitev ali sa-

nacij), v določenih primerih pa tudi

samostojno, kjer je to izraziteje po-

trebno. Ker je Ulica Mikloša Kuzmiča

ena bolj obremenjenih ulic v mestu, je

ob njej treba zagotoviti tudi varnost

za pešce oziroma varno prečkanje.

Zato je mestna uprava pogodbenemu

vzdrževalcu javnih prometnih površin

naročila, da pregleda vse prehode, ob

katerih niso ustrezno znižani cestni

robniki, ter pripravi ustrezno ovre-

dnoten popis, na podlagi katerega se

bo mestna uprava, v okviru fi nančnih

zmožnosti, odločila za obseg odprave

ovir oziroma zniževanja.

Solarni kolektorji na obsto-ječem objektuSpoštovani, zanima me, ali je v primeru,

ko se solarni kolektorji (fotovoltaični

ali za vodo) nameščeni na obstoječi

objekt, treba pridobiti gradbeno dovo-

ljenje. Lokacija je v vasi Kupšinci, v MO

Murska Sobota. Hvala in lep pozdrav.

Odgovor občinske uprave

Navajamo odgovor: »Namestitev

sončnega zbiralnika ali sončnih celic

spada po Uredbi o vrstah objektov

glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št.

37/2008) med investicijska vzdrže-

valna dela. Investicijska vzdrževalna

dela so dela na objektu ali za potrebe

objekta in vključujejo izvedbo po-

pravil, gradbenih, inštalacijskih in

obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo

napredku tehnike, z njimi pa se ne

posega v konstrukcijo objekta in tudi

ne spreminja njegova zmogljivost,

velikost, namembnost in zunanji

videz. Vzdrževalna dela se lahko

začnejo brez gradbenega dovoljenja,

ne smejo pa se izvajati v nasprotju s

prostorskim aktom. Če je s predpisom

določeno, da je treba pred začetkom

vzdrževalnih del pridobiti soglasje,

mora investitor vložiti zahtevo za iz-

dajo soglasja pri pristojnem organu ali

službi. To je odvisno od konkretnega

primera (npr. ali je objekt zaščiten kot

kulturna dediščina, ali je na območju

varovanja narave, ali je varovalnem

pasu ceste in podobno).«

Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi

pritožbe posredujejo na več načinov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar

ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja

vprašanja in pripombe na naslednje načine:

preko spletne aplikacije• www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,

na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,•

z elektronsko pošto • murska.sobota@obcan.si,z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali •

pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.

Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani

www.obcan.si/murskasobota.

Doslej smo pomagali rešiti

607predlogov in pripomb, ki

so nam jih posredovali

občani.

26 | junij 2009

AKTUALNO

Na 9. slovenskih letnih igrah šo-

larjev v organizaciji Mestne obči-

ne Velenje, ki so bile v petek, 29.

maja 2009, je v Velenju nastopilo

13 slovenskih občin z okrog 400

udeleženci.

Igre so potekale v atletiki za deč-

ke in deklice, namiznem tenisu

in malem nogometu za dečke ter

odbojki za deklice v starosti od

12 do 15 let.

V atletiki so nastopili članice

in člani AK Panvita, v malem

nogometu člani NK MURA

05, v namiznem tenisu člana

NTK Sobota in v odbojki člani-

ce odbojkarske sekcije Društva

za športno rekreacijo Murska

Sobota.

Izjemen uspeh so dosegli mladi

športniki Mestne občine Murska

Sobota, ki so osvojili v končni

uvrstitvi drugo mesto, takoj za

ekipo Mestne občine Maribor in

pred Mestno občino Celje.

Za izjemen uspeh gre zahvala

vsem tekmovalkam in tekmo-

valcem v vseh štirih športnih di-

sciplinah ter trenerjem, ki so zelo

dobro pripravili in vodili mlade

tekmovalce in tekmovalke na

tekmovališčih.

V vsaki športni panogi so se mla-

di po svojih močeh zelo potru-

dili, da so skupaj osvojili visoko

drugo mesto.

Namen Slovenskih letnih iger šo-

larjev je športno druženje mladih

športnikov iz različnih slovenskih

občin, ki so članice Slovenskega

združenja mednarodnih iger

šolarjev, in tudi preverjanje spo-

sobnosti tistih slovenskih špor-

tnikov, ki bodo sodelovali na

mednarodnih igrah šolarjev v

letu 2009.

Društvu upokojencev Tišina

je Pomurska pokrajinska zveza

društev upokojencev, s sedežem v

Murski Soboti in predsednikom

Mirkom Lebaričem, zaupala or-

ganizacijo letošnjega regijskega

prvenstva upokojenk in upo-

kojencev v športnem ribolovu.

Tekmovanje je bilo izvedeno v

petek, 5. junija, ob ribnikih v

Gradišču, kjer je v enajstih ekipah

iz društev upokojencev sodelova-

lo 44 tekmovalcev. Poleg teh pa

še 15 posameznikov. Tekmovanje

je vodil Franc Weindorfer (DU

Krog), ki je bil tudi v vlogi glav-

nega sodnika.

Rezultati ekipno: 1. mesto: DU

Radenci z 19,85 kg ulova, 2. me-

sto: DU Gornja Radgona s 15,55

kg ulova, 3. mesto: DU Murska

Sobota (Ludvik Števančec, Janez

Pugelj, Pavel Flisar, Franc Zrim)

z 10,75 kg ulova, 4. mesto: DU

Tišina, 5. mesto: DU Križevci

pri Ljutomeru, 6. mesto: DU

Krog, 7. mesto: DU Bodonci,

8. mesto: DU Bakovci, 9. me-

sto: DU Beltinci, 10. mesto:

DU Črenšovci in 11. mesto: DU

Lendava.

Rezultati posamezno – člani:

1. mesto: Dimitrije Kojič (DU

Radenci, 4,70 kg ulova), 2. me-

sto: Janez Lukač (DU Krog, 2,75

kg ulova), 3. mesto: Jože Lukač

(DU Krog, 1,80 kg ulova) itd.

Članice – posamezno: 1. mesto:

Rozika Horvat (DU Krog, 2,75

kg ulova).

Tudi letos je slovensko Društvo

Joga v vsakdanjem življenju bilo

pobudnik, da se v slovenskih me-

stih organizira brezplačna vadba

na prostem. V okviru maribor-

skega društva Joga v vsakda-

njem življenju – Vadbena enota

Murska Sobota, se bo vadba joge

v murskosoboškem parku odvi-

jala skozi celo poletje, in sicer

vsak četrtek od 2. 7. do 10. 9.

