solarni kolektorji

18

Upload: revija-varcujem-z-energijo

Post on 31-Mar-2016

302 views

Category:

Documents


2 download

DESCRIPTION

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine rabe energije - ka ko prihraniti in kje iskati vzroke prevelike porabe energije v hiši, stanovanju, pisarni. Posreduje vam uporabne nasvete o ekonomični rabi dobrin kot so toplota, voda, električna energija..., predstavlja vam alternativne oblike rabe energije, načine izkoriščanja energije vode (podtalnice), zraka, zemlje, sonca, lesne biomase, biogoriv. solarne tehnologije

TRANSCRIPT

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, ponudba 2012

Modeli: Vrhunski vakuumski Heat Pipe 16 cevni kolektorji avstralskega proizvajalca GreenLand Systems GL 100-16. Kolektorji so 8, 12 ali 16 cevni. Dol ina vakuumske cevi 200 cm.

Namen uporabe: Son~ni kolektorji za segrevanje sanitarne vode, bazenov, kot pomo~ pri ogrevanju z vsemi medsebojnimi kombinacijami. Deluje neodvisno od zunanje temperature. U~inkoviti tudi v obla~nem vremenu. Ponujamo izvedbo celotne sistema na klju~ ali le nakup kolektorjev.

Posebnosti: Posebna izvedba kolektorja z vodoravno vgrajenimi Heat Pipe cevmi za vgradnjo na balkon-sko ograjo ali kot streha na terasi. Kolektorje GreenLand Systems je mo`no uporabiti tudi v industrijske namene, saj kot edini omogo~ajo kontinuirano delovanje pri 160 °C. Testirani na solarnih in{titutih v Avstraliji in v Nem~iji.

Modeli: Grupa 269 - cirkulacijska grupa za solarne sisteme.Namen uporabe: Ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov in bazenov.Posebnosti: Cirkulacijska grupa za solarne sisteme služi za povezavo za dovod in povratek z regulatorjem. Cirkulacijska grupa se sestoji iz: cirkulacijske ~rpalke Solar 15-65; varnostnega ventila za solarne sis-teme serija 253; dveh polnilnih pip; spojnega priklju~ka z manometrom; merilec pretoka; ro~nega odzra~evalca; termometra na dovodu in na povratku; dveh zapornih in nepovratnih ventilov; dva cevna priklju~ka; izolacije; digitalnega regulatorja DeltaSol® v kompletu s tipali.Napajanje: 230 V (ac), pmax delovni: 10 bar, Tmin÷Tmax varnostnega ventila: -30 ÷ 160°C,Nastavitev varnostnega ventila: 6 bar, Obmo~je merilca pretoka: -10 ÷ 110°C, Max. odstotek glikola: 50%.

Ponudnik: Bio Planet d.o.o.

Ponudnik: Caleffi Hidrotermika d.o.o.

Modeli: ATLAS SOLAR SK-U15, ATLAS SOLAR sistemi za ogrevanje, solarni sistemi za pripravo tople sanitarne vode.

Namen uporabe: ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov.

Posebnosti: ATLAS SOLAR SK-U15 se sestoji iz 15 vakum. cevi z neposrednim pretokom grelnega medi-ja, vakumska izolacija tudi pri zelo nizkih temp. omogo~a min. ohlajanje kolektorja, je zelo primeren za podporo ogrevanju prostorov. Sistem za sanitarno vodo je iz INOX nerjave~ega bojlerja, vakumskih kolektorjev SK-U15 in ostale solarne opreme. Sistem zagotavlja dovolj tople sanit. vode ob zelo nizkih zunanjih temp. Sistem za podporo ogrevanju je prilagojen specifi~nim potrebam objekta in sestavljen iz opreme in zalogovnika, ki omogo~a maksimalni izkoristek sistema z upo{tevanjem porabe tople sanitarne vode, toplotnih izgub objekta ter temperaturni re im ogrevalnega sistema.

Ponudnik: Atlas Solar d.o.o.

Modeli: solarna streha BRAMAC (vgradni kolektor), Alu modulni kolektor ter Solarni seti BRAMAC.

Namen uporabe: priprava tople sanitarne vode, podpora ogrevanju bivalnih prostorov.

Posebnosti: pridobljen znak Solar Keymark, 10 letna garancija, visoka stopnja u~inkovitosti do 80,3%, hitra vgradnja zaradi vnaprej integriranega okvirja, primerni za nove in obstoje~e strehe, ne glede na vrsto kritine, nudimo brezpla~no svetovanje, izra~un za prihranke in vse potrebne komponente.

Ponudnik: Bramac stre{ni sistemi d.o.o.

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, ponudba 2012

Modeli: THERMO SOLAR TS-300 plo{~ati son~ni kolektorji.

Namen uporabe: Priprava tople sanitarne vode in podpora ogrevanju.

Posebnosti: Konstrukcija kolektorjev zagotavlja visoko absorbcijo v vseh vremenskih pogojih in mehansko odpornost proti to~i. 10 let garancije, certifikat Solar KEYMARK. Konstrukcijo za vgradno na razli~ne strehe, mo`nost integracije v kritino.

Modeli: HEWALEX KS 2000 TLP AC

Namen uporabe: Ogrevanje sanitarne vode in pomo~ ogrevanju prostorov.

Posebnosti: Evropska proizvodnja, izredno kvalitetna izdelava, mala te`a ( 34kg), sodoben design. Mo`nost vgradnje nad in v stre{ni sistem, dolga ivljenjska doba in 10 letna garancija. 95% izkoristek in zelo nizka negativna emisija ( samo 5% ). Mo`nost pokon~ne in le`e~e monta`e, zagotovljeni originalni priklju~ki in nosilci za vse vrste kritin in podlage.

Ponudnik: Etiks d.o.o.

Ponudnik: FORDSOLAR, Uro{ Premik s.p., Migojnice 4a, 3302 Gri`e

Modeli: SUNSET SOLAR plo{~ati zbiralniki toplote, zalogovniki solarne postaje, krmilniki in druga potrebna oprema, ter drobni material.

Namen uporabe: nudimo pripravljene KIT Komplete za ogrevanje sanitarne vode in komplete za ogrevanje sanitarne vode, ter podporo ogrevanju prostorov.

Posebnosti: proizvajalec SUNSET SOLAR ima 30 letne izku{nje s solarno tehniko, na svoje proizvode daje do 10 letno garancijo. Nudimo tudi kombinacije za vklju~itev toplotne ~rpalke ali drugih kotlov v solarni sistem.

Ponudnik: Dines d.o.o.

