Solarni ogrevalnisistemi v velikihstavbah

Solarni ogrevalni

sistemi za stanovanjske

in javne stavbe ter

hotele v Evropi

2

Ta brošura je bila izdelana vokviru EU projekta SOLARGE.Med drugim projekt SOLARGEpredstavlja tudi izkušnje zdelovanjem 100 velikih solar-nih ogrevalnih sistemov širomEvrope.

Ti primeri in izkušnje so doka-zali, da solarni ogrevalni siste-mi lahko nadomestijo fosilnagoriva – ne le v enostano-vanjskih stavbah, temveč tudiv velikih stavbah kot so več-stanovanjske in javne stavbeter v hotelih.

Uporaba sončne energije zavi-ra podnebne spremembe invaruje okolje. Znižuje tudistroške. Solarni ogrevalnisistemi omogočajo prihrankelastnikom in dvigujejo njihovugled mred uporabniki ingosti.

Več solarnih ogrevalnihsistemov

3

3

4

5

6

7

8

10

11

12

14

15

16

Y

Y

Y

Y

Y

Y

Y

Y

Y

Y

Y

Y

Y

Vsebina

Predgovor

Projekt SOLARGE

Čas je za ukrepanje

Varovanje okolja v Evropi

Dobrodošli v eri Sonca

Zanesljivo in učinkovito

Sonce: Multitalent

Solarni ogrevalni sistemi:zanesljivi, preskušeni, učinkoviti

Prihodnost

Pomoč pri vaših odločitvah

Čas je za Sonce

Vaš vir informacij in znanja

Informacije o založniku

3

Projekt SOLARGE

Projekt SOLARGE se je pri-čel izvajati januarja 2005 ssofinanciranjem v okviruprograma Inteligentnaenergija za Evropo (EIE) in Ministrsta za okolje in prostor Republike Slo-venije. Namen projekta jepospešiti gradnjo velikihsolarnih ogrevalnih siste-mov v stanovanjskih injavnih stavbah ter hotelih.

Uresničitev tega cilja bomogoča s strokovnimusposabljanjem načrtoval-cev in izvajalcev teh siste-mov z različnimi gradivi in promocijo ter prikaziprimerov dobre prakse vEvropi.

Sašo MedvedVodja projekta v Sloveniji

k www.solarge.org

Učinkovito delovanje proti podnebnim spre-membam je ključni družbeni iziv Evrope. Emisi-je toplogrednih plinov moramo hitro in odloč-no zmanjšati, če želimo omiliti in zaustavitidramatične trende segrevanja Zemlje.

Evropske države so se zavezale k zmanjšanjuemisij toplogrednih plinov tako s Kyotskimsporazumom, kot tudi z aktivnostmi 4. SvetaEvrope v letu 2007. Cilj je sedaj jasen, kakor se da hitro in učinkovito preiti od ciljev k njiho-vem uresničevanju.

Največji potencial za ublažitev podnebnihsprememb se nahaja v stavbah v katerih živi-mo. Za ogrevanje in pripravo tople sanitarnevode v stavbah porabimo skoraj eno tretjinovse energije. Toplotna zaščita stavb in uporabasončne energije sta ukrepa za trajno znižanjeemisij toplogrednih plinov.

Izkušnje s pilotnimi projekti potrjujejo, dalahko s solarnimi ogrevalnimi sistemi zagotovi-mo velik delež potrebne toplote, ne le v eno-družinskih stavbah, temveč tudi v velikih stav-bah. Lastniki in uporabniki stavb prihranijodenar zaradi nižjih stroškov delovanja in poveč-ane vrednosti nepremičnine.

Gerhard RabensteinerPredsednik European Solar Thermal IndustryFederation (ESTIF)

Predgovor

4

Sežiganje fosilnih goriv povzroča emisije oglji-kovega dioksida, toplogrednega plina. Posledi-ca so dramatične spremembe podnebja inokolja, ki jih moramo nujno zaustaviti.