2009 (od 18. do 19. ure) na ja-

sici, blizu nekdanjega Grajskega

hrama.

Letošnja sezona vadbe joge v par-

ku je že tretja po vrsti. Vadbi se

lahko pridruži vsakdo, ki si to

želi. Najpomembnejši cilji Joge

v vsakdanjem življenju so telesno

zdravje, duševno zdravje, social-

no zdravje, duhovno zdravje,

spoznanje božanskih lastnosti v

sebi in razsvetljenje. Tako kot že

vrsto let do sedaj bo Društvo Joga

v vsakdanjem življenju Maribor,

Vadbena enota Murska Sobota,

tudi letošnjo jesen razpisalo vpis

v začetno vadbo joge, termini

zanjo bodo objavljeni v mesecu

septembru.

Drugo mesto na 9. slovenskih letnih igrah šolarjev

Murskosoboški ribiči uspešni v Gradišču

Joga v mursko- soboškem parku

Stanko Kerčmar

Filip Matko

28 | junij 2009

AKTUALNO

Motoklub Veterani Murska

Sobota, ki s širšega območja

Ravenskega in Goričkega zdru-

žuje več kot sto ljubiteljev sta-

rodobne tehnike, v prvi vrsti av-

tomobilov in motorjev ter koles

z motorjem, je prve dni junija

pripravilo tradicionalni medna-

rodni rally. Tudi letos je udeležba

presegla vsa pričakovanja, saj se je

vožnje starodobnikov na 65 kilo-

metrih po slikovitem Goričkem

– bodisi turistične ali tekmoval-

ne, udeležilo kar 225 vozil.

Prevladovali so motorji, ki jih je

bilo več kot dve tretjini. Veliko

zanimanje številnih obiskovalcev

na parkirišču podjetja Murska

Transport pri BTC-ju, kjer je

potekala tudi prva tekmovalna

točka – spretnostna vožnja, ka-

kor tudi na poti pa so pritegnili

originalni obnovljeni avtomobi-

li. Med vsemi sta bila zagotovo

nadpovprečna ford T iz leta 1917

Borisa Banka iz Strukovcev in

dodge roadster 1924, s katerim

sta se v Mursko Soboto pripelja-

la Drago in Renata Kukovič iz

Prvačine na Primorskem. Med

motorji pa sta po nam znanih

podatkih izstopala motoguzzi

1932 Slavka Dobrina iz Kopra

ter leto dni mlajši iste znam-

ke Boruta Štente, prav tako iz

Kopra.

Udeležence rallyja je pot vo-

dila iz Murske Sobote skozi

Noršince, Mlajtince, Tešanovce

mimo Moravskih Toplic in

Zgornjih Moravcev v Ivanovce in

Kančevce, od tam pa v Križevce,

Gornje Petrovce, Stanjevce,

Mačkovce, Otovce, Vidonce,

Grad, Kruplivnik, Vadarce,

Bodonce, Šalamence ter skozi

Puconce nazaj na izhodiščno toč-

ko, kjer je potem bil zaključek

prireditve s podelitvijo pokalov

in priznanj. Vmes so tekmoval-

ce čakale tri kontrolne točke, pri

Gradu na Goričkem pa še klub-

ske igre.

Mednarodni rally Prekmurje 2009 Geza Grabar

29 junij 2009 |

AKTUALNO

Ohranjanje tehnične dediščine vseh

vrst je tudi Pomurcem očitno dodobra

zlezlo pod kožo. Tako je bil že aprila

lani ustanovljen tudi Jeep klub Veterani

Murska Sobota, ki v prvi vrsti ohranja

tradicijo starih vojaških vozil, v prvi

vrsti džipov in motornih koles.

Društvo, ki ga kot predsednik ozi-

roma podpredsednik vodita Štefan

Jančarič in Jože Osterc, je konec

maja pripravilo svoje 1. medna-

rodno srečanje s promocijsko tu-

ristično vožnjo, na kateri so v dveh

dnevih po Prekmurju in Prlekiji

prevozili več kot sto kilometrov.

Na zbirnem mestu na zelenici za

zahodni strani gradu v mursko-

soboškem Mestnem parku je bil

veličasten pogled na več kot 40

starih vojaških vozil, ki izvirajo iz

časa pred in med drugo svetovno

vojno. Da so vozila stara 70 let in

več, tega na svoji zloščeni pločevi-

ni, niti v utečenem in enakomer-

nem tihem teku motorja, niso niti

malo kazala. Njihovi lastniki iz

Slovenije in sosednjih držav so jih

namreč tako dovršeno in izključno

z originalnimi deli obnovili, kot

bi vozila včeraj zapustila tovarni-

ške trakove iz pred- in medvojnih

tovarn v Ameriki, Veliki Britaniji,

Franciji, Nemčiji in Rusiji.

To pa še ni bilo vse! Lastniki vozil

so se oblekli še v originalne vojaške

uniforme, si nadeli čelade in zašči-

tne očala, moč pa je bilo videti tudi

njihovo tedanjo lahko oborožitev,

zato se je človeku nehote vsiljevala

misel, da se je čas prestavil v čas

med drugo svetovno vojno.

Med številnimi gledalci in gosti

smo srečali tudi dva murskoso-

boška župana – sedanjega Antona

Štihca in njegovega predhodnika

Antona Slavica, ki sta udeležen-

ce prvega srečanja tudi uradno

nagovorila.

Jeep klub Veteran Murska Sobota 1. mednarodno srečanje vojaških vozil Geza Grabar

Poletna akcija za otroke:- celodnevna vstopnica 8,20 € 5,90 €- popoldanska vstopnica po 15. uri 7,70 € 5,60 €- celodnevna vstopnica s kosilom 13,70 € 10,50 € Akcija velja od 10.06. do 31.08.2009. Ponudba velja za otroke od 4. – 15. leta starosti. Popusti se ne seštevajo!

TERME 3000 MORAVSKE TOPLICESVET VODNIH UŽITKOV IN DOŽIVETIJ

Poletna animacija na bazenih Term 3000

Poletna nagradna igra z bogatimi nagradami

www.terme3000.si

Več o nagradni igri si preberite naspletni strani www.terme3000.si

30 | junij 2009

SOBOŠKO POLETJE

2009NA TRGU KULTUREV MURSKI SOBOTI

od 3. 7. 2009 – 1. 8. 2009

Petek, 3. julij 200921.00 – 23.00 DUO MAR DJANGO (GYPSY SWING)

Duo tvorita kitarista in pevca Vitalij Osmačko in Saša Olenjuk (sicer dejaven kot klasični violinist). O večerih z duom Mar Django se poslušalstvo strinja, da so polni čara in se nam zgodijo kot nenadno, intimno doživetje. Izvajala bosta ruske šansone, balade in romance s prejšnjih albumov (»Časi srečanj« in »Black eyes«), novejše uspešnice z albuma »Vals Boston« in povsem nove, ki jih bomo imeli tokrat priložnost slišati prvič.

