sociologija

Opredelitev sociologije kot znanosti- ima predmet preučevanja- metode- že pridobljena znanja (teorije)

- proučevanje modernih družb (od ind. revolucije dalje), pojavov, procesov, problemov kot npr. migracije, družbeno razslojevanje, odnosi med različnimi družbenimi skupinami, položaj ženskega spola…

- sociološki pristop: družbeni vidik posameznikovih odločitev; vpliv družbe na posameznikovo odločanje in ravnanje (npr. število otrok, izbira zakonskega partnerja)

- išče splošne zakonitosti v družbenem dogajanju - raziskuje procesno (ne! statično) in primerjalno z ostalimi modeli- globalna perspektiva (ekologija, gospodarstvo, življenjski slogi,

tehnika, zdravstvo) – svet je usodno povezan- raziskovalna distanca

Koristnost socioloških znanj- zlasti v družbeni krizi predvidevanje, poznavanje družbenih zakonitosti in zavestno usmerjanje procesov (procesnost in primerjave!) - politiki !?!- boljše razumevanje različnih družbenih položajev (družbene manjšine) in kulturnih razlik- nam pomaga, da se odločimo kar najbolje- aktivno vključevanje v družbeno življenje

(vprašanje moči, vpliva – volitve?)- Poklici (pravo, šport, šolstvo, policija..)- poglabljamo zavest o svetu in o svojem položaju v

njem

Nastanek sociologije kot znanosti- mlada veda (začetek 19. stol.)- SPREMEMBE V DRUŽBIa) Revolucijab) zaton fevdalne ureditvec) urbanizacijad) nastanek kapitalizma in kapitalističnega načina

proizvodnjee) pojav delavskega razredaf) Manjši vpliv religije, večji vpliv znanosti

August Comte in Henri de Saint Simon- prva sociološka teoretika- socialna fizika; A. Comte prvi poimenuje

sociologijo- verjameta v družbeni razvoj, napredek- optimistični vidik – razvoj k družbi blaginje- pomen vrednot – povezuje družbo

A. Comte

Razvoj družbe primerjal z razvojem človeka(otroštvo - mladost - zrelost)- vojno-teološko obdobje- kritično-metafizično- industrijsko - znanstveno

SOCIOLOŠKI PRISTOPI• FUNKCIONALIZEM strukturalno – funkcionalni pristop

- povezanost (integracija) družbe- družba kot celota (makros), sestavljena iz različnih delov ;

makrosociološki pristop: pomembni so družbeni procesi, posameznik je vpet vanje

- Kako funkcionirajo posamezni deli, kako so med seboj povezani, katere vloge prevzemajo? družbeni sistem se prilagaja okolju, razvoju

- družbo povezujejo skupne vrednote (pomen vzgoje, izobr., nadzor – včasih skupni obredi, religija…)

- funkcionalizem – sociologija reda; vsak pojav v družbi ima svojo vlogo (revščina, kriminal???)

Predstavniki funkcionalizma- EMILE DURKHEIM: Vpliv družbe na posameznika: raziskovanje samomorov (stopnja povezanosti, vrednote, norme) - Robert T. MERTON- Talcott PARSONS: 4 družbeni podsistemi

- politični sistem (vodenje, določanje ciljev)- družina (biološka reprodukcija, socializacija)- ekonomski sistem (proizvajanje dobrin, oskrba)- kulturni sistem (vrednote)

Socialno-konfliktna teorijaKarl Marx- družba ni harmonična enota, polno je nasprotij- prisila, manipulacija, NI skupnih ciljev- določeni deli družbe imajo več moči, si izborijo privilegije- redke dobrine, boj zanje- različni interesi: interes delavstva in interes kapitala (danes

tudi medgeneracijski konflikti)- privatna lastnina proizvajalnih sredstev omogoča

izkoriščanje; kapital lahko „poceni“ kupi zanje- cilj: odprava privatne lastnine / „Tovarne delavcem!“- KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična družba

brez privatne lastnine; ni izkoriščanja, uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“

- KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična družba brez privatne lastnine; ni izkoriščanja

----------------------------------------------------------------------------------Ralf DAHRENDORF: ni razlog zgolj privatna lastnina, temveč vse ostale institucije z močjo (politika, izobr., sodstvo..) - drugi konflikti: med spoloma, mesto : podeželje, verski…----------------------------------------------------------------------------------------- neenakost različnih družbenih skupin (v moči), različni interesi- zagovarja angažiranost, aktiven odnos do spreminjanja - NI skupnih vrednot in soglasja (kot trdi funkcionalizem), temveč

podrejanje in izkoriščanje - vseeno tudi enostranska razlaga – v družbi obstajata solidarnost in

sodelovanje-----------------------------------------------------------------------------------vzpostavitev komunizma v vzhodni Evropi po 2. svetovni vojninegativni aspekti: uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“, nadzor nad drugače mislečimi…

Interakcionizem- Interakcija – medsebojni stik- mikrosociološki pristop – v ospredju je

posameznik in njegov vsakodnevni odnos in stik z drugimi – tako se gradi družba

- metodološki individualizem- ljudje vsako situacijo precenimo, vrednotimo, in

skladno s tem odreagiramo- Thomasov teorem: ljudi označujemo, če

dogodke označimo za možne, so možne tudi posledice – „realnost“ je konstrukt

Glavni predstavniki: Max Weber: znotraj družbenega dogajanja ljudje ne ravnamo zgolj po ključu vzrok – posledica; imamo tudi svoj razum

Georg Herbert Mead: socializacija!; razumevanje in pojmovanje sebe se pomembno oblikuje preko komunikacije z okoljem

Erving Goffman: ljudje v želji po doseganju cilja vseskozi igramo v vsakodnevni interakciji: obleka, nasmeh, drža, glas, pa tudi rituali (pozdravljanje…)

NAČELO ZNANSTVENEGA SPOZNANJA

- različno od vsakodnevnega izkustva, ne le prvi vtis

- Metodologija; veda, kakšni so splošno veljavni načini, postopki in načela znanstvenega raziskovanja

- Znanstveno spoznanje želi odkriti splošne zakonitosti, ugotavlja, ali je nekaj splošno ali zgolj delno prisotno

Da ja je neko spoznanje znanstveno, morajo biti izpolnjeni pogoji po:OBJEKTIVNOSTI a) pozitivistični pogled: raziskovalec ne sme vključevati svojih lastnih prepričanj (Comte, Durkheim – prave metodologije omogočajo povsem naravoslovni pristop tudi v soc.) b) nemogoče je raziskovati nesubjektivno in vrednostno nevtralno, cilj pa je čim večja objektivnostUpoštevat moramo VSE podatke, tudi tiste, ki morda ne podpirajo naše teze, SPLOŠNOST: ne moremo sklepati zgolj iz posameznih primerov in iz lastnih izkušenj, iščemo splošno veljavne zakonitosti v procesihPREVERLJIVOST: stvari moramo dokazati, tudi drugi lahko preverijo naše postopke, delujemo javno, predstavimo, s kakšnimi postopki, s kakšnim načinom dela smo prišli do svojih spoznanj

ZANESLJIVOST: ob istem postopku bi tudi drugič dobili iste rezultate, meriti moramo kakovostno

VELJAVNOST; npr. pri testih merjenja IQ, merjenje uspešnosti šolskih sistemov v EU – katere podatke zberemo, obravnavamo in analiziramo, kateri podatki se nam zdijo pomembni?

Vprašanje zanesljivosti se nanaša na kakovost merjenja, vprašanje veljavnosti pa na odnos med zbranimi podatki ter raziskovalnim problemom. • sistematičnost