Izziv danes je zaustavitev podnebnih spre-memb in zmanjšanje posledic na najmanjšomožno mero. To bomo lahko dosegli z global-nim varčevanjem z energijo in načrtnim izkori-ščanjem obnovljivih virov energije.

Okoli eno tretjino končne energije v Evropi po-rabimo za ogrevanje stavb in tople sanitarnevode. To nam daje možnost za učinkovito, hitroin odločno ukrepanje in uporabo že razvitihtrajnostnih tehnologij.

Cene fosilnih goriv naraščajo, zaloge narav-

nih surovin se zmanjšujejo, oskrba Evrope z

energije je ogrožena

Čas je za ukrepanje

Hurikan Katrinanad mestom NewOrleans 2005:Podnebne spre-membe že povz-ročajo velikeškode. Celo bankein zavarovalniceže opozarjajo predvplivi podnebnihsprememb.

Slika: ddp

Upošasnitev segrevan-ja ozračja s sedaj raz-položljivimi tehnologi-jami bi stala le delčekcene za odpravo posle-dic kasneje.

Sir Nicolas Stern,vodilni ekonomist Svetovne

banke in avtor Sternovega

poročila.

60

40

20

086 88 90 92 94 96 98 00 02 04 06

5

50

40

30

20

10

0

-10

-20

Avst

rija

Belg

ijaD

ansk

aFr

anci

jaN

emči

jaG

rčija

Ital

ijaN

izoz

emsk

aPo

rtug

alsk

aSl

oven

ijaŠp

anija

Šved

ska

Velik

a Br

itan

ija

% CO2 , povečanje, znižanje

Centov za liter kurilnega olja/m3

zemeljskega plina

Električnaenergija20 %

Promet31 %

Toplota 49 %

Plin43,1 %

Nafta34,1 %

Obnovljivi viri3,7 %

Drugo19,1 %

Uvoz energije62,0 %

s Cene surovenafte naraščajo –in temu ni videtikonca Vir: IEA 2006

Varovanje okolja v Sloveniji

Tudi v Sloveniji opažamo hitrespremembe podnebja, predv-sem stalno naraščanje tempe-rature ozračja v zadnjih 50letih. Ker tretjino končne ener-gije v Sloveniji porabimo vstavbah, zagotavljamo pa jopredvsem s fosilnimi gorivi, bilahko varčna raba energije inizkoriščanje obnovljivih virovenergije v stavbah pomemb-no vplivalo na zmanjšanjeizpustov CO2.

Kot v drugih državah EU jetudi v Sloveniji v pripravi Pra-vilnik o učinkoviti rabi energi-je v stavbah. Nova zakonodajabo določala, da bodo moralibiti vsi lastniki stavb seznan-jeni s celotno rabo energije vstavbi in učinkovitostjo tehno-logij za pretvarjanje obnovlji-vih virov energije in izkorišč-anje toplote okolja.

V Evropi trenutnouvozimo 62%energentov potreb-nih za proizvodnjotoplote

Polovico vse končneenergije porabimoza proizvodnjotoplote, največ zaoskrbo stavb.

Evropa pripravlja smernice za trajnostno ener-getsko politiko. S podpisom Kyotskega sporaz-uma, so se članice EU zavezale, da bodo v pri-merjavi z letom 1990 do leta 2012 znižale emi-sije toplogrednih plinov za 8%. Glede na sklepeSveta EU iz leta 2007 pa naj bi emisije CO2

zmanjšali do leta 2020 za 20% in ob tem pove-čali delež obnovljivih virov energije v skupnioskrbi z energijo iz sedanjih 6,5% na 20% v letu2020.

Nacionalna zakonodajaTe smernice bodo uzakonjene in v obliki različ-nih direktiv vključene v pravni red vseh članicEU

V primeru stavbnega sektorja to pomeni, dabodo sprejete nove zahteve tako za nove kottudi za obstoječe stavbe. Izpolnjevanje teh zah-tev bo velik iziv za vse načrtovalce in lastnikestavb v Evropi.