Sobota, 4. julij 200921.00 – 23.00 ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE (CAPELLA)Orkester slovenske policije izvaja vse zvrsti glasbe, od originalnih del in priredb klasične glasbe do oper, operet in baletne glasbe ter jazza. Orkester sodeluje s priznanimi tujimi in domačimi dirigenti, solisti in zbori. Zelo uspešno koncertira doma in v tujini. Na Soboškem poletju bo dirigent orkestra Tomaž Kmetič.

Petek, 10. julij 2009 21.00 – 23.00 OPET (YUGOROCK)

Skupina OPET je petčlanska glasbena rock skupina prekaljenih in izkušenih glasbenikov, ki izvajajo popularno rock glasbo 70’, 80’ in 90’ let, predvsem preigravajo pop in rock hite bivše Jugoslavije. V obširnem repertoarju skupine se nahaja glasba skupin Bijelo dugme, Riblja čorba, Azra, Idoli, Divje jagode, Pankrti, Martin Krpan, Parni valjak, Psihomodo pop, Videosex, Deep Purple, Jimi Hendrix ipd.

Sobota, 11. julij 2009 21.00 – 23.00 EVA HREN & SLADCORE

Eva Hren in Sladcore so žanrsko elastična skupnost štirih ustvarjalcev, ki so se tokrat lotili restavriranja dediščine slovenske ljudske glasbe in vse to zapisali na novi plošči, ki nosi preprosto in kratko ime 'SLO'. Na stare viže jim je pri tem početju kapnilo mnogo raznovrstnih barv drugih kultur, razpoloženj in utripa današnjega časa.

Petek, 17. julij 2009 21.00 – 23.00 EL ENTRERRIANO in MARTIN ALVARADO Slovenija/Italija/Argentina – (TANGO)

Mednarodni kvartet EL ENTRERRIANO v zasedbi Oksana Pečeny (violina), Francesco Bruno (bandoneon), Giorgio Marega (klavir), Marko Turšič (kontrabas) izvaja predvsem tradicionalni tango, zato so si nadeli po slavnem tangu »El entrerriano«. Na koncertu v Murski Soboti se jim bo samo za vas pridružil gost (vokal) Martin Alvarado iz Buenos Airesa. Martin Alvarado, tenorist s toplim in močnim glasom ter karizmatičnim nastopom, je v Argentini, deželi tanga, zelo spoštovan umetnik.

Sobota, 18. julij 2009 21.00 – 23.00 TRIO PEČENY (KLASIKA)

Glasbena družina Pečeny prihaja iz Ukrajine (Kijev). V Slovenijo so se preselili leta 1991. Mati Olga Pečeny (vrhunska pianistka, glavni korepetitor v SNG Maribor) in oče Taras Pečeny (vrhunski violinist, koncertni mojster zagrebškega orkestra HRT in profesor na zagrebški akademiji) sta hčerko Oksano navdušila za glasbo že v zgodnji mladosti. Oksana je leta 2007 diplomirala na akademiji v Ljubljani in kot solistka

ali članica tango skupin (Astorpia, El entrerriano ...) nastopa v Sloveniji in Evropi. Na Soboškem poletju 2009 bomo v družinski zasedbi Pečeny slišali najlepše klasične melodije in popularno, strastno cigansko glasbo.

Petek, 24. julij 200921.00 – 23.00 SUBOTIČKI TAMBURAŠKI ORKESTAR

Subotički tamburaški orkestar je nastal leta 1976 in je od takrat vsako leto absolutni zmagovalec na festivalih glasbenih društev v Rumi. Je trikratni zmagovalec na jugoslovanskih festivalih tamburaške glasbe v Osijeku, nosilec je t. i. amaterskega oskarja, tj. nagrada Koste Abraševiča v Valjevu. Tudi na evropskih festivalih prejema najvišje nagrade in koncertira v mnogih evropskih državah. Igra zelo raznoliko glasbo, od tradicionalne do fi lmske.

Sobota, 25. julij 2009 21.00 – 23.00 ADAM BICZKEY BAND (ETNO)

Adam Bicskey se je rodil in odraščal na Madžarskem v glasbeni družini. Že s šestimi leti je v Budimpešti kot »čudežni otrok« s cimbalami nastopil s simfoničnim orkestrom. Kasneje je študiral glasbo na konzervatoriju pri svetovno znanem profesorju Aladarju Raczu. Njegovo osnovno in najljubše glasbilo so cimbale, ob njih pa odlično igra še na klavir, harmoniko, violino, klarinet, fl avto, saksofon, pa celo tolkala in vibrafon. Leta 1958 je v Bukarešti osvojil naziv svetovnega prvaka v igranju na cimbale. V Slovenijo je prišel leta 1969. Po zelo uspešnem koncertu lani in na veliko željo obiskovalcev, smo Adama Biczkeyja povabili k nam tudi letos.

Petek, 31. julij 2009 21.00 – 23.00 MILDREDS

Slovensko-hrvaška zasedba skupine MILDREDS igra priredbe znanih in manj znanih skladb različnih stilov na eleganten, muzikalen in romantičen način. Repertoar obsega kompozicije avtorjev, kot so Sting, Charlie Chaplin, Leon Russell, Elton John, Cindy Laupert, Ivo Robić, Drago Britvić … V preteklem letu je izšel njihov novi album »Život u ušima« z avtorskimi skladbami. Njihov zvok je usmerjen k mirnejši in romantični glasbi, ki je prežeta z optimizmom in entuziazmom.

Sobota, 1. avgust 2009 21.00 – 23.00 AMADOU DIARRA – DJENKADI & DJELI-KAN (Burkina Faso/Italija)

Amadou Diarra je eden od 3-članske glasbene skupine DJENKADI iz Burkine Faso. Fant izhaja iz stare zahodnoafriške družine griotov (griot je deden naslov za glasbenika, pripovedovalca zgodovine in zgodb – so zelo cenjeni in spoštovani in v bistvu edini, ki smejo igrati to zvrst tradicionalne glasbe). Sami izdelujejo svoje instrumente. Na Soboškem poletju se bo Amadou Diarra predstavil skupaj s svojimi prijatelji, ki imajo skupino DJELI-KAN v Italiji (Firence).

SPREMLJEVALNE PRIREDITVE: Vsako soboto med 4. 7. in 1. 8. 2009 bo ob 10. uri na Trgu kulture ena od spremljevalnih prireditev festivala.