Modeli: ET - SOLAR vakuumski heat pipe kolektorji s 12, 20, 24 in 30 cevmi, Thermomax kolektorji, grelniki in zalogovniki vode, obto~ne ~rpalke in krmilniki tudi na 12 V, solarni moduli za pogon obto~nih ~rpalk.

Namen uporabe: Vakuumski heat pipe kolektorji se lahko uporabljajo za ogrevanje sanitarne vode, dogrevanje objektov in dogrevanje bazenov.

Posebnosti: Popolnoma neodvisni solarni sistemi brez priklopa na elektri~no energijo s pogonom na solar-ni modul, za{~ita proti pregretju, odpornost kolektorjev na to~o do 35 mm.

Ponudnik: Ellatron d.o.o.

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, ponudba 2012

Modeli: Solarni kolektorji raznih modelov.

Namen uporabe: Najcenej{e ogrevanje stanovanja kot tudi sanitarne vode. Maksimalni prihranki pri tovrstnem ogrevanju, s solarnimi kolektorji v kombinaciji s pe~jo na pelete ali drva. Tehnolo{ko napredni zalogovniki vode, pripomorejo k najve~jemu izkoristku brezpla~ne energije – SONCA.

Posebnosti: Visoko kakovostni kolektorji proizvajalca Teknoenergy, bodo poskrbeli za ogrevanje sanitarne vode kot tudi pomo~ pri ogrevanju stanovanja. Vzdr`ljivi kolektorji se lahko pohvalijo z dolgo `ivljenjsko dobo, kar dokazuje visoka kvaliteta in 10 letna garancija.

Modeli: Cevni vakuumski sprejemnik son~ne toplote CSV 14 in ploski kolektor - CP4 M, ter XL, v ponudbi podjetja so tudi solarni kompleti.

Namen uporabe: Priprava tople sanitarne vode s pomo~jo son~ne energije in podpora ogrevanju z mo`nostjo souporabe ostalih virov (plin, drva, peleti).

Posebnosti: CSV 14 - visok energijski izkoristek ~ez vse leto, dose`en z odbojnikom son~nega sevanja paraboli~nega preseka. Idealna toplotna izolacija, preprosta zamenjava posa-mezne vakuumske cevi brez potrebe po izpraznitvi teko~ine iz sistema, sta posebne prednosti. Mo`nost zaporedne povezave do 6 sprejemnikov son~ne toplote v eno polje. CP4 - sestava je iz posebnega kaljenega stekla z visoko prepustnostjo toplote, majhno te`o za priro~no rokovanje, visoko odpornostjo proti atmosferskim vplivom in toplotnim obremenitvam. Zaporedna povezava do 6 sprejemnikov v eno polje. Izolacija je izvedena z mineralno volno (debelina 50 mm). Vsi paketi so narejeni z INOX bojlerji.

Ponudnik: Indema EKO d.o.o. – Obnovljivi viri energije

Ponudnik: Jadran d.d. Sežana

Cevni sprejemnik son~ne toplote CSV 14

Ploski kolektorji CP4 M in XL

Modeli: Vakumski kolektorji premera 58 -30 cevni, premera 70 -20 cevni in premera 100 -16 cevni.

Namen uporabe: Za ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje stanovanj.

Posebnosti: Nova tehnologija vakuumskih Gomon solar kolektorjev omogo~a sprejemanje son~ne energije tudi v zimskih dneh, saj delujejo do –25 stopinj Celzija. V optimalnih raz-merah delovanja lahko s son~nim sistemom za ogrevanje sanitarne vode prihranimo do 90 % energije, ~e pa sistem uporabljamo {e za dogrevanje prostorov so skupni prihranki do 65 %.

Pretekle izku{nje v podjetju so pokazale, da vpra{anje `ivljenske dobe, ter kako-vosti ni sporno. Kvaliteto potrjuje garancija na kolektorje, ki je pet let. Za zasto-pane kolektorje imajo TUV in Solar Keymark certifikata, pridobljena na podlagi uspe{no opravljenih testov v ekstremih vremenskih pogojih kot so: to~a, veter in sneg.

Ponudnik: Gomon solar d.o.o.

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, ponudba 2012

Modeli: VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI HEAT PIPE MODELI 2012 SCM 20/58/1800, SCM 30/58/1800, RTPS SCM 20/58/1800 za dogrevanje prostorov ali samo sanitarne vode

Namen uporabe: Podpora ogrevanju bivalnih prostorov in sanitarne vode z velikim prihrankom elektri~ne energije, plina, kurilnega olja.

Posebnosti: Keymark certifikat, 10 letna garancija, izredno visoka stopnja u~inkovitosti tudi v mrzlem zimskem ~asu, brezpla~na pomo~ pri izdelavi vloge za Eko sklad, nudimo monta`o na »klju~». Sistemi ob lepem vremenu zagotavljajo 100 % izkoristek, ob obla~nem vremenu pa do 70 % izkoristek, razen ob megli in »te`ki obla~nosti» je izko-ristek 35 %. Posebna ponudba do konca leta 2012: nudimo lastno subvencijo ob nakupu vakuumskih kolektorjev za dogrevanje prostorov v vi{ini 25 %, ne glede na tip kolektorja.

Ponudnik: KRAMAR & DRU@BENIK d.n.o.

Modeli: PROSUN CLASIC 100, PROSUN CLASIC 200, PROSUN CLASIC 300, PROSUN CLASIC 400, PROSUN CLASIC 500

Namen uporabe: Priprava tople sanitarne vode.

Posebnosti: Solarni sistem PROSUN CLASIC uporabniku omogo~a u~inkovito pripravo tople sanitarne vode s pomo~jo brezpla~ne son~ne energije. S solarnim sistemom PROSUN CLASIC boste pokrili do 80 % potreb po topli sanitarni vodi. Mo`en prihranek energije pri vgradnji solarnega sistema PROSUN CLASIC za 4 ~lansko dru ino, je do ca 3.000 kWh letno, zato se nalo`ba hitro povrne. Ob prihrankih boste zmanj{ali tudi emisije toplogrednih plinov za ve~ kot 500 kg letno. ^e `elite poceniti pripravo tople sanitarne vode, vam priporo~amo solarni sistem PROSUN CLASIC.

Ponudnik: Seltron d.o.o.

Modeli: Solarni sistem KWB EasySun in KWB MultiSun in solarni regulator KWB Comfort Solar.

Namen uporabe: KWB EasySun za pripravo tople sanitarne vode in KWB MultiSun za podporo ogreva-nju in pripravo tople sanitarne vode.