Varovanje okolja v Evropi

Cilji Trenutno stanje*

i Emisije toplo-grednih plinovEmisije določenerelativno glede na leto 1990Vir: Evropska agencija

za okolje 2006

*(2004)

6

15

10

5

0

GWth/aGWth

97 98 99 00 01 02 03 04 05 06

1.5

0

Proizvodnja toplote s solarnimi ogrevalnimi

sistemi v Evropi stalno narašča

v delovanju

novo instalirani

Povečevanje števi-la solarnih ogre-valnih sistemovSolarni ogrevalnisistemi so v razcve-tu. Preko 19 mili-jonov kvadratnihmetrov sprejemni-kov sončne energi-je (SSE) je bilovgrajenih širomEvrope v letu 2006.vir: ESTIF

Dobrodošli v eri Sonca

Van Melle, Breda,NizozemskaSlika: Zensolar / ESTIF

Sončna energija pridobiva na pomenu: vse večljudi meni, da so solarni ogrevalni sistemiprava alternativa nafti in zemeljskem plinu.Danes je v EU že vgrajenih več kot 19 milijonovkvadratnih metrov sprejemnikov sončne ener-gije, največ v enodružinskih in vrstnih stavbah.

Tudi centralni solarni ogrevalni sistemi posta-jajo vse številčnejši v večstanovanjskih in jav-nih stavbah ter hotelih. V teh stavbah potrebu-jejo veliko toplote tako poleti kot pozimi. Incentralni solarni ogrevalni sistemi so cenejši odmalih.

Centralni solarni ogrevalni sistemi omogočajoznatne stroškovne prihranke. So tudi varnanaložba, saj bo cena fosilnih goriv tudi v pri-hodnosti naraščala, sončna energija pa je brez-plačna. Pričakujejo tudi, da se bo cena central-nih ogrevalnih sistemov v prihodnje zniževala.

50

40

30

20

10

01 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1210 20 30 40 50 60%

Zanimanje za tehnikoZbiranje izkušenjPilotni projektPovečan ugledZnižanje stroškovOkoljska prijaznostVečja prodajna vrednost

Število nočitev v letu 2003

Raziskava javnega mnenja, ki joje opravilo Nemško stanovanjs-ko združenje je pokazala, da jenajpogostejši vzrok za vgradnjosolarnega ogrevalnega sistemavečja vrednost stavbe. (graf:možnih več odgovorov)vir: GDW Arbeitshilfe 48; Julij 2005

i Hoteli in javnestavbe v Sloveniji,Španiji, na Irskemin v Franciji: Solar-ni ogrevalni siste-mi so se širokouveljavili v turistič-nih objektih.Slike: Solvis,

Thermomax / ESTIF,

Giordano Industries

Solarni ogrevalnisistemi povečujejougled lastnikomstavb in dajejotudi starim stav-bam sodobenvidez.

Zanesljivo in učinkovito

Preskušeno več tisočkratSolarni ogrevalni sistemi so zanesljiva tehnolo-gija, ki je preverjena na številnih delujočih pri-merih. Ta tehnologija ima življenjsko dobo 20in več let ter je brez pomanjkljivosti, ki so znač-ilne za klasične ogrevalne sisteme.

Trajna investicijaSolarni ogrevalni sistemi so zanesljiva in trajnainvesticija. Prispevajo k dolgoletni varčni rabienergije v stavbi in prispevajo k ohranjanjuvrednosti stavbe.Sončna energija je večna, njena uporaba paodpravlja odvisnost od količinsko omejenihfosilnih goriv. Izkoriščanje sončne energijenaredi stroške za energijo napovedljive tudidaleč v prihodnost.