31 junij 2009 |

KULTURA

Ko je 22. marca letos v starosti

88 let umrla Piroška Kološa, roj.

Csihar, se je zaokrožil zemeljski

cikel vélike življenjske poti, ki sta

ju skupaj, kakor mavrični ris med

Panonijo in Jadranskim morjem,

z vsem svojim bistvom vlekla z

znamenitim soboškim rojakom,

umetniškim fotografom Jožetom

Kološem Kološo (1920–1998).

Ta véliki mojster, čigar življenje

se je izteklo natanko pred 11. leti,

se je naposled srečal s svojo, neiz-

merno ljubečo ženo Piriko. Ki si

je tudi želela k njemu. O njej, o

njeni zgodbi, o vezeh, ki so se ju

držale in na nek, skrivnosten način

tudi mene povezale z njima, sem

že pisal, čustvene parabole pa se

mi ob Piroškinem pogrebu nase-

lile v poslovilni govor. Najbrž je to

zato, ker sta mi zaupala, ker sta, po

tistem ko je Kološ razočaran nad

tem, kaj se je pred davnimi leti z

delom njegovega opusa v Soboti

dogajalo, in ga je od tu tudi ne-

mudoma umaknil, naposled in po

mojem prepričevanju odločil, da

edinstveno umetniško dediščino

zapusti svojemu rojstnemu mestu.

Tedaj sem namreč imel samo to

pred sabo, da bodo, pač ko Kološa

in Piroške več ne bo, njegovo fo-

tografsko zapuščino razgrabili, jo

razdeli po različnih ustanovah ali

pa preprosto poskrili.

Seveda ni bilo lahko. S Kološem

in Piroško sem se seznanil v zgo-

dnjih osemdesetih letih 20. stole-

tja. Očarala sta me, taka v jeansu,

z rutkami okoli vratu, z imidžem

fl ower–power generacije. Pa še

za roke sta se ves čas držala. Bili

smo si enaki. Zdaj vem zakaj! V

naslednjih letih sem bil tudi priča

številnim otvoritvam fotografskih

razstav, ki jih je v ljubljanskem

hotelu Slon pripravljal Kološ. Bil

je v mnogočem edinstven; tudi

zato, ker je verjel v fotografi jo kot

umetniško govorico in je z zane-

senostjo »vernika« skrbel za afi r-

macijo umetniške fotografi je, ko

to še ni bilo »glih« v modi. Zato

sva, običajno nas je bilo ob takih

dogodkih komaj za prste ene roke,

kdaj pa sva bila celo sama, lahko

govorila. Jaz sem imel čas, on pa

si ga je znal vzeti. Bil je moder

človek, pozoren poslušalec in pre-

udaren pripovedovalec. Kar blizu

sva si postala. Zdaj mislim, da je

nemara tudi to prispevalo k nje-

govi odločitvi.

Resnici na ljubo in da ne bi kdo

pozabil, je k temu veliko pripomo-

gel še en Sobočanec, Milivoj M.

Roš. V zgodnjih devetdesetih letih

20. stoletja je namreč Miki Roš

pripravljal dokumentarno–igrani

portret o Jožetu Kološu - Kološu

in, lahko se mi tako zapiše, tudi

o Piroški. Miki Roš je tedaj bolj

kot kdorkoli drug zaznal, kakšna,

kot bi sam dejal, »zgodba« je to.

Kološ pa, ko je sprevidel, kako na

vse gleda ta njegov mlajši soboški

rojak, ni v njem prepoznal samo

sorodne duše, temveč je z iskreno-

stjo izpovedovalca napravil Rošev

fi lm neponovljivo pričevalen. Sledi

so ostale.

Kološ je še tik pred smrtjo pristal,

da naj gre njegov »opus« domov,

v Soboto. Ne komurkoli, temveč

meščanom, in ne kamorkoli, am-

pak v muzej, v grad, kjer naj za

ta namen mesto in Pokrajinski

muzej poskrbita, da bo to njegov,

Kološev kabinet umetniške fo-

tografi je. Dejstvo je, da je danes

v okviru Pokrajinskega muzeja

shranjena domala vsa umetniška

zapuščina, razen nekaj tistega,

kar je pri sebi do smrti obdržala

Piroška. Ob 1600 izdelanih foto-

grafi jah neprecenljive vrednosti

smo si danes že na jasnem, da to

ni nič v primerjavi s 192.000 ne-

gativi, ki nam jih je tudi zapustil.

Samo bežen pogled na kakega

izmed njih, na še ne videno, nas

presunljivo prepričuje v sklep:

pa saj to je nepotvorjena podoba

časa in ljudi, zakladnica podob iz

20. stoletja. Serije med njimi so

posvečene Soboti, Prekmurju in

še čemu. Vse lepo zloženo, ure-

jeno, dokumentirano … Kaj vse

bomo mi, še bolj pa generacije za

nami, videli, prepoznali v njih! Še

najmanj, kar je, je to, da gre za

avtentično, metjejsko in mestoma

vrhunsko fotografsko ujete utrinke

podob ljudi in krajev.

Neznano je, da je Kološ pisal: z

nemalo začudenja jemljemo v roke

številne »zvezke«, naseljene z misli-

mi, izpiski, dokumentarnimi pri-

pisi. Dragocen označevalc za profi l

vrhnskega ustvarjalca.

Mislim na to, kdo bo zdaj, ko

Pirike več ni in je tam pri njem,

Kološu okoli vratu, na Pohlinovi,

doprsni bronasti busti s portertom

umetnika, vezal rutko. Morebiti

bo treba postaviti še Piroško in

tudi njej povezati ruto. Kajti, kako

drugače se bo morebiti celo poza-

bilo nanju.

V tem zadnjem dnevu njenega

tuzemskega bivanja so me zazna-

movala še druga znamenja, ki so

naposled v besedah njene koprske

skrbnice, dobre vile gospe Lojze

Čehovin, »Piri je umrla« izzvenele

v nemem kriku bolečine. V neiz-

mernih prostranstvih človeškega

duha je žalost stalnica, ki venomer

znova poskrbi, da ob smrti ljubih

sprevidimo resnico o lastni minlji-

vosti. Praznino naselijo spomini,

čustveni okruški minulih sreče-

vanj, ki se sestavljajo v torzo la-

stnega izkustva in rišejo samosvojo

podobo o pokojniku.

Piroška je bila doma iz Körmenda.