Posebnosti: Velikost kolektorja 2,51m2, gotovi paketi, v ponudbi pokon~ni in le`e~i kolektor-ji. Z na{imi solarnimi toplotnimi napravami lahko pri ogrevanju sanitarne vode pokrijete do 60% potreb po topli vodi. Pri podpori ogrevanju celo do 40% skupnih potreb po topli vodi. Solarni sistem KWB pove~uje skupno u~inkovitost ogrevalnega sistema.

Solarni regulator poleg funkcionalnosti in zasnove odlikuje predvsem samopojasnje-valno upravljanje (celotno besedilo ali grafika), ter pomo~nik za zagon. KWB Comfort Solar, opremljen z osvetlitvijo omogo~a preprosto preverjanje trenutnih izmerjenih vrednosti, mo`nost vrednotenja in nadzora sistema ter blokado menija.

Ponudnik: KWB, mo~ in toplota iz biomase d.o.o.

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, ponudba 2012

Modeli: COMPACT E, COMFORT E, COMFORT E PLUS, COMPLEET

Namen uporabe: Priprava tople sanitarne vode, podpora ogrevanju prostorov, ogrevanje prostorov.

Posebnosti: Sistemske re{itve Sonnenkraft odlikujejo popolnoma usklajene komponente, kvalite-tni materiali, ki zagotavljajo visoke izkoristke-velik prihranek, ter dolgo `ivljenjsko dobo sistemov. Preto~na priprava tople vode preko FWMi modulov, je postavi-la nove standarde v solarni tehnologiji, njihov modul pa je bil letos nagrajen s presti`no nagrado PLUS X AWARD (inovacija, visoka kvaliteta, funkcionalnost, eko-logija). To nagrado si je prislu`ila tudi sistemska re{itev COMFORT E PLUS. So tudi eni izmed redkih, ki ponujajo kombinirano re{itev solarnega sistema in toplotne ~rpalke. COMPLEET zagotavlja 100 % pokritje potreb po energiji, z visokim letnim grelnim {tevilom. Prizvajalec spada med vodilne v Sloveniji in drugih dr`avah po Evropi.

Modeli: Modularno sestavljanje, vgradnja v streho.

Namen uporabe: Ogrevanje sanitarne vode.

Posebnosti: Solarni kolektorji VELUX se vgradijo v streho in s tem ohranjajo skladnost hi{e, ni vidnih priklju~kov in ujemajo se s stre{nimi okni VELUX. Vgradnja kolektorjev je zelo enostavna saj ni potrebna izdelava nobene dodatne konstrukcije – vgra-dijo se direktno na stre{ne letve. Kolektorji se modularno sestavljajo in na pri-mer kolektor velikosti 114*140 cm tehta le 38 kg zato za vgradnjo ni potrebno avto dvigalo. Narejeni so po najnovej{i tehnologiji in odgovarjajo vsem evrop-skim predpisom.

Ponudnik: Sonnenkraft GmbH

Ponudnik: VELUX Slovenija d.o.o.

Modeli: DeDietrich najsodobnej{i solarni sistemi s plo{~atimi kolektorji serije PRO in NEO in vakuum-skimi kolektorji serije POWER, ter cenovno ugodni solarni sistemi SUNSYSTEM s plo{~atimi kolektorji PK SL.

Namen uporabe: Vsi son~ni kolektorji DeDietrich in Sunsystem so namenjeni za proizvodnjo toplote namenje-ni za ogrevanje sanitarne vode in bazenov, ter podporo ogrevanju prostorov.

Posebnosti: Popolna ponudba vrhunskih solarnih sistemov, ki zagotavljajo maksimalno izkori{~anje solar-ne energije, ter trajnost obratovanja. Izjemno {iroka paleta izdelkov omogo~a zagotavljanje toplotnih potreb tako stanovanjskih kakor tudi ve~jih objektov. Veliko {tevilo referen~nih objektov ter zadovoljnih strank potrjuje kvaliteto DeDietrich in Sunsystem.

Ponudnik: Veto d.o.o.

SOLARNE TEHNOLOGIJE 7

Globalno segrevanje z nara{~ajo~imi izpusti toplogrednih plinov samo prido-biva na vplivu na ~love{tvo. Vsekakor se posameznik, ki izrablja son~no energijo za pripravo sanitarne vode ali za podporo ogrevanju, popolnoma izogne izpustom toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO2). Solarna tehnika je naj~istej{i na~in pridobivanja toplote in aktivni prispevek k varovanju ozra~ja. Sonce nas na `alost skozi celotno leto ne uspe preskrbeti z zadostno koli~ino toplote. Dovolj velik solarni sistem pa lahko prevzame celotno pripravo tople sanitarne vode v preho-dnem in poletnem ~asu. S tem prihranimo na stro{kih ogrevanja, isto~asno pa se podalj{a `ivljenjska doba va{e ogrevalne naprave.

Idealna kombinacijaZ na{imi solarnimi napravami pokri-

vate za pripravo vode do 60 odstotkov potrebe po topli sanitarni vodi. Pri pod-pori ogrevanju pa celo 40 odstotkov celotne potrebe po toploti. KWB solar-ni sistem tako pripomore k pove~anju celotne u~inkovitosti va{ega ogrevalnega sistema. Glede na `eljeno udobje tako najprimerneje dopolnjujejo na{o KWB solarno napravo ro~no polnjeni kotel na polena KWB Classicfire, popolnoma avto-matizirani kotli na sekance in pelete KWB Multifire ali popolnoma avtomatizirani kotli na pelete KWB Easyfire.

Na voljo so razli~ni paketi KWB EasySun, ki so namenjeni pripravi tople sanitarne vode ter razli~ni paketi KWB MultiSun za podporo ogrevanju. Vsi pake-ti so na voljo s pokon~nimi ali le`e~imi kolektorji KWB FlexiSun. •

Informacije in kontakt:

KWB ogrevanje na biomaso

Vre~erjeva 14

Tel.: (0)3 839 3080

[email protected] ; www.kwb.si

Vodilno ogrevanje na biomaso

ENOSTAVNO in

ČISTOogrevanje

Novo ogrevanje na pelete!

tehnologijo!Na voljo od 2,4 kW.

z

6udobna garancija KWB

6-letna

www.kwb.si

• širokopasovna lambda sonda

• Easyflex čistilni obroč• minimalne emisije• nizka poraba goriva• praznjenje posode

pepela na 2 leti

Popolna, okolju najprijaznej{a kombinacija KWB ogrevanje na pelete in KWB solarni sistem

Kdor se `eli ogrevati okolju prijazno in gospodarno, stavi na kombinacijo les in solar. Les je trajnostno, regional-

no in CO2 nevtralno gorivo. Son~na energija je brezpla~na.