Izkoriščanje sončne energije povečuje ugledPoleg cenovnega učinka, solarni ogrevalnisistemi vplivajo tudi na ugled lastnikov.Solarni ogrevalni sistem privlači gostein zniža stroške bivanja.

V mnogih hotelih so sprejemniki sončneenergije na strehi stavbe signal gostom ookoljski osveščenosti lastnika in so kot takiučinkovit marketinški ukrep.

Zahteve po izkoriščanju sončne energijeV mnogih evropskih državah so že sprejelizahteve po obvezni uporabi solarnih ogreval-nih sistemov v novih stanovanjskih stavbah.

Nacionalni predpisi o učinkoviti rabi energije,energijske izkaznice stavb, in seveda uveljavl-janje Direktive o energijski učinkovitostistavb (EPBD) postavljajo visoke standarde, kibodo uveljavljeni v vsej Evropi v bližnji pri-hodnosti.

PrenočitveSončno obsevanje

Število nočitev in sončno obsevanjeV večini hotelov zasedenost sobsovpada s količino sončnega obse-vanja preko letavir: Federal Statistical Office 2005

8

Sonce: MultitalentVeliki solarni ogrevalni sistemi

Stanovanjski stavbi v Rodstoku,Nemčija (o)in Sliedrechtu, Nizozemska (p)Sliki:

Solvis , TablisWonen

g Stanovanjska stavba, Esslingen (Nemčija)Slika: Wagner Solar

f Veliki solarni ogrevalnisistem zagotavljajo skorajvso potrebno toplotocelotnemu naselju Slika: Arcon / ESTIF

p Solarni ogrevalni sistemna fasadi stavbeSlika: Schüco

Poleg priprave tople vode za sanitarno upor-abo, je mogoče solarne ogrevalne sistemeučinkovito uporabiti povsod tam kjer potrebu-jemo toplo vodo segreto do temperature120°C – še posebej tam, kjer toploto potrebu-jemo tudi v poletnih mesecih kot na primer v:

stanovanjskih stavbah hotelih in športnih objektihbolnišnicah in domovih starejših občanovpralnicah, trgovinah in drugo

Priprava tople sanitarne vodePretežna večina danes delujočih solarnih ogre-valnih sistemov je namenjena segrevanju sani-tarne vode. Ob upoštevanju vseh higienskihzahtev in zaščite pred zmrzovanjem s temisistemi s sončno energijo zagotovimo do 60%vse potrebne toplote.

Ogrevanje stavbSkoraj vsak drugi novo zgrajen solarni ogreval-ni sistem služi tudi za dopolnilno ogrevanjestavbe. Dobro načrtovan sistem v kombinaciji zustrezno toplotno zaščito stavbe lahko zagoto-vi do 50% potrebne toplote za ogrevanje stav-be. V primeru odlično toplotno izolirane stavbepa celo vso potrebno toploto.

Daljinsko ogrevanjeDaljinski solarni ogrevalni sistemi so v Evropipoznani iz '90 let prejšnjega stoletja. Toplovodo v sistemu lahko segrevamo s centralnimali razpršenimi polji sprejemnikov sončneenergije. Uporaba solarnih ogrevalnih siste-mov zmanjša celoletno rabo drugih energij-skih virov za polovico.

Solarno hlajenjeV prihodnosti bo hlajenje stavb postalo zelopomembno. Smotrno arhitektonsko načrto-vanje in uporaba kakovostne toplotne zaščitebodo sicer zmanjšale potrebo po hlajenju, ane dovolj.Stavbe kot so bolnišnice, restavracije in domo-vi imajo specifične zahteve po hlajenju. Toplo-ta proizvedena s sprejemniki sončne energijese lahko uporabi tudi v hladilnih in zamrzoval-nih sistemih. V Evropi deluje več kot 100 takihsistemov.

10

Najmodernejši sprejemniki sončneenergije so viso-koselektivni (o) in vakuumski (p).