Meščanka, zrasla v živahnem me-

stecu ob Rabi. V prvih mesecih 2.

svetovne vojne, na dan operacije

Barbarossa, so ji sojenice nameni-

le Jožija. Ko so soboški športniki

gostovali v Körmendu; z njimi je

bil mladi soboški fotograf Jože

Kološa. Pirika je pripovedovala, da

je takrat zvečer bil ples. Zagledala

sta se za večnost! In bilo je že malo

mrzlo. Pa ga je vzela pod plašč. In

nikdar več »neje odišo«. Nikdar!

Kološ je vmes odšel, a zdaj sta sku-

paj, pod plaščem večnosti.

Zaznamovalo jo je bivanje na

novem domu, v Soboti. Razpeta

med mladostjo, preživeto ob Rabi,

zorenjem v ljubezni do moža v

Soboti, v Prekmurju, je naposled

svoj dom našla v Kopru. Četudi

ji niso bili dani lastni otroci, pa

Jože in Piroška Kološa Janez Balažic

32 | junij 2009

KULTURA

Od 28. do 31. maja se je na različnih

lokacijah po Pomurju odvijal že osmi

Pacev glasbeni maj.

Vse do zaključnega dne se je na

osmih lokacijah zvrstilo skupno

deset koncertov, ki so poteka-

li po Pomurju, v Avstriji in na

Madžarskem.

Pacev glasbeni maj 2009 se je

pričel v četrtek, 28. maja, ko so

v Murski Soboti na grajskem

dvorišču za prvi pravi občutek

resne glasbe poskrbeli člani tol-

kalnega ansambla Akademije za

glasbo Zagreb.

V Monoštru na Madžarskem

sta imela koncert Aleš Kacjan

in Aleksandar Serdar; Slovenski

kvintet trobil je na prvi dan

festivala nastopil v Gradu na

Goričkem.

Tolkalni ansambel oznanil začetekNa začetnem koncertu so nasto-

pili člani tolkalnega ansambla

biNg bang; gre za skupino, ki

je bila ustanovljena leta 1999

na pobudo prof. Igorja Lešnika

na enem od poletnih festivalov

pod okriljem glasbene mladine

v Grožnjanu. Člani biNg banga

so najboljši študentje tolkal na

Hrvaškem in nagrajenci raznih

glasbenih tekmovanj. Trenutno

se pripravljajo na mednaro-

dno turnejo, ki bo potekala

v Argentini, Avstriji, Belgiji,

na Kitajskem, Franciji, Italiji,

Poljski, Španiji, na Švedskem in

Tajskem, v Urugvaju in ZDA.

Svoje glasbene sposobnosti so

dokazali tudi Pomurcem, ki so

jih prišli poslušat. Zadnji kon-

cert, ki se je odvijal v nedeljo, 31.

maja 2009, je bil zaznamovan z

dobrodelno noto. Na koncertu

so nastopili udeleženci festivala:

Slovenski kvintet trobil, biNg

bang, Aleš Kacjan in Aleksandar

Serdar. Po besedah organizator-

jev je tudi letošnji festival uspel,

koncertnih dogodkov se je udele-

žilo približno 700 obiskovalcev.

je številnim bila druga mama. Ne

morem pozabiti, s kakšno srčno-

stjo, ko je pač tako naneslo, da sem

lahko prisluhnil, se je spominjala

nekaterih in kako nesebično, s

kakšno nepotvorjeno srčnostjo se

je veselila uspehov »svojih« otrok,

njihovih napredovanj, otrok, ki jo

niso imeli zgolj za teto Piri, marveč

za mamo ali kdaj in najbrž še da-

nes za babico. Milostna je misel na

tolikšno ljubezen do soljudi.

Pirika je imela rada morje. In lju-

di. Njene resnično lepe modre,

kot panonsko nebo razmišljene

oči, so naselili še odsevi morja.

Rada je zahajala v družbo, na

vernissage, na otvoritve, pa na

popotovanja. Venomer znova

razpeta med Mediteran in rodno

Panonijo. Tam, povsem ob vznož-

ju Semedele, v lepem stanovanju,

s pogledom na morje, je bivala

do konca svojih dni gospa Piroška

Kološa.

S Piroško sva se pogosto pogovorja-

la po telefonu, nazadnje pred tremi

meseci, in tudi tokrat je spraševala

kdaj bo Kološev kabinet. A odšla

je tik pred tem, ko bo v soboškem

gradu naposled zaživel Kološev ka-

binet umetniške fotografi je. Kološ

je namreč umetniško zapuščino

zapustil Soboti, »svojemi varaši«,

s pogojem, da v soboškem gradu

dobi lasten Kabinet umetniške

fotografi je. Zaveza, ki jo je dalo

mesto v zapuščinski pogodbi leta

1997, bo letos vendarle izpolnje-

na. Tako bodo Sobočanci lahko

naposled s ponosom govorili: Ja,

to je tista naša prava Sobota.

S tem bo dokončno posvečen

spomin in vanjo vtkana čudovita

ljubezen, ki sta jo živela Piroška in

Jože Kološa. Meni ostaja samo, da

ponovim njen srčni vzklik: »Veš,

Janez, z Jožijem nama je bilo tak

lepou. Tak lepou!« Draga Pirika:

vem, tej lepoti je ime Ljubezen.

Zato naj vama bo sedaj, kjerkoli sta

že, s Kološem za vedno »lepou«!

Spoštovana in draga Pirika: z bole-

čino v srcu, a hkrati s hvaležnostjo,

da nam je bilo dano poznati te,

te bomo zaradi Tvoje neizmerne

ljubezni in vere v bliž njega ohra-

njali v trajnem spominu. Iskreno

sožalje v svojem imenu in imenu

Pokrajinskega muzeja Murska

Sobota izrekam vsem sorodnikom

pokojnice, njenim soboškim in ko-

prskim sosedom ter družini gospe

Lojzke Čehovin, ki je do zadnjega

ljubeče bdela nad Piroško!

Festival resne glasbe Aleksandra Grah

V Pokrajinski in študijski knji-

žnici Murska Sobota je umetnik

Geza Gibičar predstavil samostoj-

no razstavo slik.

Razstavo je slikar Geza Gibičar

skrbno pripravljal tri leta, poi-

menoval jo je »Moč srca« in ne

nazadnje se t. i. moč močno čuti

na vseh slikah. V likovnih delih

posebej izstopajo elementi treh

simbolov, in sicer križa, srca in

sonca. Vsi trije simboli so rdeča

nit razstave. Slikar si je za izho-

diščni simbol izbral križ, ki je

najstarejši človeški simbol, saj ga

lahko srečamo v vseh religijah,

kulturah, pesnitvah in ne naza-

dnje v umetnosti. Srečamo ga lah-

ko že v jamah starejše im mlajše

kamene dobe, v obliki stenskih

slikarij. Križ med drugim predsta-

vlja središčni simbol krščanstva.

