Šola za citre

7/24/2019 ola Za Citre

1/29

OLA ZA IGRANJE NA CITRE

Stran 51. Uvod

Kakor uinkujejo slikarska dela skozi oko, tako deluje glasba s pomojo posluha naloveka: zategadelj je glasba umetnost, ki mnogotera obutenja srca, veselje inboleino opie in predstavi s harmoninimi tonskimi zapisi, podvrenimi doloenimzakonitostim.ajzgodneje in prvenstveno sredstvo za to je loveko grlo. Kakorkoli, estokrat jeuinek lepega petja lahko ganljiv, redko pa je ta naravni dar loveku v zadostni meripodeljen.! iznajdbami razlinih glasbenih instrumentov je bil doseen nadomestek za lovekiglas. "o svoji zasnovi so instrumenti najpogosteje strunska glasbila ali pihala. #itre,eno od strunskih glasbil, zavzemajo v ve ozirih odlino mesto, ker so primerne samezase, brez spremljave drugih instrumentov, dosegati harmonini uinek. jihovo

uinkovanje na lovekovo duevnost je pomembno, z veseljem in radostjo, resnoboin alostjo zaznamujejo srce v menjajoih se in vedno mogonih izrazih. $e kdaj poeni strani v popolni harmoniji podajajo veselo koranico ali ivahno plesno skladbo,pa se drugi iz njih razvije ar tonov, katerih ljubkost in nenost prevzame vsakogar,od tod tedaj njihova priljubljenost.% zaetku so bile citre v nezahtevni obliki doma pri gorskih ljudstvih in manj iromemije. %elika izpopolnitev, ki so jo v zadnjem asu pridobile, pomembni ljudje, ki sose v svojem slubovanju posveali skladanju ali uenju, so instrumentu utrli pot skozisvet in s svojimi virtuozi je postal zmoen koncertiranja.

2. Note in notna pisava!a predstavitev tonov slui notna pisava, tonski znaki se imenujejo note. &ezapisujemo v nart petih vzporednih linij, ki jih imenujemo notni sistem. 'inije tejemood spodaj navzgor. %risane note se med seboj ne razlikujejo le po svojih viinah aliniinah, temve podobo in obliko izraa tudi as trajanja posameznih tonov.

3. Notni kl!"(ele z notnim kljuem dobi vsaka nota svoj natanni pomen in ime. % citrski glasbista v uporabi dva notna kljua, od teh se ta, ki predstavlja strune na citrski ubiralki,imenuje violinski ali )* klju.

&a stoji na drugi liniji in pove, da nota, napisana na njej oznauje ).otni klju, ki predstavlja akordne in basovske tone, se imenuje basovski ali +* klju.

asovski ali +* klju stoji na etrti liniji in oznauje mali +. -bas baza, lat. /snova0.% novodobnih kompozicijah se basovski ali +* klju ponekod pojavlja tudi zapredstavitve melodij, ki jih izvajamo na ubiralki, vendar so to le izjeme od pravila.

#. Note v violinske$ kl!"!ote, ki so predstavljene na petih glavnih linijah, se imenujejo:

ote v tirih vmesnih prostorih so:


2/29

Stran 1"otem ko sistem s petimi rtami za notiranje vseh predvidenih tonov ne zadoa ve,ga razirimo navzgor in tudi navzdol s pomojo pomonih ali stranskih rt.

note nad linijami:

note pod linijami:

Konno tonsko zaporedje posaminih tonov, zapisanih v violinskem kljuu, ki jihuporabljamo na ubiralki citer:

%. Note v &asovske$ kl!"!5 linije vmesni prostori note pod linijami note nad linijami

&ukaj navedene note v basovskem kljuu predstavljajo ves obseg basovskih tonov,uporabljenih na citrah. % sozvoju melodijskih in harmoninih tonov sta oba kljunasistema zdruena in povezana z oklepajem -accolada0.

'. Znaki (a p)estavlane ali k)o$ati"ni (naki

a0 kriec povia noto, pred katero je postavljen, za polovini ton, notise doda pripona is, torej n. pr.:

b0 B znia noto, pred katero je postavljen, za polovini ton inn noti sedoda pripona es, torej :

Pri tem obstajajo izjeme pri nianju not in a, ki ju ne imenujemo s es inaes, temve kratko b in as.