Stanje razvoja solarnih ogrevalnih sistemov

Solarni ogrevalni sistemi:zanesljivi, preskušeni in učinkoviti

Sprejemniki sončne energijeSprejemniki sončne energije absorbirajo direkt-no in difuzno sončno sevanje in ju pretvorijo v toploto. Sprejemnike lahko namestimo na ali v streho ali v navpične fasade. Ne zahtevajoskoraj nobenega vzdrževanja in imajo življenj-sko dobo 20 in več let.

Hranilniki toploteSolarni hranilniki toplote izravnavajo razlikomed dobavo in porabo toplote. Toploto shran-jujejo tudi za več dnevno uporabo v primeruoblačnega vremena. Različni sistemi za dodatno ogrevanje omogo-čajo nemoteno oskrbo potrošnikov s toploto.

Sanitarne in varnostne zahteveToplota proizvedena s solarnim ogrevalnimsistemom se prenese v ogrevalni sistem prekoprenosnika toplote, ki hidravlično loči kapljevi-ni. Tako zagotovimo, da so izpolnjene vse sani-tarne in varnostne zahteve delovanja.

Zmagovalci v katerikoli kombinacijiSolarni ogrevalni sistemi so lahko združeni zzelo različnimi klasičnimi ogrevalnimi sistemi,ki uporabljajo kurilno olje, plin ali daljinskotoploto. Solarni ogrevalni sistem lahko na razli-čne načine združimo z že obstoječim ogreval-nim sistemom v stavbi.

i Audijevo tovarnov Ingolstadtuhladijo s sončnoenergijo.Slika:Solahart/ESTIF

f Daljinsko ogre-vanje v mestuLienz v Avstriji Slika:S.O.L.I.D./ESTIF

Prihodnost bo sončna: Ob uporabivisoko učinkovitih solarnih ogreval-nih sistemov bodo sončno ogrevanestavbe kmalu resničnost.Slika: GREENoneTEC

Integrirani spre-jemniki sončneenergije pretvarja-jo sončno sevanjev toploto in senčijostavbo poleti.Slika: Robin Sun

Tehnološka prihodnostKljub temu, da so sedanji solarni ogrevalnisistemi preskušeni, učinkoviti in zanesljivi, pa si raziskovalci ves čas prizadevajo k njihoviizpopolnitvi:

povečanju količine shranjene toplote v hranilnikih

povečanju skupne učinkovitosti sistemovob nižji ceni

poenostavitvi solarnih ogrevalnih siste-mov, ki ne bodo zahtevali dodatnegavzdrževanja

povezovanju arhitektov in načrtovalcevinstalacij, ki bi vodilo do integralneganačrtovanja ob upoštevanju naravneosvetlitve, učinkovite toplotne izolacije in naravnega prezračevanja stavb poleti;vse to bo prispevali k večjemu pomenusolarnih ogrevalnih sistemov.

Povečevanje trgaVisoko energijsko učinkovite stavbe s solarnimogrevalnim sistemom bodo v bližnji prihodno-sti povsem običajne. To bo posledica trenutne-ga naraščanja cen energije in uvajanja zakono-daje.

V Sloveniji izgradnja solarnega ogrevalnegasistema sicer še ni obvezna, lahko pa se vključiv izračun rabe energije v stavbi. Poleg tega soza manjše sisteme na voljo omejene subvenci-je in ugodna posojila Ekološkega sklada.

Pričakuje se, da bodo v letu 2030 sončno ogre-vane stavbe povsem vsakdanje. Raziskovalneinstitucije, načrtovalci in industrija zato žesedaj delajo z roko v roki v okviru Evropskegazdruženja za solarno ogrevalno tehniko (Euro-pean Solar Thermal Industry Federation –ESTIF).

Rezultat tega je hitro rastoči trg solarnih ogre-valnih sistemov, za katerega se pričakuje vsaj30% letna rast v dolgem časovnem obdobju.

Solarna fasadaSlika:

GREENoneTEC / ESTIF

Prihodnost

12

gh

!

gh

!