Ključni simbol, ki se še pojavlja,

je simbol srca z močno sporočilno

močjo. Gibičar je pri ustvarjanju

slik uporabljal tehniko slikanja z

akrilnimi barvami, ki so novej-

šega izvora in se mešajo z vodo.

Za piko na i je izbral bambusni

okvir, ki se slikam dobro poda.

Vsi ljubitelji umetnosti, ki jih še

posebej zanima simbolika slik, pa

imajo možnost ogleda razstave vse

do 18. junija. Slike so razstavljene

v galeriji knjižnice.

Moč srca skozi slike Aleksandra Grah

33 junij 2009 |

KULTURA

Dosedanjim prevodom romanov

pisatelja Ferija Lainščka sta se v teh

dneh pridružila še dva.

V Trstu je izšel italijanski prevod

romana »Muriša«, v Zagrebu pa hr-

vaški prevod romana »Ločil bom

peno od valov«. »Murišo«, ki nosi

v italijanskem prevodu naslov »La

ragazza della Mura«, je natisnila

založba Beit casa editrice iz Trsta,

prevedel pa jo je Martin Vidali. V

izvirniku je sicer izšla leta 2006,

avtor pa je zanjo prejel kresnika,

nagrado za najboljši slovenski ro-

man, doživela pa je že tudi angleški

prevod.

Roman »Ločil bom peno od va-

lov«, ki nosi v hrvaškem prevodu

naslov »Razdvojit ču pjenu od

valova«, je natisnila založba Novi

Libar iz Zagreba, prevedla pa ga je

Anita Peti-Stantić. Roman je sicer

v izvirniku izšel leta 2003, bil je

nominiran za nagrado kresnik in

leto kasneje ponatisnjen. Ta ro-

man je že peta Lainščkova knjiga

na hrvaškem tržišču, v Italiji pa bo

pri založbi Barbes editore iz Firenc

letos izšel še prevod Lainščkovega

romana »Nedotakljivi«.

Slovenski muzeji in številne galerije

že vsako leto 18. maja odprejo svoja

vrata za obiskovalce, da bi obeležili

mednarodni dan muzejev.

Tudi v Galeriji Murska Sobota so

ta dan pripravili brezplačen vode-

ni ogled po razstavah, in sicer so

bile na ogled tri razstave: v Mali

galeriji je bila na ogled razstava

ilustracij Žarka Vrezca, prejemni-

ka že 24 mednarodnih in nacio-

nalnih nagrad. V Veliki galeriji

so bile razstavljene

črnobele fotografi je

Janeza Marenčiča,

na balkonu pa so si

obiskovalci lahko

ogledali razstavo z

izbora najnovejših

pridobitev Galerije

Murska Sobota.

»Ob tej priložnosti smo ob pro-

stem vstopu pripravili tudi brez-

plačno vodenje. Ko pripravljamo

sezname razstav, težimo k temu,

da bi razstave bile kar se da raz-

lične, tako imamo npr. v Mali ga-

leriji razstavo znanstvenih ilustra-

cij. Prizadevamo si doseči skupni

imenovalec teh razstav, ki bi pa bil

zgolj kakovost predstavljenega,« je

povedal direktor Galerije Murska

Sobota Robert Inhof. Galerijo vsa-

ko leto obišče med 4000 in 6000

obiskovalcev, poleg tega pa prire-

jajo razne likovne delavnice, ki se

jih je doslej udeležilo 2.500 otrok.

Po besedah Inhofa se tudi likovni

pedagogi zelo aktivno vključujejo

v galerijsko dogajanje, izpostavil

je predvsem Štefana Červeka in

Matjaža Gidera, ki nudita stro-

kovno pomoč v smislu samega

izdelovanja risb.

Novi prevodi Lainščkovih romanov

Pripravili so tri razstave

Aleksandra Grah

Aleksandra Grah

34 | junij 2009

ŠPORT

Predhodnik današnjega kluba –

Atletski klub Pomurje, je bil usta-

novljen daljnega leta 1965. Odkar

je vodenje kluba pred sedmimi leti

prevzel Štefan Martinec, okrepil pa

se je tudi trenerski tim, klub beleži

naravnost tekmovalni preporod.

Že lani smo pisali, da je bilo tek-

movalno leto 2007, kar se tiče

osvojenih odličij na prvenstvenih

in pokalnih državnih tekmovanjih,

rekordno, sledilo pa je še uspešnej-

še tekmovalno leto 2008. Atleti in

atletinje so namreč pod vodstvom

trenerjev oziroma strokovnih delav-

cev – Tiberija Lebarja, Radoslava

Jokanovića, Andreja Brinarja,

Janeza Kovača in Diane Kočar (vodi

tudi atletsko šolo za najmlajše) od

pionirske do članske konkurence

skupaj osvojili rekordnih 68 odli-

čij, od tega 23 zlatih. Med skoraj

sto atletinjami in atleti, kolikor jih

deluje v klubu, kar je prav tako

največ v 44-letni zgodovini kluba,

velja še posebej omeniti tudi naju-

spešnejše tekmovalce, ki imajo tudi

status kategoriziranega športnika.

To sta člana Robi Kreft in Davor

Gregorinčič (oba s statusom držav-

nega razreda) ter mladi atleti Matej

Fujs, Aleš Zver, Ines Horvat, Urška

Martinec, Anja Benko in Katja

Vrdjuka. Vsi imajo status športnika

mladinskega razreda.

»Naši atleti in atletinje so lani uspe-

šno tekmovali tudi na ekipnih pr-

venstvenih tekmovanjih, kjer so še

posebej izstopale pionirske ekipe.

Na Atletskem pokalu Slovenije so

pionirke U-16 in U-14 osvojile 2.

mesto, pionirji U-12 pa 3. mesto.

V slovenski vrh so se uvrstile tudi

članske in mladinske ekipe,« je

poudaril Martinec in dodal, da je

klub tudi lani organiziral vsa na-

črtovana tekmovanja. Prvenstvo

Slovenije v cestnem teku v okviru

tradicionalnega oktobrskega ulič-

nega teka v Murski Soboti, junija

mednarodni miting Priložnost za

mlade, prvenstvo Slovenije v po-

samičnem in ekipnem mnogobo-

ju za pionirje U-14 in U-12 ter v

isti starostni skupini že MIKK-ov

mnogoboj. »Za izvedena tekmova-

nja je dobil klub s strani Atletske

zveze Slovenije najvišje ocene in

priznanja,« je dejal, ob tem pa še

spomnil, da je klub januarja lani

pripravil tudi tradicionalni med-

narodni zimski kros.