Še posebej zanimiva je mo`nost shranjevanja poletne toplote v velike vodne zal-ogovnike, s katerimi pozimi ogrevajo manj{a naselja. V Evropi, v Hamburgu in Friedrichhafnu so `e zgradili nekaj tak{nih sistemov, pri tem pa zajeli toliko toplote, da je zadostovala za pokrivanje sko-raj 50 % vseh toplotnih potreb v zimskem ~asu.

Energijsko {tevilo stavb Porabo energije v posame-

znih stavbah lahko najbolje primerjamo, ~e uporabimo energijsko {tevilo. V njem je zajeta celotna porabljena energija na enoto uporab-ne povr{ine v enem letu. V starej{ih stavbah letno pora-bimo za ogrevanje preko 200 kWh/m2 leto. Po letu 1995 se je v razvitih dr`avah EU ta poraba zaradi prepisov zmanj{ala na 90 kWh/m2 leto.

Zmanj{evanje se {e nadalju-je, danes nizkoenergijske hi{e porabijo manj kot 55 kWh/m2 leto, trilitrske hi{e manj kot 30 kWh/m2 leto, pasivne pa manj

kot 15 kWh/m2 leto. Ogrevalni sistemi so nizkotemperaturni ali toplozra~ni, prezra~evalne izgube pa so zmanj{ane zaradi vra~anja toplote zraka.

Solarno ogrevanje ve~stanovanjskega naseljaV Evropi je zgrajenih ve~

napeljav in referen~nih naselij

z razli~nimi aktivnimi sistemi, kolektorji toplote in fotovoltai-ko. Ve~ina jih toploto zbrano s son~nimi kolektorji, shranjuje v velike sezonske hranilnike toplo-te, pozimi pa jo iz njih zajema, ve~inoma s toplotnimi ~rpalka-mi. Toploto nekateri shranjuje-jo tudi v zemljo. Napeljave so sestavljene iz son~nih kolek-torjev, sezonskega hranilnika in napeljav ter podpostaj za razvod in delitev toplote. Ker so naselja manj{a so povezave kratke, zato toplotne izgube razvodov ne presegajo 10%. Stavbe so dobro izolirane, vse ju`ne povr{ine streh so prekrite s kolektorji, sistemi ogrevanja pa so nizkotemperaturni, 60/40 °C. V toplotni centrali so name{~eni {e plinski kotli za dogrevanje v zimskem ~asu ter vse regulacij-ske naprave.

Sezonski hranilniki toploteObi~ajno so do treh ~etrtin

vkopani in dobro toplotno izo-lirani. Konec avgusta je v njih voda ogreta do najve~ 95 °C, konec decembra, ko je toplota porabljena pa 30°C, pri ~emer Toplotne izgube zna{ajo 10 %. Z vodo napolnjena `elezobe-tonska konstrukcija je delno vkopana v zemljo, in toplotno izolirana po obodu in na pokro-vu. Notranji vodno nepropusten pla{~e je iz 1,2 mm debele jeklene plo~evine Toplotna izo-lacija je name{~ena na pokrovu in vertikalnih stenah hranilnika, notranji za vodo neprepusten

SOLARNE TEHNOLOGIJE8

Ogrevanje naselij s soncem

Son~ni `arki so neiz~rpen vir

energije, zato so tudi eden glavnih virov ~iste energije za ~love{tvo.

Najdra`ji del sistema je delno vkopan centralni vodni zalogovnik toploteS shranjeno energijo sonca lahko prihranimo 50% potrebne toplote

Razdelitev toplotnih potreb glede na posamezne porabnike v sistemu

Osnovni sistem toplotne oskrbe s sezonskim hranilnikom toplote

SOLARNE TEHNOLOGIJE 9

Ve~ina kupcev pa ni strokovnjakov, ki bi lahko ugotavljala razkorak med obljuba-mi ponudnikov in dejanskimi zmo`nostmi razli~nih kolektorjev, ki so na voljo. V grobem lahko kolektorje razdelimo na tri skupine: plo{~ate, cevne in vakuumske. Pravi vakuumski kolektor je namre~ le tisti, ki ima absorber dejansko v vakuumu. Vakuum je pomemben zaradi prepre~evanja izgub toplote, kar je zlasti pomembno v slabih vremenskih pogojih, ko je energije na razpo-lago malo, potrebujemo pa jo veliko. Pravi vakuumski kolektor ima torej le eno plast debelega stekla okrog absorberja in toplotne cevi (Heat Pipe). Kompletna notranjost ste-klene cevi mora biti torej v visokem vakuu-mu. Visokokvalitetni kolektorji danes ne izgubljajo ve~ vakuuma. Na alost pa je izbi-ra res kvalitetnih kolektorjev, ki bodo delo-vali skozi vso svojo ve~ desetletno `ivljenjsko dobo z nezmanj{ano kapaciteto zelo majhna in vse prepogosto nas pri izbiri zanese nizka cena in nerealne obljube ponudnikov.

Naslednji zelo pomemben kriterij pri izbiri son~nih kolektorjev je njihova dolgoro~na odpornost pred vremenskimi vplivi. Od kolektorja je kupec upravi~en pri~akovati visoko stopnjo u~inkovitosti {e desetletja

po njihovi namestitvi. Zagotovo so umetne mase {ibek ~len vsakega kolektorja. Son~ni kolektorji so trajno izpostavljeni atmos-ferskim vplivom, kot so: de`, sonce, prah, oksidacija, sneg, led, to~a, ekstremne tem-perature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje itd.

V podjetju GreenLand Systems Avstralija in njihovem h~erinskem podjetju Bio Planet `e vrsto let ponujamo slovenskemu trgu visoko-kvalitetne in zelo zmogljive vakuumske Heat Pipe kolektorje. Narejeni so iz najkvalitetnej{ih in trajnih materialov ter z uporabo najnovej{e tehnologije pri njihovi izdelavi. Instaliramo jih lahko z naklonskim kotom od 0 do 90 stopinj, odvisno od potreb.

S kolektorji GreenLand Systems lahko segrevamo zgolj sanitarno vodo izven kuril-ne sezone ali pa se odlo~imo za vgradnjo ve~jega kolektorja s katerim lahko tudi u~inkovito dogrevamo stanovanje ve~ji del zime. V tem primeru so prihranki pri uporabi klasi~nih energentov ve~ji.