!tran "

c0 dvojni kri se uporablja pri dvakratnem zvianju, torej pri zvianjuza dva polovina tona #$elotonski viaj%. & tem primeru je noti

dodana pripona isis:

d0 Pri dvojnem znianju tona je B zapisan dvakrat, torej B , priemer je noti dodana pripona eses:

e% 'nak za vraaj #razvezaj , imenovan tudi kvadrat, povzroi popolnoukinitev predodno zapisane(a znaka za prestavljanje) torej deluje kotpovianje predodne(a B*znaka ali kot znianje predodne(a znaka.$e naj bi ob dvojnem viaju ali niaju -celotonska prestavitev0 nastopilo le enkratnopoltonsko vraanje, t.j. le za eno stopnjo, je priporoljivo za vraajem vstaviti eposebej kri ali .


3/29

!naki za prestavitev, postavljeni na zaetku vrstice, povzroijo kromatinospremembo vseh tonov enakega imena, nastopajoih v tej vrstici2 nakljuni znaki zaprestavitev so tisti, ki nastopijo znotraj takta in delujejo samo znotraj njega.

*. Cit)e in ni+ovi sestavni deli

#itre so sestavljene iz resonannega telesa, narejenega najpogosteje iz smrekovine-mehak les0, imenovanega tudi korpus, katerega zgornji del se imenuje 3pokrov4 innjegov spodnji del 3pod4. &a korpus je iz lepotnih razlogov urniran s palisandrovimali ronim lesom, medtem ko so ceneje vrste izdelane iz javorovine. 6a biinstrument trdno in zanesljivo stal, so na dnu privite tri koniaste 3noice4. % pokrovuje krona ali ovalna 3zvona luknja4-770, skozi katero izstopa z resonannim telesomojaeni zvok . 8esonanni pokrov in pod sta na robovih povezana z 3obodnimokvirjem4, gradnja ubiralne ploe pa je raznovrstna glede na vsakokratnegaizdelovalca. 9biralna ploa se nahaja neposredno pred igralcem in je razdeljena v; prijemov, izvedenih s kovinskimi paliicami. %loene ploice iz biserovine igralcu

olajajo orientacijo -70.a levi strani najdemo 3vijanik4, tudi 3navijalnik4, sestavljen iz potrebnih3uglaevalnih vijakov4 ali 3uglaevalnih ebljev4, imenovanih preprosto 3vijaki4 -7770.Strune na ubiralki pri boljih instrumentih uglaujemo z 3mehaniko4, ker ta omogoanatannejo uglasitev.a desni strani se nahaja 3strunski mostiek4, 3prena letev4 in 3zatini mosti4, nakaterem so strune pritrjene -7%0.

#itre izdelujejo v razlinih velikostih, kvalitetah in cenovnih razredih. /bstajajo olskecitre -za otroke0, elegine citre, koncertne*, prim* -diskant*0, elegio* -alt*0, kvint*,basovske citre itd. )lede na posamine izvedbe in uglasitve poznamo zrano*resonanne, harske*, dvojnoresonanne*, arkovne*, perekta*, monotonske*polidealne*, idealreormne citre. adaljnjo podzvrst predstavlja skupina godal,opremljena s prijemi. as zanimajo najprej le: godalne citre, godalni melodion,grajske gosli, violamelodion in konno elomelodion. ajbolj razirjene pa sovsekakor koncertne in primcitre -primake citre0.

Stran etrtinke

ali < osmink


8/29

ali =1 estnajstink

ali @ dvaintridesetink

ali 1> estintiridesetink

Stran =

b0 /blika in asovna vrednost pavze

"avze so oznake za tiino. "oznamo naslednje:

#elinska polovinska etrtinska osminska estnajstinska dvaintridesetinska tiriinestdesetinska

"avze, ki trajajo dalj asa, piemo na naslednji nain, pri tem pomeni zgoraj stojeatevilka tevilo taktov za pavziranje.

n. pr.:

kadar pa mora biti as pavze daljiod < taktov, imamo eno ali dve rtis tevilko, n. pr.:

1.-ika (a ")to ali (a pav(o

podalja le*to za njeno polovino vrednost. 6ruga pika podaljuje za polovinovrednost prve pike, n. pr.:

2.Takt: taktni na"ini

"od taktom razumemo porazdelitev tonov v pravilno asovno zaporedje. "oudarjeni-akcentuirani0 toni se po doloenem redu menjavajo z nepoudarjenimi-brezakcentnimi0 toni. "oudarjene tone imenujemo ritmino glavne, nepoudarjene paritmino pomone note."osamezne notne skupine, povzdignjene z akcentuiranjem, imenujemo takt. &akti sozaradi bolje preglednosti med seboj loeni s taktno rto taktnico.

"oznamo naslednje uporabne vrste taktov:tirietrtinski takt trietrtinski takt dvoetrtinski takt dvanajstosminski devetosminski estosminski triosminski takt


9/29

Kadar je skozi znak tirietrtinskega takta potegnjena navpina rta, se ta taktninain imenuje ?==a breve takt. Stareja glasba je imela e nekatere drugane taktne

naine, vendar ti niso ve v uporabi, ker so pogreljivi. $e je torej n. pr. predoznaen# ->B>0, -znak, ki mora stati neposredno za violinskim in basovskim kljuem0, morajobiti v vsakem taktu tiri etrtinke. $e je predoznaen C takt, morajo biti v njemseveda tri etrtinke, itd. vendar pa tega ne smemo razumeti tako, da morajo biti vvsakem taktu ravno tri ali pa tiri enake etrtinske note, marve morajo vse v enemtaktu nastopajoe note setete skupaj dati toliko etrtink, kolikor jih takt zahteva.

Stran =@

21.Te$po

! besedo tempo oznaujemo asovno mero ali hitrost, s katero naj bi doloeno deloodigrali. &empo je odvisen v prvi vrsti od razpoloenja, znaaja doloene skladbe.8azlikujemo pet glavnih stopenj tempa, in sicer:largo, grave, lento. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. zelo poasiadaggio, andantino, andante. . .. . . . . . . . . . . . poasiallegretto, moderato. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . zmerno hitroallegro. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . hitroallegro molto, vivace, presto. . . . . .. . . . . . . . . zelo hitro

za podrobnejo doloitev sluijo e dodatne beseda: molto mono, assai zelo, piu ve, bolj, un pocco malo, nekoliko, meno manj.

"ostopoma poasneje je prikazano z: rallentando -rall.0, ritardando -ritard.0, ritenuto-rit.0, calando -cal.0, rilascando -rilasc.0 itd."ostopoma hitreje pa je prikazano z: accelerando -accel.0, stringendo -string.0,precipitando -prec.0./znake za tempo, kakor tudi izvajanje posameznih tempov so subjektivno razline."opolnoma natanno pa je doloanje tempa z metronomom, ki ga je leta =


10/29

Sedaj sledijo vadbeni komadi v tirietrtinskem taktu na ?* in 6* struni. "orazdelitevtetja je enaka, kakor pri trietrtinskem taktu, le v vsakem taktu je ena etrtinka ve.

!apis bi lahko na prvi struni vzeli za praznega, vendar naj bi se praznih strun

izogibali, ker je barva tona prazne strune bistveno drugana od tona, ki ga primemona ubiralki, pa tudi roka pride iz svojega poloaja.

Stran =>

%aja na =. . in >. struni

%aja na =. . >. in 5. struni

23.Ako)dne in &asovske st)!ne

"otem, ko je uenec seznanjen s strunami na ubiralki, preidemo na akordne strune,ki se jih mora nauiti dobro in na pamet. ?kordne strune so razvrene tako, da na tribele strune pride ena rdea. % primerih -samo tukaj pri uenju strun0 je rdea strunaoznaena z zvezdico. ?kordne strune so naslednje:

?s es g d e is in cis so revne, medtem ko so ostale svilene, previte ssrebrno ico. $im viji je zvok strune, tem tanja mora biti struna. asproti temu sodebele strune po svojem zvoku nije. !a laje uenje akordnih strun na pametuencu priporoam vadbo od ene rdee strune do druge, t. j. po tiri in tiri. &rinajstaakordna struna gis se uporablja tudi kot basovska struna, medtem, ko je ostalihdvanajst samo akordnih. Ko uenec dodobra spozna akordne strune, mu ne bo tekohitro uenje basovskih strun, ker imajo enako zaporedje, kakor prvotne. otacijapoteka po eno, tudi do nijih oktav. !ato si pri uenju akordnih in basovskih strunnote dobro ogledamo, da lahko takoj spoznamo, kako je pripadajoa struna notirana.