Martinec se je dotaknil tudi fi nanč-

nih razmer v klubu, saj so z več kot

46 tisoč evri prihodkov omogočili

relativno ugodno realizacijo vseh

načrtovanih aktivnosti. Ob vseh

prihodkih je bil še posebej hvale-

žen fi nančnih sredstev generalne-

ga sponzorja – Panvite, kakor tudi

Mestne občine Murska Sobota.

»Lansko tekmovalno sezono lahko

ocenimo kot najuspešnejšo v zgo-

dovini kluba, to pa je istočasno tudi

obveza in vzpodbuda za nadaljnje

uspešno delo,« je bil v izčrpnem po-

ročilu zadovoljen Martinec. Kljub

temu pa je presenetil z nepreklic-

nim odstopom z mesta predsedni-

ka, kjer naj bi ostal še največ tri

mesece.

Letnega zbora sta se udeležila

tudi Štefan Puhan, predsednik

Združenja atletskih sodnikov

Murska Sobota, s katerim klub že

po tradiciji zelo dobro sodeluje,

ter Stanko Kerčmar, predsednik

Športne zveze Murska Sobota.

Slednji je prav tako dejal, da je

sodelovanje med klubom in me-

stno občino zelo dobro. Tako bo

mestna občina tudi letos fi nančno

podprla udeležbo štirih atletov in

dveh atletinj ter dveh trenerjev na

43. mednarodnih igrah šolarjev

(starih od 12 do 15 let), ki bodo

v drugi polovici junija v Atenah v

Grčiji; po pričevanju Kerčmarja, ki

bo vodja ekipe, pa naj bi se tam v

različnih športnih panogah pome-

rilo 2.000 mladih iz 75 mest z vseh

celin. Zaradi varčevalnih ukrepov

bo Murska Sobota sodelovala samo

v atletiki. Po zadnjih podatkih naj

bi klub na svoje stroške v Grčijo

poslal še dve atletinji.

Tudi letos je klub pred novimi tek-

movalnimi in organizacijskimi iz-

zivi. Najpomembnejši cilj v klubu,

ki bo tudi v bodoče nosilec razvoja

atletike v Pomurju, pa naj bi bil

nemoteno delovanje vseh organov

kluba, katerih naloga bo zagotoviti

potrebne pogoje za delo in izvedbo

vseh zastavljenih ciljev, pri čemer

bo za fi nanciranje dela oziroma de-

lovanja kluba pomembna soudelež-

ba staršev in atletov. »Podpora, ki jo

je klub deležen s strani sponzorjev

in donatorjev, je naša velika obveza

in vzpodbuda, da pri svojem delu

naredimo, kar je največ mogoče.

Vsem sponzorjem in donatorjem

zato gre velika zahvala. Medalje,

ki jih bomo osvojili na državnih

prvenstvih ter mednarodnih tek-

movanjih, ter nove višje rezultat-

ske meje, ki jih bomo postavili, pa

bodo za vložen trud in napor lepa

nagrada,« je zaključil Martinec.

AK Panvita Najuspešnejše tekmovalno leto Geza Grabar

35 junij 2009 |

ŠPORT

50-letni Dušan Dundek iz Murske

Sobote je od šestega do desetega

maja prevozil Dirko okoli Slovenije,

ki je merila 1188,8 kilometrov, sredi

junija pa se bo mudil v Ameriki kot del

spremljevalne ekipe dvojice Perčič/

Rosenstein na dirki čez Ameriko.

»Vedno so me privlačile dolge, eks-

tremne ture s kolesom, lani sem bil

kot del spremljevalne ekipe oziro-

ma fotograf na dirki čez Ameriko

(RAAM). Tu sem to pobližje vi-

del takšno tekmovanje, spoznal

določene ljudi kot so naprimer

Robič, Baloh in Perčič, kar me je

pritegnilo,« pojasnjuje svoje za-

četke z ekstremnim kolesarstvom

50-letni Dušan Dundek iz Murske

Sobote. Za tem se je začel resneje

pripravljati sam ob sobotah, ko je

šel na približno 300 kilometerske

ture, septembra lani pa je z nekaj

somišljeniki po teh pravilih brez

spanja prevozil relacijo od Celja

do Ulcinja v Albaniji, za 909 ki-

lometrov dolgo pot pa so porabili

31 ur.

»Takrat sem videl, da bi zmogel

prevoziti Dirko okoli Slovenije,

zato sem v sredini oktobra začel

s pomočjo Daniela Srake resneje

trenirati. Treniral sem celo zimo

do dirke, v tem času naredil ogro-

mno kilometrov in mislil sem si,

da me lahko zaustavi samo ka-

kšna poškodba ali padec,« pravi

Dundek. Tako se je od šestega do

desetega maja res udeležil Dirke

okoli Slovenije, ki je potekala le-

tos tretjič. Imela je 12 etap, me-

rila skupno 1188,8 kilometrov, v

tem času pa so kolesarji prevozili

14 tisoč metrov višinske razlike.

Dundek je pričakoval sicer čas

okoli 55 ur, dosegel pa 58 ur in šest

minut, to pa kot sam pravi zaradi

težav s padcem sladkorja v zadnjih

dveh etapah, ko je odklanjal hra-

no. Vseeno je uspel priti do cilja,

tudi po zaslugi spremljevalne ekipe

s Tjašo Rutar na čelu in dosegel

skupno 25. mesto, v kategoriji nad

50 let pa je bil četrti. 15. junija se

znova kot del spremljevalne ekipe

dvojice Perčič/Rosenstein podaja

na dirko čez Ameriko, sam pa na-

črtuje za letošnje leto še kar nekaj

kolesarskih podvigov.

Olimpijski komite Slovenije je po-

trdil športnike, ki bodo sodelovali

na 16. Sredozemskih igrah v ita-

lijanski Pescari, med njimi bodo

tudi člana rokoborskega društva

Sobota Jure Kuhar in Dejan Šernek

ter rokoborka Ljutomera Mihaela

Čirič.

Na igrah od 26. junija do 5. julija

bo iz Slovenije skupno nastopilo

132 športnikov, od tega jih sedem

prihaja tudi iz Pomurja. Izmed

športnikov dežele ob Muri bo naj-

številčnejše zastopana rokoborba v

grško-rimskem slogu, saj bodo v

tem športu nastopili Jure Kuhar v

kategoriji do 74 kilogramov, Dejan

Šernek v kategoriji do 84 kilogra-

mov in Mihaela Čirič v kategoriji

do 51 kilogramov. Z njimi bodo

odpotovali še trener Rade Bačič, ki

je na Sredozemskih igrah leta 1997

osvojil bronasto medaljo, in med-

narodni sodnik Stane Šernek kot

vodja rokoborske reprezentance.