Za vse dodatne informacije ali brezpla~no svetovanje, smo vam na voljo na telefonski {tevilki 01 5240 320 •RS, Bio Planet

Ali je smiselno s kolektorji ogrevati sanitarno vodo ali tudi stanovanje?

Predno si odgovorimo na to vpra{anje je potrebno

razmisliti kak{ne kolektorje sploh kupiti. Na trgu je izbira velika.

pla{~ pa je narejen iz jekla debeline 1,2 mm. Toploto v nekaterih sistemih shranjujejo v zemljo, kjer so name{~ene vertikalne sonde, ali pa v me{anico vode in peska, ki se nahaja v izolirnih betonskih vkopanih cisternah.

Slabost centralnih ogrevanj z zalogov-

niki so visoki gradbeni stro{ki, prednost pa nizki stro{ki obratovanja, prihranek fosil-nih goriv in zmanj{anje emisij CO2. ^e k ceni kvadratnega metra stavbe pri{tejemo {e stro{ke centralnega zalogovnika (75 do 150 EUR/m2), bi lahko za ta denar posta-vili solarno napravo, ki bi pokrivala 50 % celotne porabljene energije za ogrevanje in pripravo tople vode.

Cena napeljav v FriedrichhafnuIzvedli so ogrevanje in pripravo tople

vode za 560 stanovanj, s skupno bivalno povr{ino 40.000 m2, na strehah pa je 5600 m2 son~nih kolektorjev. Za to so porabili 3,2 milijona € oziroma 8.600 € na stanovanje. Vse vi{ke toplote vodijo v zemeljski toplotni hranilnik velikosti 12.000 m3 za ogrevanje v zimskih mese-cih. Ko v hranilniku ni dovolj energije za ogrevanje prostorov, se v sistem vklju~ijo plinski kotli, letne toplotne potrebne pa zna{ajo 2800 MWh. Toplotne izgube razvodnega omre`ja zna{ajo 7 % ali 200 MWh/leto. Dobava toplote iz solarnega sistema zna{a 1900 MWh/leto, s son-cem pa pokrijejo 47,5 % vseh toplotnih potreb. Osnovni namen gradnje centralnih solarnih hranilnikov toplote je, da z njimi zajamemo 50% ali ve~ toplote, potrebne za ogrevanje in pripravo tople vode, zato je sistem v Friedrichhafnu dober primer, kako se da to dose~i. •Vir: ZRMK, Ensvet

Son~ni stolpEden tak{nih sistemov je t.i. son~ni

stolp. Son~ni stolp deluje na principu kon-centracije son~ne energije v to~ko. Polje posebno oblikovanih ogledal na tleh (na sliki), imenovana tudi heliostati, dvosmerno sledijo soncu ~ez dan in odbijajo son~no energijo v to~ko na vrhu stolpa. V stolpu je sprejemnik energije v katerem se na visoko temperaturo segreva medij, od 500°C – 600°C. Ogrevan medij je obi~ajno me{anica soli, ki se pri viso-kih temperaturah topi. Segret medij potuje iz stolpa v posebne hranilnike energije oz. toplote, od tod v proizvajalce pare in od tu naprej para potuje v parne turbine, gene-ratorje, kjer se proizvaja elektrika. Odpadna

toplota se lahko uporabi bodisi za ogrevanje drugih sistemov ali se vra~a v vmesne hranil-nike toplote in od tod ponovno v stolp, kjer se medij ponovno segreje.

Prednosti son~nih stolpovPrednost tovrstnih sistemov s son~nim

stolpom in segrevanjem medija na visoke temperature je mo`nost shranjevanja energi-je. Vro~ medij se hrani v posebnih hranilnikih. Shranjeno toploto je mo`no uporabiti ~ez no~ ali v obla~nem vremenu za ustvarjanje pare in poganjanje turbin. S tem dose`emo bolj zvezno in stabilno delovanje. Po naved-bah strokovnjakov je cena proizvedene elek-trike ni`ja, kot pri drugih solarno termalnih ali fotovoltai~nih sistemih, ravno tako naj bi bila izvedba tovrstnih sistemov cenej{a na

ZANIMIVOSTI10

Elektrika iz solarnega stolpa

Solarni stolp vi{ine pribli`no 120 metrov zbira son~no ener-

gijo v kolektorju na vrhu stolpa (vir: afloresm)

Polje s heliostati in pred njimi son~ni stolp, Španija (vir: afloresm)

Pridobivanje toplote in elektrike s pomo~jo kon-

centracije son~ne energije je znano in v praksi komercialno zastopano zadnjih nekaj let. Poznamo ve~ razli~ic tovrstnih sistemov s katerimi pridobi-vamo bodisi toploto, elektriko ali oboje hkrati.

Najve~ji evropski dobavitelj solarnih modulov Renewable Energy Corporation (REC) je objavil novico o zaklju~ku projekta najve~je son~ne elektrarne na strehi v sever-ni Evropi s svojimi REC solarnimi moduli. Elektrarna se nahaja na mati~ni stavbi podjetja Topdanmark, druge najve~je zavarovalnice na Danskem. Sistem je bil priklju~en v omre je ob slovesnosti 17.avgusta 2012. Letno bo proizvedla do 752.000 kWh, kar zado{~a za porabo 200 povpre~nih gospodinjstev na leto. Sistem uporablja 3.042 solarnih modulov. •

Podjetje Bosch Solar Energy je odprlo enega najve~jih proizvodnih obratov v Franciji za proizvodnjo fotovoltai~nih modulov v kraju Vénissieux blizu mesta Lyon. Tovarno so zgradili v pi~lih osmih mesecih in ima proi-zvodno kapaciteto 150MW. Bosch je s tem pridobil najve~jo in najmodernej{o tovrstno tovarno v Franciji, ki bo letno proizvedla do

600.000 modulov, do 2000 dnevno. S tem Bosch predvideva, da bo postal eden vodilnih ponudnikov fotovoltai~nih modulov na fran-coskem trgu. •

Pred kratkim je podjetje Centrosolar iz Nem~ije objavilo novo programsko opre-mo za na~rtovanje izgradnje in delovanja fotovoltai~nih sistemov. Orodje je mo`no uporabiti preko spleta na naslovu www.centrocheck.com in ne potrebuje posebne instalacije. Osnovno razli~ico se uporablja

ZANIMIVOSTI 11

kW mo~i elektrarne v primerjavi s sorodnimi termosolarnimi ali fotovoltai~nimi sistemi.