„Naš solarni ogrevalni sistem smozgradili, ker smo želeli prikazati našodnos do trajnostnega razvoja inpovzdigniti okoljski ugled našegapodjetja.“Laurant Gabel, direktor, Novotel Sophia

Antipolis, Valbonne (Francija)

“Solarni ogrevalni sistem na našembazenu je potrdil zanesljivost solarnetehnologije, ki omogoča številneprednosti. Sistem je pritegnil velikopozornost naših gostov.“Giulietta Paglaccio, Svetnik za okolje v Meleg-

nanu (Italija)

“Veliki solarni ogrevalni sistemidelujejo zanesljivo, dobičkonosno inz enakimi lastnostmi, kot so bilepredvidene pri načrtovanju. Stro-kovnjaki, ki jih načrtujejo že imajovse potrebno znanje“Volker Ries, projektant stavbnih instalacij,

DEGEWO AG, Berlin (Nemčija)

“Kljub temu, da je bivanje v stano-vanjih veliko bolj prijetno, je najem-nina za stanovanje ostala nespre-menjena. Vsi povratne informacijeso zelo pozitivne.“Andy Bijkerk, nepremičninski posrednik,

Tablis Wonen, Sliedrechta (Nizozemska)

Mnenja lastnikov

ZakonodajaV letu 2002 smo v Sloveniji zaostrili minimalnekriterije o toplotni zaščiti stavb. Ti vsebujejominimalne zahteve glede toplotnih prehodno-sti gradbenih konstrukcij, ovoja stavbe in rabetoplote za ogrevanje stavbe. Del toplote, ki joproizvede solarni ogrevalni sistem lahko žesedaj upoštevamo v izračunu potrebne toploteza ogrevanje stavb. Drugih zahtev glede upora-be solarnih ogrevalnih sistemov pa v Slovenijini.

Nepovratna finančna sredstvaInvestitorjem solarnih ogrevalnih sistemov sona voljo nepovratna sredstva na vsakoletnemjavnem razpisu. Trenutno so nepovratnasredstva dosegljiva zgolj fizičnim osebam, ki soizdelale solarni ogrevalni sistem za toplo vodov enodružinski stanovanjski stavbi. V letu 2006je bilo podeljenih 788 subvencij v znesku645.000 EUR. Žal že nekaj let nepovratna sredstva zaizgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov niso navoljo za pravne osebe in večje sisteme. ProjektSOLARGE si bo prizadeval odpraviti topomembno oviro za širšo uveljavitev central-nih solarnih ogrevalnih sistemov.

Koristni spletni naslovi

Subvencije in kreditiwww.aure.siwww.ekosklad.si

Informacije in publikacijewww.solarge.org/slowww.ee.uni-lj.si

Zakonodaja, finančne spodbude, promocija

Investicije: Nepovratna sredstva in ugodna posojila

fff

Pignano, italijaSlika: Solvis

ff Kungälv,ŠvedskaSlika: Arcon / ESTIF

fFasadni spre-jemnik sončneenergijeSlika: Batec / ESTIF

ii Strasbourg,FrancijaSlika: Le Kircheld

i Daljinsko ogre-vanje: UPC Stadionv Grazu, AvstrijaSlika: S.O.L.I.D. / ESTIF

f Sliedrecht, NizozemskaSlika: Tablis Wonen

“Dobro načrtovan in izveden solarniogrevalni sistem zmanjša stroškeza energijo, saj je poraba vode vhotelih stalna in pogosto večja odpričakovane.“Manfred Meder, lastnik hotela Fortuna,

Kirchzarten (Nemčija)

“Lokalna skupnost je morala zgradi-ti solarni ogrevalni sistem zaradiveljavne zakonodaje. Dobre izkušn-je, ki jih imamo z delovanjem tegasistema so nas opogumile, dabomo solarne ogrevalne sistemegradili tudi v stavbah, ki jih še načr-tujemo “Rafael Lopez Romera, Vertix,