Rokoborska reprezentanca potuje

na igre 23. junija, vrača pa se 30.

junija. Kuhar potuje na igre dru-

gič, v Almerii leta 2005 je osvojil

peto mesto, tokrat pa napoveduje

naskok na medaljo, vse ostalo naj

bi bil zanj neuspeh. Šernek bo na

igrah tekmoval prvič in je po eno-

mesečnih pripravah v Združenih

državah Amerike, kjer je bil sku-

paj s Kuharjem, dobro pripravljen,

zaveda pa se močne konkurence

in napoveduje uvrstitev v prvo

polovico nastopajočih, tudi me-

dalja naj ne bi bila presenečenje.

Tudi Čiričeva potuje na igre prvič

in pričakuje močno konkuren-

co predvsem v nasprotnicah iz

Francije, Italije, Španije, Grčije,

Tunizije in Turčije. Obljublja bor-

benost in dobro pripravljenost, saj

bo zaključne priprave opravila v

Avstriji, kjer bo tudi sodelovala na

turnirju v Götzisu. Moški del ekipe

je odpotoval 8. junija na zaključne

priprave v Bar v Črno goro, kjer

bodo do 20. junija trenirali skupaj

z reprezentancami Hrvaške, Srbije

in Črne gore.

Preostali pomurski športniki, ki

bodo tekmovali na Sredozemskih

igrah, so še atletinja Sonja Roman,

strelca Robi Markoja in Boštjan

Maček ter tenisač Tomislav

Ternar.

Dušan Dundek s kolesom prevozil Slovenijo

Rokoborci se pripravljajo na Sredozemske igre

Karlo Vratarič

Karlo Vratarič

36 | junij 2009

GASILCI

Jubilejno, XV. preverjanje usposoblje-

nosti ekip prve pomoči Civilne zaščite

in Rdečega križa v Pomurju je bilo

hkrati tudi letos izbirno za državno

preverjanje, ki bo v začetku oktobra

v Kranju.

Najpomembnejši poudarek za-

nimivega celodnevnega prever-

janja, ki je v odlični organizaciji

Izpostave Uprave RS za zaščito

in reševanje Murska Sobota in

Območnega združenja Rdečega

križa Murska Sobota potekalo v

murskosoboškem Mestnem par-

ku, je, da je tudi letos ekipa PP

Murska Sobota I, ki so jo sesta-

vljali Tomislav Vrečič (vodja eki-

pe) ter tekmovalci Štefan Seretin,

Darko Knaus, Boštjan Benkovič,

Boštjan Štrakl, Hermina Lipai in

Irena Šrajner, premočno, z na-

skokom več kot sto točk, pono-

vila lanski uspeh.

V štirih različnih kategorijah se

je tekmovanja udeležilo 18 ekip.

Te so v odmerjenem času dese-

tih minut za posamezno delovno

točko morale oskrbeti poškodo-

vance ob takih nesrečah, ki lahko

po oceni ogroženosti prizadenejo

območje Pomurja. Tako so vse

tekmovalne ekipe, sestavljene

seveda iz prostovoljcev, ki niso

poklicno ali službeno povezani z

zdravstvom, na delovni točki A

nudile prvo pomoč poškodovan-

cem ob predpostavki prometne

nesreče čelnega trka dveh vozil,

na delovni točki B so bili poško-

dovanci ob predpostavki eksplo-

zije v tovarni oziroma pogašenega

požara v njej, delovna točka C je

vključevala posledice nezgode na

prireditvi, na kateri se je porušil

strop športne dvorane, točka D

pa zasutje ob zemeljskem plazu.

Kot je ob zaključku tekmova-

nja pred gradom, ko sta zbrane

nagovorila tudi Olga Andrejek,

vodja sektorja za izobraževanje

in usposabljanje na URSZR in

podpredsednik OZ RK Jože

Trajber, povedala ocenjevalka,

sicer zdravnica in strokovni vodja

ekip prve pomoči Civilne zaščite

pri Mestni občini Murska Sobota

Zorica Levačič, je vesela, da je

kakovost prikazanega znanja ekip

iz leta v leto na višji ravni. Seveda

je sestava posameznih ekip raz-

lična – od uigranih ekip, tistih,

ki se v to zanimivo in zelo kori-

stno področje šele uvajajo, kakor

tudi začetnikov. Kljub temu da

Regijsko preverjanje usposobljenosti Geza Grabar

38 | junij 2009

KRIŽANKA

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,

GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,

DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK

Naslovnica: TANJA ZRINSKI

Odgovorni urednik: Nikolaj Miran Lanščak

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafi čna priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,

brezplačno.

Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si

Telefon: 02 525 16 19

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do

30. jumija 2009 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,

Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Rešitev prejšnje križanke vodoravno: BLEŠČICA, REVMATIK, EDI, KIVI, SE, ASIR, KROJ, OLA, SVETOVNI, DIAREJA, ZI, KARDIOGRAM, POŠTAR, INOVATIVNOST, BERCE, PAG, SRB, DNJAČA, NIN, SP, RIO, KRI, KO, OJE, VASO, KOLUT, TRAMVAJ, OVULA, POŽIG, BRAČ, BL, BRKINI, ALAN LADD, OONA, ALINEJA, ANNIE, DVE, PRECEDENS, AKNA, EAK, ALKA, AKAD, RAIN.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz

njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:

Angela Marič

Krog, Vodnikova 7, 9000 Murska Sobota

39 junij 2009 |

Najuspešnejši osnovnošolci

Mestna občina Murska Sobota vsako leto ob koncu šolskega leta

podeli priznanja ter nagradi najuspešnejše osnovnošolce, ki kon-

čajo zaključni razred osnovne šole. Glede na to, da generacije, ki

letos zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, niso bile v celotnem

obdobju šolanja ocenjevane po starem sistemu ocenjevanja, ki je

poznal le številčno ocenjevanje, temveč so v prvem delu šolanja bili

ocenjevani tudi z opisnimi ocenami, so priznanja tokrat prejeli tisti

učenci, ki so v vseh devetih letih osnovnošolskega izobraževanja bili

najbolj uspešni. Letos je podelitev priznanj potekala v zabaviščnem

centru Party Max. Po končani podelitvi priznanj so učence nagradili

tudi z brezplačnim bowlingom.Tadej Kirinčič, foto: Tanja Zrinski

Podelitev priznanjnajuspešnejšim osnovnošolcem