PrimeriPrimere termosolarnih elektrarn s

son~nim stolpom najdemo predvsem v Zdru`enih Dr`avah Amerike, Španiji, tudi Nem~iji. V Španiji od leta 2009 deluje ter-mosolarna elektrarna s koncentracijo ener-gije v son~nem stolpu. Gre za prvo tovrstno komercialno elektrarno s son~nim stolpom, mo~i 11MW. Elektrarna je postavljena blizu kraja Seville in je del ve~jega projekta v okviru katerega bodo z razli~nimi solarnimi tehnologijami zagotovili 300MW instalirane mo~i. Delujo~o elektrarno, s komercialnim imenom PS10, sestavlja 624 heliostatov, vsak s 120 m2 povr{ine. Ogledala usmer-jajo son~no energijo v 115 metrov visok stolp, kjer se segreva medij, v tem primeru voda. Son~na energija s segrevanjem medija ustvarja paro, ki poganja turbine za proi-zvodnjo elektri~ne energije. Toplota se hrani v obliki pare, kar omogo~a proizvodnjo elektrike {e pribli`no eno uro po son~nem zahodu. Gre za relativno kratek ~as, ker se za medij uporablja voda in ne stopljena sol. Medij dosega temperature od 250°C – 255°C, v primeru soli pa bi bila ta tem-peratura okrog 600°C. Elektrarna proizvede letno 24.3GWh ~iste energije. •mag. Roman Toma`i~

Novi~ke iz sveta solarnih projektov

SOLARNE TEHNOLOGIJE12

V 5. letih testiranj in preizkusov v eks-tremnih razmerah, od -17°C do +37°C smo izbolj{ali na{e vakuumske kolektorje do te mere, da lahko 100% zagotovimo delovanje kolektorjev v zimskem ~asu ter prepre~imo pregrevanje v poletnem ~asu.

Izbolj{ave smo naredili na vakuumskih ceveh, ki niso ve~ modre temve~ srebrno ~rne barve, s ~emer smo pridobili na mo~i delovanja v zimskem ~asu. Heat pipe smo pove~ali mo~.

Vsako na{o cev smo tudi lasersko gra-virali z na{im logotipom podjetja.

Ogrodje kolektorja smo dodatno oja~ali in prilagodili na{im klimatskim razme-ram. Je iz aluminija ter je nastavljivo po {irini in dol`ini, kar pomeni, da se lahko montirajo na vse povr{ine kamor koli brez dodatnih konstrukcij.

V kolektor smo vgradili obojestranski prostor za senzor, kar pomeni bolj{i nad-zor delovanja temperature in celotnega sistema ter la`jo monta`o sistema.

Z vsemi inovacijami na na{ih korek-torjih, pod oznako Kramar Solar KD 20/58/1800 ter najnovej{i dose`ek letnik 2012 KD 30/58/1800 Heat pipe, smo dosegli za 12% ve~jo mo~ ogrevanja v zimskem ~asu.

Na{e izku{nje na podro~ju monta`, ki zajemajo tudi ogreva-nja poslovnih in sta-novanjskih prostorov, ka`ejo da dosegamo prihranke pri ogreva-nju sanitarne vodo do 96% pri dogrevanju prostorov pa od 50 do 75%. Na obali celo do 85%.

Zato vsaki stranki ki ji vgradimo na{ solarni sistem garantiramo da se ji bo investicija povrnila v roku 4. do 5 let. Garancijo za kolektorje dajemo 10 let, `ivljenjska doba je ve~ kot 25 let. •

Solarni sistem Kramar Solar za dogrevanje hi{e prihranek pri ogrevanju od 50 do 75%

Novi model vakuumskega kolektorja Kramar Solar KD-30/58/1800 za ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje prostorov

brez prijave in s prednastavljenimi vre-dnostmi in kalkulacijami, primernimi tudi za doma~o uporabo. Orodje ima vgrajena pravila in specifike posameznih trgov in dr`av. Za vsako dr`avo obstaja razli~ica, ki vsebuje solarne module, inverterje in izra~une specifi~ne za to dr`avo. Kot pra-vijo na spletni strani podjetja, so naredili orodje, ki zagotavlja podporo na~rtovalcem in instalaterjem od Avstrije do Vietnama. •

Podjetje First Solar Inc. napoveduje sodelo-vanje v enem izmed ve~jih fotovoltai~nih pro-jektov (Campo Verde Solar Project) v Kaliforniji blizu kraja El Centro. Pri~etek del je planiran za jesen 2012 in bo predvidoma zaklju~en v 2013. Projekt bo ustvaril 250 delovnih mest. Uporabljeni bodo napredni tankosloj-ni fotovoltai~ni materiali, skupna mo~ elek-trarne bo 139MW. Proizvedena elektrika iz nove elektrarne bo predvidoma zado{~ala za 50.000 povpre~nih gospodinjstev v Kaliforniji in zmanj{ala na leto za 80.000 ton izpustov CO2, oziroma kot bi iz cest umaknili 15.000 avtomobilov. •

V Španiji se trenutno izvaja najve~ji pro-jekt solarne platforme v Evropi. Projekt bo do konca leta 2013 zagotovil instalirano mo~ 300MW, lokacija elektrarn pa bo v Sanlúcar la Mayor, Seville, Španija. Podjetje Abengoa Solar bo pri tem projektu zagotovilo pomem-ben del tehnologije. Uporabljene bodo teh-nologije koncentracije son~ne energije v to~ko – son~ni stolp, koncentracije son~ne energije v linijo s paraboli~nimi odsevniki ter fotovoltai~ne tehnologije. Gre za projekt na katerem se tesno prepletata tako razvoj, raziskave kot aplikacija tehnologij v praksi. Projekt bo stal 1,2 milijarde EUR, obsegal bo povr{ino pribli`no 1000 hektarov, ustvaril bo 1000 delovnih mest pri vzpostavljanju siste-mov, 300 za delovanje sistemov in nadaljnjih 50 za raziskave in razvoj. •RT

Biosolarni sistemi se upora-bljajo tako za ogrevanje, kot za pripravo tople sanitarne vode. Solarna energija pa se predvsem uporablja za ogrevanje tople sanitarne vode, v zadnjem ~asu tudi kot pomo~ pri ogrevanju. Vsak sistem ima svoje pred-nosti in slabosti. Z zdru`itvijo obeh sistemov lahko izkoristi-mo prednosti enega in drugega in si na ta na~in zagotovimo poceni in ekolo{ko sprejemljiv na~in rabe energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarnevo-de. Najpogostej{i na~in izrabe obnovljivih virov energije za ogrevanje in pripravo tople sani-tarne vode sta uporaba biomase in solarne energije.