Barcelona (Španija)

Sedaj ko je solarni ogrevalni sistemzgrajen in so se stroški za energijoprepolovili v primerjavi z najemni-no, so zadovoljni vsi najemniki.Woon Veste bo opremil številnedruge stavbe s sistemi za pretvar-janje obnovljivih virov energije.J. Dekkers, vodja tehničnega razvoga,

’s-Hertogenbosch, De Grevelingen (Nether-

lands)

“Naše izkušnje s to tehnologijo sotako dobre, da solarne ogrevalnesisteme priporočam vsem, ki potre-bujejo toplo sanitarno vodo.“Ludvik Span, direktor Spann d.o.o.,

Ljubiljani (Slovenia)

“Projekt je del trenutnih naših pri-zadevanj narediti stavbe bolj okoljuprijazne. Do danes je 800 stano-vanj, kar predstavlja 20% vseh,opremljenih s solarnim ogrevalnimsistemom.“A.L. Bijkerk, nepremičninski posrednik ,

Sliedrecht (Nizozemska)

“Naše izkušnje potrjujejo, da jemogoče ogrevalni sistem nadgradi-ti s solarnim ob višjem bivalnemugodju brez večjih stroškov za delovanje stavbe“W. van Koert, vodja projektov,

WonenBreburg, Tilburg (Netherlands)

So pa pravnim osebam na voljo sredstva Ekolo-škega sklada Republike Slovenije, ki so velikobolj ugodna od komercialnih posojil.

IzobraževanjeV Sloveniji se trenutno izvaja več Evropskihprojektov v okviru programa Pametna energijaza Evropo (EIE). Med njimi tudi projekt SOLAR-GE. V okviru teh projektov so izdelana orodja ingradiva ter organizirana posvetovanja za izva-jalce, načrtovalce in investitorje.

Nekateri dobavitelji opreme za solarne ogreval-ne sisteme izdelajo investitorjem študijeizvedljivosti in sodelujejo s projektanti pri načr-tovanju sistemov. Nekateri od njih organizirajotudi lastna izobraževanja.

V veliko pomoč pa so načrtovalcem in investi-torjem lahko primeri dobre prakse. V okviruprojekta SOLARGE je izdelana obširna baza pri-merov dobre prakse, med katerimi je tudi desetcentralnih solarnih ogrevalnih sistemov iz Slo-venije.

14

å

å

Usposobljeninačrtovalci in izvajalci so vam na voljo povsod v Evropi

ff Športni center,Pusteria, ItalijaSlika: Solvis

fStanovanjska stavba, Tilburg, NizozemskaSlika: SenterNovem

Obnova stavbe ali gradnja nove predstavljapravi trenutek za vgradnjo solarnega ogreval-nega sistema. Če solarni ogrevalni sistem načr-tujemo skupaj z obnovo stavb ali stavbnihinstalacij ta zagotavlja najboljši možni načinpovezave solarnega sistema z ostalimi sistemiv stavbi. Ob tem pa lahko izkoristimo sinergijs-ki učinek ukrepov, ki znižuje ceno investicije.

Natančno načrtovanje sistema glede nadejanske potrebe je odločilno. Načrtovani ener-gijski prihranki bodo v resnici doseženi, če staogrevalni in solarni sistem načrtovana istočas-no.

Investitorji pričakujejo, da bo cena toplote čimnižja. To zahteva enostavno zasnovo solarnegasistema in kar največjo izkoriščenost. Sodobnaračunalniška orodja omogočajo natančnonapoved proizvodnje toplote, kar investitorjuolajša odločitev za izgradnjo solarnega ogreval-nega sistema.

Naredite vašo stavbo stavbo prihodnostiStavba naj vključuje različne ukrepe varčnerabe energije s katerimi zmanjšamo porabofosilnih goriv. Tako močno in stalno znižamoemisije ogljikovega dioksida in stroške zaporabljeno energijo.