basovske strune


11/29

stran =5uenec naj bo pozoren na to, da se prva basovska struna Gs navezuje na [email protected] struno gis in je ravno tako bela. &udi tukaj se uimo na enak nain, kakor pri

akordnih strunah vedno le od ene do naslednje rdee strune. adalje so pred zadnjobasovsko struno tiri bele strune, kar tvori izjemo zato, ker so zadnje tri strune h, b,in a kontrabasi, ki jih ni na vsakih citrah. !asedenost s strunami gre obiajno le dokontra c, vendar so nadaljnji trije basi pri vsakih popolnoma opremljenih koncertnihcitrah prisotni.

2#.7ae (a ako)dne in &asovske st)!ne

(tevilke nad notami prikazujejo postavitev prstov2 vidimo, da sta zaposlena samo .in @. prst, ker za akordne strune uporabljamo samo ta dva prsta. astopijo tudiakordi, kjer za moramo pomo uporabiti tudi etrti prst, vendar poredkoma2 do takratbo uenec e zelo napredoval.Sedaj vzemimo izvajanja iz t. ; in =A v spomin in natanno opazujmo vsa doloila.

"ri teh vajah tejmo ravno tako taktno porazdelitev.

e pozabimo, da imata viaj ali niaj veljavo v celotnem taktu. $e n. pr. nastopi nota+ z viajem, ne stoji pri tretji ali etrti noti, ki na bi bila ravno tako +is, znova viaj.

Stran =1

2%.!)ovski in $olovski ako)di

a podlagi do sedaj nauenega smo v stanju, da lahko tvorimo akorde. ?kord jesozvoje najmanj treh tonov, katerih sestava je utemeljena v nauku o harmoniji-osnovni ton, terca in kvinta0. ?korde igramo najve z . in @. prstom na akordnihstrunah -glej t. =A0.aslednji primer nam podaja predstavo o zgradbi akorda ali trozvoja:


12/29

&oni igrani skupaj, dajejo akord v # duru

E?HK?H/$7 &GKS&IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII 6o konca str. =1Stran =1***************************************************************************Stran =D

"ri tej vaji smo pozorni na to, da po monosti puamo prste leee." r a v i l o: vsi prsti ostajajo v dosedanji legi, dokler jih ne uporabimo drugje, ali paso motei.&ukaj sledi e ve vaj, vendar 3poasi se dale pride4. %adimo poasi in temeljito,preden nadaljujemo. enehno nadzorujemo poloaj roke in udarec, olamo posluh inpazimo na pravilni taktI

6o sedaj smo igrali komade samo na struni ?, naslednje je treba igrati tudi na struni6.

&ukaj igramo ? v sedmem taktu na prazno, ker igra palec pred ?*jem na prvi struni

in ni dopustno skakati s palcem na drugo struno. &o izjemo si je treba zapomniti.

Stran =


13/29

2*. En+a)$onska (a$enava!amenjati nek ton enharmonsko pomeni, da ga pri zapisovanju nadomestimo zdrugim enako zveneim tonom.%zrok za enharmonsko zamenjavo se ravna po pravilih splonega muzikoslovja.aslednji primeri naj bodo v osvetlitev bistva enharmonske zamenjave:

Stran =;2,. U8la;evane st)!n na !&i)alki /ite)

%se dolgovezne razlage in napotki zmedejo igralca in ne vodijo k cilju, da se nauimoistega uglaevanja.&ako naj bodo naslednji napotki kratki in vendar pouni:* prvo struno ? na ubiralki uglaujemo z glasbenimi vilicami.* pri . struni 6 na ubiralki primemo v sedmem prijemu a in ga izenaimo s praznima.* @ struno ) na ubiralki uglasimo tako, da izenaimo 5. prijem strune 6 s praznim gali . prijem strune ) s praznim a na enako viino.* >. struna ) je za oktavo nija od predhodnega ) in jo torej lahko uglasimo voktavnem razmerju, vendar tudi tako, da izenaimo D. prijem strune s praznim 6.* 5. in zadnjo struno na ubiralki uglasimo s D. prijemom s primerjanjem prazne >.strune.