Solarni sistemiNeposredna izraba son~ne

energije za ogrevanje in pripra-vo tople sanitarne vode temelji predvsem na aktivni rabi son~ne energije, kjer s pomo~jo son~nih kolektorjev zbiramo energijo in jo uporabljamo za segrevanje sanitarne vode. Z uveljavitvi-

jo nizko temperaturnih na~inov ogrevanja se je pojavila tudi aktivna raba son~ne energije za podporo ogrevanju. Najve~ja prednost solarnih sistemov je v tem, da gre za okolju prijazen vir energije, ki ne onesna`uje okolja.

Sistemi za kurjenje lesne biomaseLes predstavlja akumulirano

son~no energijo. Za pridobivanje toplote najve~krat uporabljamo~ lesno biomaso, ki jo predstavlja predvsem manj kvaliteten les iz gozda. Glede na vrsto goriva lo~imo: drva, sekance in pelete. Najstarej{i in najpogostej{i na~in kurjenja lesne biomase so pe~i na drva (polena), katere odliku-je majhna za~etna investicija, in mo`nost lastne oskrbe z gorivom. Najve~ji problem teh sistemov pa je ro~no poslu`evanje, zato ponujajo manj ugodja. Kotli na sekance in pelete sicer omogo~ajo samodejno delovanje, vendar so dra ji in zahtevajo posebne stroje za pripravo goriva.

Biosolarni sistemiBiosolarni sistemi zdru`ujejo

tako izrabo solarne energije, kadar je ta na voljo, kot upora-bo lesne biomase v primerih, ko sonca ni oz. ga je premalo, da bi zadostili vse potrebe po energiji.

Izkazalo se je, da je najbolj{a kombinacija biosolarni sistem drva – sonce, kjer predvsem v poletnih mesecih, ko je sonca dovolj, ni potrebno kuriti in imamo ves ~as toplo sanitarno vodo.

V lu~i zmanj{evanja stro{kov ogrevanja je zanimiv tudi biosolarni sistem peleti - sonce, kjer se kot primarno

gorivo uporabljajo lesni pele-ti. Sistem bistveno zmanj{a koli~ino porabljenih pelet in s tem stro{ke ogrevanja.

Biosolarni kombi sistem peleti – drva – sonce je zanimiv predvsem z vidika samodej-nega delovanja in zni`evanja stro{kov. Ko ni sonca, kurimo ro~no na drva ali avtomatsko na pelete. •

13

Biosolarni sistemi SOLARNE TEHNOLOGIJE

Kotel na drva z vgrajenim hranilnikom

toplote, bojlerjem in solarno opremo

Kotel, kombinirani drva/peleti, s samostojnim

hranilmikom, bojlerjem in solarno opremo

Povr{ina sprejemnikov son~ne toplote za ogrevanje sanitarne vode in prostorov se v Evropi vsako leto pove~a za 500.000 m2. Napeljave s plo{~atimi ali vakuum-skimi sprejemniki imajo vsaka svoje posebnosti, saj je potrebno prepre~iti zmrzovanje pozimi in pregrevanje poleti. Lahko pa vgra-dimo sistem, ki je `e dolgo znan in v katerem zmrzovanje ter pre-grevanje ni mo`no.

Vzrok - strupeni dodatkiPrvi termosolarni sistemi so se

pojavili v obdobju naftne krize v sedemdesetih letih. Zamrzovanje so takrat prepre~evali z dodaja-njem strupenega etilen glikola v obto~no vodo, zato so zaradi stro-gih varnostnih predpisov morali z dodatnimi ukrepi prepre~evati slu~ajen vdor obto~ne v sani-tarno vodo. Zaradi tega se rast vgradnje termosolarnih sistemov zmanj{ala, pove~alo pa se je zani-manje za sistem, ki lahko deluje s ~isto vodo v kolektorskem obtoku,

ki pozimi ne zmrzne in se poleti ne pregreje. S pojavom sodob-nih nestrupenih protizmrzovalnih dodatkov je problem zamrzovanja tudi v obi~ajnih sistemih odpra-vljen. Kljub temu pa se veliko uporabnikov tudi danes odlo~a za vgradnjo sistema, v katerem do teh pojavov ne more priti.

Koristi ogrevanja s soncem Poleti lahko s toploto sonca

brez te`av ogrejemo sanitarno vodo. Štiri~lanska dru ina bo zato prihranila do 3000 kWh elektrike na leto, kar je pribli no enako 300 litrom kurilnega olja. V pre-hodnem in zimskem ~asu vodo ob~asno dogrejemo z elektriko ali vklju~itvijo kotla, z vgradnjo u~inkovitih vakuumskih kolektor-jev pa lahko prestre`emo dovolj toplote tudi v zimskih son~nih dneh. Termosolarni sistemi pa imajo tudi nekaj pomanjkljivosti. Niso primerni za uporabnike, ki imajo dnevno porabo tople vode

manj{o od 200 litrov, zmanj{ana poletna poraba pa lahko povzro~i pregrevanje. ^e so zalogovniki tople vode preveliki, bo voda zastajala, mo`na je rast {kodljivih mikroorganizmov, hranilniki veli-kosti okrog 400 l in ve~ pa zase-dejo tudi nekaj prostora v stavbi.

Prednosti Drain- Back sistema Delovanje je zelo enostavno,

primeren pa je za manj{e porab-nike tople vode, od 90 do 150 l na dan. Zaradi ob~asnega vklopa ~rpalke je var~nej{i, zmrzovanje ali pregrevanje ni mo`no, skozi kolektorje pa kro i voda brez dodatkov.

Vse cevi in kolektorji morajo biti tako name{~eni, da lahko voda samodejno ste~e nazaj v vmesno posodo in ne zastaja nikjer v napeljavi. Ko sonce ogre-

je prazen kolektor, tipalo vklju~i obto~no ~rpalko, ki z vodo iz vmesnega zalogovnika napolni vso napeljavo. Obto~ni sistem je sedaj poln, ~rpalka se pre-klopi na ni je vrtljaje, naprava deluje kot obi~ajni solarni sistem, dokler voda v zalogovniku ni dovolj ogreta. Ob izklopu ~rpalke voda iz sistema samodejno ste~e v vmesno posodo in tam ostane do naslednjega vklopa.

Hranilnik tople vode mora biti pod nivojem son~nih kolek-torjev, premer cevovodov mora omogo~iti nemoteno odtekanje, za delovanje pa obi~ajno zado-stuje obto~na ~rpalka s tla~no vi{ino do 4 m. Pri nas imamo ve~ proizvajalcev in dobaviteljev opre-me za ta sistem delovanja, zato se za vgradnjo lahko odlo~i vsak, ki mu tak sistem ustreza. • Bojan Grobov{ek, u.d.i.s.

SOLARNE TEHNOLOGIJE14

Drain – Back, ne zmrzne in se ne pregreje

Delovanje sistema drain - back je enostavno, var~no ter v mrazu in vro~ini enako zanesljivo

Izvedba in velikostVelikost hranilnika je odvi-

sna od {tevila porabnikov tople vode ter deloma tudi od toplo-tnih izgub. Vodo lahko ogrejemo v dvojno opla{~eni izvedbi, pri ~emer hranilnik obliva ogrevalna voda, ali pa so vanj vgrajeni cevni prenosniki toplote v obliki spirale. Velikost in {tevilo grelnih elemen-tov sta odvisna od vira toplote. Obi~ajno ve~je hranilnike ogreva-mo s soncem ali toplotno ~rpalko,

manj{e pa s kotlom centralne kurjave, vsi pa so opremljeni {e z elektri~nim grelnikom za dopol-nilno ogrevanje.

Velikost najpogosteje dolo~imo iz {tevila porabnikov in povpre~ne dnevne porabe tople vode, ki zna{a 50 litrov na osebo. Za pokrivanje potreb obi~ajnega gospodinjstva vgrajujejo hranil-nike s prostornino 100 do 500 litrov, ki so najpogosteje stoje~e izvedbe.

Materiali in temperatureHranilniki so izdelani iz kva-

litetnega jekla, znotraj dvo-slojno emajlirani ter imajo vgrajeno za{~itno Mg anodo, ki zagotavlja dolgo `ivljenj-

sko dobo. Toplotna izolacija je obi~ajno izdelana iz poliureta-na. Najpogosteje so opremljeni z dvema spiralnima cevnima prenosnikoma toplote, ki sta

name{~ena v zgornjem in spo-dnjem delu posode. Zgornjega pove`emo s kotlom, spodnjega pa na sistem son~nih kolektor-jev. Vgrajen imajo {e elektri~ni grelnik mo~i od 2 do 6 kW, ki ga uporabimo zlasti v primeru okvare drugih grelnih sistemov.

Koliko ~asa za ogrevanje^as segrevanja vode v hranil-

niku vode lahko ugotovimo iz diagrama. Kadar je spiralni pre-nosnik name{~en v spodnjem delu (oznaka A v diagramu), bomo za ogrevanje 255 l vode od 15°C na 80°C, potrebovali 118 minut. Pri tem ra~unamo, da je razlika med vstopno tem-peraturo grelnega medija in za~etno temperaturo vode v hranilniku zna{a dt = 65°C. Pri tem je upo{tevan pretok grel-nega medija 400 kg/h. Na enak na~in lahko od~itamo tudi ~as za segretje vode, kadar se spiral-ni prenosnik nahaja v vrhnjem delu hranilnika (oznaka B) pri ~emer ogrevamo samo zgornji sloj, ki ima prostornino 170 litrov vode. •Bojan Grobov{ek, u.d.i.s.

SOLARNE TEHNOLOGIJE16

Dolo~anje velikosti hranilnika tople vode

^as segrevanja vode ~e uporabimo spodnji ali zgornji spiralni grelnik

Var~evanje tople vode prina{a tudi velike

energetske prihranke

Iz {tevila oseb dobimo velikost hranilnika in {e potrebno povr{ino son~nih kolektorjev

Hranilnike uporabljamo za pripravo in shranjevanje tople vode. Ogrejemo jo

takrat, ko je na razpolago dovolj energije ali ko je ta najcenej{a, porabimo pa takrat, ko nam to ustreza.

Podjetje INDEMA Eko d.o.o. iz Kopra se ukvarja predvsem z obnovljivimi viri energi-je. Solarni sistemi, pe~i in kamini na pelete in drva ter toplotne ~rpalke, zagotovo pri-pomorejo k udobnemu bivanju in prihranku energije ter denarja.

Zaradi vse vi{jih cen nafte, zemeljske-ga plina in elektri~ne energije je modra odlo~itev izkoristiti brezpla~no energijo – sonce – in obnovljive vire energije, katere ima Slovenija v izobilju.

S son~nimi kolektorji Teknoenergy in zalogovnikom tople vode, tako imenovanim Fresh Water, poleg tople sanitarne vode nudimo podporo ogrevalnemu sistemu, kar nam omogo~a prihranek do 60% energije za ogrevanje. Fresh Water je novost na na{em tr`i{~u. O kvaliteti izdelkov Teknoenergy pri~a tudi garancijska doba, ki zna{a 10 let na zalogovnik Fresh Water ter od 5 do 10 let na solarne panele.

Zalogovnik zagotavlja vedno sve`o toplo sanitarno vodo in ne dopu{~a nastajanja vodnega kamna ter razvoj legionele, vse

potrebne komponente ima vgrajene na samem zalogovniku, tako da potrebujemo samo {e povezavo panelov z zalogovnikom. To poe-nostavi in skraj{a ~as monta`e. Teknoenergy solarni sistemi so primerni za ve~je porabnike sanitarne vode (vrtce, {ole, hotele, zdravstve-ne ustanove, itd...) , ker sistem ne potrebuje toplotnih {okov za prepre~evanje legionele.

Podporo solarnemu sistemu dajemo z eta`nimi pe~mi na pelete, hidro kamini na drva, kotli za kurilnico, toplotnimi ~rpalkami ali obstoje~imi pe~mi centralnega ogrevanja.

Na Ferrarski 10 v Kopru si kupci lahko ogledajo nekaj razstavnih modelov in se posvetujejo glede pravilne rabe obnovljivih virov energije.

Lahko nam pi{ejo preko elektronske po{te [email protected] ali pokli~ejo preko telefona 031 298 377 ali 05 639 38 65. •

Zmanj{ajte stro{ke ogrevanja

Novost so pe~i na pelete za centralnoogrevanje proizvajalca I.R.C. pri

katerih temperatura v izgorevalni komori, dosega 1200°C ( ve~ina ostalih

modelov pe~i na pelete dosega 400 do 500 C °). To nam omogo~a uporabo vseh vrst peletov neodvisno od vrste

proizvajalca ali tipa lesa in hkrati bolj{i izkoristek.

VSAKOMUR SVOJE: DISTRIBUCIJA ŠE NIKDAR NI BILA TAKO PREPROSTA

REGULACIJO V OMARICI S SETOM ZA DISTRIBUCIJO MEDIJA NA PRIMARNEM KROGU