2. U8la;evane ako)dni+ in &asovski+ st)!n

?kordne strune iz reva, in sicer: d, es -dis0, e, , is, g, as -gis0 uglaujemo poistoimenskih tonih , strune na ubiralki2 previte akordne strune, t. j.: gis, a, b, h, c inrevno struno cis pa uglaujemo po istoimenskih tonih >. strune -)0 na ubiralki.

asi zvenijo za eno ali dve oktavi nie in jih uglaujemo po istoimenskih akordnihstrunah. "ri tem je priporoljivo privzeti tudi istoimenske tone >. ali 5. strune naubiralki zaradi primerjanja.6a bi instrument uglasili isto, potrebujemo metodino olanje posluha. &o doseemotudi z upotevanjem naslednjega postopka:

a0 pri uglaevanju podajamo vedno najprej pravilni ton in nato onega, ki gaelimo uglasiti,

b0 tone udarjamo poasi, zaporedoma in jasno,c0 uglaevanje vadimo vsakodnevno, e je le mogoe,

9potevanja vredno je tudi to, da je potrebno ob hladnem ali mrzlem letnem asuinstrument pol ure pred nastopom ali pred vajo postaviti prosto v ustrezni prostor, da

se strune prilagodijo na temperaturo svoje okolice v prostoru.


14/29

Kar zadeva elegijske -altovske0 citre, nadalje kvintne -piccolo0 in basovske citre, bodiomenjeno:&e tri navedene vrste instrumentov imajo enak razpored strun kakor vse preostalecitre, le pri elegijskih citrah uglaujemo =. struno -a0 po drugem prijemu -e0 . strune-60 na ubiralki primakih citer, pri kvintnih citrah prvo struno -a0 po D. prijemu =.

strune -?0 na ubiralki primakih citer, iz tega je razvidno, da zvenijo kvintne citre zaeno oktavo vie od elegijskih citer,=. struno -a0 basovskih citer uglaujemo po . prijemu -a0 >. strune -)0 na

ubiralki primakih citer, kar nam pri basovskih citrah da za eno oktavo nijizvok, kakor ga imajo obiajne citre.

3. 4asovske in ako)dne vae

6a bi uenec pridobil popolno zanesljivost na akordnih in basovskih strunah, naj vadinaslednji primer:

Stran A

31. 7ae ( os$inka$i in p!nkti)ani$i "et)tinka$i

9enec naj bi si z dosedanjo vadbo komadov e pridobil doloeno spretnost inizurjenost. !a napredovanje v tem bomo igrali e nekaj vadbenih komadov zosminskimi notami. "ozornost velja doseganju pravilnega takta, da bosta dveosminki trajali enako dolgo, kakor ena etrtinka. !ato znova tejemo: ena, dve, tri.adalje nastopijo tukaj tudi punktirane etrtinke.

"ri vaji t. @ najdemo v =., . in 1. taktu po prvi noti, ki je osminka, osminsko pavzo.6a postane pavza opazna, takoj po udarcu na struno nekoliko privzdignemo prst,vendar ga ne oddaljimo popolnoma od strune, marve le popustimo, ne da bi prststruno zapustil.

32. 0 d!) ako)d: p)edtakt< 1. in 2. (akl!"ek

% naslednjem komadu uporabljamo akord v 6 * duru, izmenoma z akordom v ) duru. + je zvian z viajem -is0.


15/29

>.

Stran =5.

"ri vaji t. 5 bo uenec opazil, da je is igran s @. prstom, tako kakor +. ajopomnimo, da je treba noto, ki ja z viajem zviana ali z niajem zniana, igrati zistim prstom, kakor njeno izvorno noto. "od izvorno noto razumemo isto noto, a brezznaka prestavitve. . pr. + in +is zaigramo obe s @. prstom, nasprotno pa ) in )es skazalcem, kljub temu, da +is in )es leita na istem prijemu. % nadaljevanju nekaj

primerov

% vaji t. 1 -@B> takt0 stoji v prvi vrsti le ena etrtinska nota. &o imenujemo predtakt. %zakljunem taktu pa kot dopolnitev tega nastopita samo dve etrtinki.% predtaktu lahko stoji tudi ve not, vendar mora zaetek skupaj z zakljukom pritetju dati polni takt.

1.

"ri vaji t. D so v predtaktu tri osminske note.

% >. taktu najdemo izjemo za postavitev prstov, in sicer prijemljemo G z . prstom, kerse nekajkrat menjuje z +.aslednja vaja je opremljena s pavzami, razen tega spoznamo znak prvega =.-prima volta0 in drugega zakljuka . -seconda volta0. &a oznaka je potrebna zato,ker je prim ponovitvah konec stavka pogosto zaelen drugae, kakor prvi, pri emurprvi zakljuek preskoimo.

Stran


16/29

33. Ok)a;ave 5. C. ali =ine< >e8no6

6a capo -6. #.0 pomeni: od zaetka2 6a capo al ine -6. #. ali +ine0 pomeni odzaetka do konca2 Segno -6. S.0 od znaka2 al Segno: do znaka.

3#. >plo;no o tonski+ lestvi/a+

&one, ki si postopoma sledijo od osnovnega tona do njegove oktave, imenujemotonska lestvica2 govorimo o diatonini tonski lestvici, kadar jo sestavljajo celi inpolovini toni. Kromatina tonska lestvica je tista, ki jo sestavljajo samo polovini toni.

Stran @

3%. !)ovske tonske lestvi/e

"od durovsko tonsko lestvico razumemo tisto diatonino lestvico, v kateri leijo

polovini toni od @. do >. in od D. do


17/29

6a bi sestava ustrezala pravilni zgradbi durovske lestvice, moramo pred + postavitiviaj, tu je torej vzrok, zakaj je v ) duru spredaj postavljen viaj.! nadaljevanjem po kvintah lahko tvorimo na naslednjih osnovnih tonih durovsketonske lestvice:

6 d, e, is, g, a, h, cis d predznak viaja? a, h, cis, d, e, is, gis, a predaznak @ viajiG e, is, gis, a, h, cis, dis, e predznak > viaji

J -5 viajev0, +is -1 viajev0, #is-D viajev0, )is-< viajev0, itd do = viajev.

a ta nain sestavljene durovske tonske lestvice se imenujejo zviane in so zbrane vt. im. kvintnem krogu./glejmo si e tonske naine z niaji, ki so zbrani v kvartnem krogu -ciklusu0. &vorjeniso ravno tako po pravilih durovske tonske lestvice, vendar poteka pri njih jemanjeosnovnega tona po kvartah -iz >. stopnje0.

K niajskim tonskim lestvicam spadajo: + dur -= niaj0, dur - niaja0, Gs dur-@ niaji0, ?s dur -> niaji itd, ravno tako do = niajev.

3'. ?a)$oni"ne $olovske tonske lestvi/e

Jarmonine molovske lestviceso ravno tako diatonine tonske lestvice, le da leijopoltoni pri njih od . do @., od 5. do 1. in od D. do


18/29

Eanjakajoi tekst s strani >IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII

3. Inte)vali

E?HK?H/$7 &GKS& s strani >IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII

#. @olovski ako)di

Eanjkajoi tekst s strani >IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIStran 5

Eanjkajoi tekst s strani 5IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII

#1. 7ae s p)edo(na"eni$i vi;aiEanjkajoi tekst s strani 5IIIIIIIIIIIIIIII

Stran 1

-laninska pese$

% . stavku "laninske pesmi najdemo dvojne prijeme, sestavljene i sekst. /digramojih na =. in . struni, vendar pa lahko tudi zaradi zvoka storimo na . in >. struni, karpa skladatelj posebej predpie.. stavek igramo v G duru -tirje viaji0 in je potrebno v @. taktu pri cis upotevatiizjemno postavitev prstov s temu sledeim palcem. % predzadnjem taktu najdemo z ain dis nakazani G septimakord.

Stran D

% naslednji vaji najdemo >B> takt, kot tudi dvojne prijeme na =. in . -sekste0 ter . in

@. struni -terce0 adalje nastopajo tudi estnajstinske note in je pri njih potrebnonatanno paziti na takt.% =. stavku opazimo zopet septimske akorde, in sicer v =>. taktu 6*, v =5. taktu )*, inv =1. taktu # septimski akord. "odrobneje o teh septimskih akordih pozneje.

Stran


19/29

#2. >plo;no o postavitvi p)stov in po)a(delitvi le8

6o sedaj je uenec, pa eprav le v omejenem obsegu, pridobil znanja o pravilihpostavitve prstov. %edno pa ni mogoe upotevati doloenih pravil o postavitvi prstov,

ker nastopa preve izjem, katerih natevanje je tukaj nemogoe. 7zjemne primereposebne vrste skladatelj v skladbah vedno prikae posebej z elenim nainomizvajanja.!a omejitev delovnega podroja leve roke na ubiralki vsaj po splonih osnovahpostavljamo ubiralko v poloaje, ki jih imenujemo 3lege4.Sistem te ole temelji na p)in/ip! t)e+ le8."rvo lego te ole smo e spoznali, zaenja se z igranjem c na prazno -5. struna naubiralki0 in kona pri -. prst inpreostale prste uporabimo po vrsti navzgor, pridemo v . lego.

!a bolje spoznavanje te lege sledi ve vadbenih komadov.

Stran ;

&ukaj sledi vaja, v kateri prideta v uporabo obe legi -=. in .0


20/29

% tej vaji opazimo razline preskoke, ki so tudi dovoljeni, vendar ja treba paziti na to,da s preskokom znova pridemo nazaj v lego.

Stran @A

##. Le8a ;t. 3Ko je uenec dodobra vadil in razumel . lego, nadaljujemo k @. in zadnji legi. "rincipje tudi tukaj enak: kjer smo v . legi konali s palcem, zanemo s >. prstom inuporabljamo ostale prste po vrsti navzgor.

% tem delu najdemo prav tako v @. taktu izjeme za postavitev prstov, ki pa depokaejo za upraviene.

Stran @=

Stran @

#%. 7ae s pe)do(na"eni$ niae$ v 1. le8i

6o sedaj smo spoznavali in vadili vaje s predoznaenimi viaji v razlinih legah.Sedaj si oglejmo vaje s predoznaenim niajem -glej tudi t. @50.


21/29

% prvem in predzadnjem taktu je + septimski akord in ne pozabimo, da je trebapunktirane osminke v taktu drati dlje.

Stran @@

"ri ?s, oznaenem z zvezdico lahko vzamemo visoki ali nizki bas , vendar pa naj bise navadili na nizkega. "ri drugi zvezdici nastopi septimski akord.

Stran @>

aslednji vadbeni komad ima predoznaene > niaje -?s dur + mol0. $eprav je tatonski nain redek, je naveden en primer.

?kord pri prvi zvezdici je mol in pri drugi ?s septimski akord. Ker le redko nastopijove kakor tirje niaji, tudi ni navedenih vadbenih komadov v teh tonskih nainih.

#'. vae s p)edo(na"eni$i niai v 2. le8i

Stran @5


22/29

% zadnjem delu so izjeme za postavitev prstov zato, ker leijo Gs in 6, kot tudi in ?eden poleg drugega in palec temu sledi.

Stran@1

#*. 7ae s p)edo(na"eni$ niae$ v 3. le8i

Stran @D

#,. 7ae v vse+ le8a+ 5C 0 d!)6

Stran @>

%'. >inkope

6o sedaj smo v porazdelitvi taktov imeli poudarjene -akcentuirane0 z nepoudajenimi-brez akcenta0 tone po zaporedju v doloenem redu -gl. t. A0

n. pr.

Sledi premestitev ali premik poudaka -akcentuiranje0 na prvotno nepoudajeni deltakta, tako nastane sinkopa

$e si zaporedoma sledi ve sinkop, imenujemo to sinkopirane note, takne lahkonastopijo v vsakem taktnem nainu. !a vajo sledi primer:

Odstopane od dvodelne8a siste$a not

&e nastopijo z vekratno delitvijo notne vrednosti, kakor je bilo povedano v t. =

Šola za citre

Documents