Kontrolne točke za investitorje in načrtovalce solarnih sistemov

k Pred načrtovanjem solarnega ogrevalnegasistema preverite dejansko porabo energijev stavbi in možen učinek ostalih ukrepov zavarčno rabo energije (toplotna izolacija,regulacija sistemov strojnih stavbnih insta-lacij,…). To je zagotovilo, da bo solarni ogre-valni sistem deloval ekonomično.

k Če načrtujete obnovo stavbe, povejte upor-abnikom, da nameravate vgraditi solarniogrevalni sistem. Vključite jih v proces zas-nove sistema.

k Sodelujte z izkušenimi načrtovalci in izva-jalci. Prepričajte se, da imajo ustreznoznanje in izkušnje.

k Zahtevajte od načrtovalca ali izvajalca, davam s pogodbo zagotovi količino toplote, kijo proizvede solarni ogrevalni sistem. Zah-tevajte vgradnjo merilne opreme s kateroboste lahko spremljali resnično proizvodnjotoplote. To poveča zaupanje med izvajalciin uporabniki.

Naredite vašo stavbo stavbo prihodnosti

Čas je za Sonce

§§

15

Dodatne informacije

Univerza v LjubljaniFakulteta za strojništvowww.ee.uni-lj.si

Schalkwijk,NetherlandsSlika: Bruinse / Eneco

Direktiva o energijski u inkovitost stavb in centralnisolarni ogrevalni sistemi

k Direktiva o energijski učinkovitosti stavb(EPBD) uvaja vrednotenje celotne rabeenergije v stavbah. Zato centralni solarniogrevalni sistemi predstavljajo učinkovitnačin za zadovoljitev zahtev o rabi ener-gije v stavbah.

Vaš vir informacij in znanja

Neodvisne mrežeSOLARGE projekt je postal stičišče strokovnja-kov, investitorjev in ljudi, ki vplivajo na ener-getsko politiko. To zagotavlja vsem, da si poiš-čejo sodelavce in izmenjajo informacije inizkušnje.

www.solarge.orgSpletna stran projekta nudi vrsto dodatnihinformacij in izdelkov o solarnih ogrevalnihsistemih.

Projekt SOLARGE je zagotovil vrsto uporabnihinformacij za lastnike stavb in načrtovalce cen-tralnih solarnih ogrevalnih sistemov.

Informacije in izobraževanjeInformacijsko gradivo in vsebine za učenjeomogočajo in zagotavljajo načrtovalcem inizvajalcem kakovostno delo. Pogosto tudi doba-vitelji solarne tehnike brezplačno organizirajolastna izobraževanja in pripravljajo študijeizvedljivosti.

Primeri dobre prakseKateri projekti so v Evropi uspešni? Kaj jepomembno pri načrtovanju solarnega sistema?SOLARGE baza primerov dobre prakse pred-stavlja do sedaj najpopolnejši pregled učinkovitih centralnih solarnih ogrevalnih sistemov v Evropi.

ECI Ecostream International (Spain) (nur in der SPANISCHSPRACHIGENAUSGABE)

www.solarge.org

S pomočjo

Informacije o založniku

Izdajatelj

Bundesverband Solarwirtschaft e.V.EnergieforumStralauer Platz 3410243 Berlin/Nemčija

Zasnova in izdelava brošure

Bundesverband Solarwirtschaft e.V.(Nemčija) v sodelovanju s partnerjiprojekta SOLARGE

Oblikovanje

triolog, Freiburg (Nemčija)

Koordinator projekta SOLARGE

target GmbH (Nemčija)

Evropski partnerji projekta

ADEME – Agence del’Environnement et de la Maîtrisede l’Energie (Francija)

Ambiente Italia srl (Italija)

Berliner Energieagentur GmbH(Nemčija)

Bundesverband Solarwirtschaft e. V. (Nemčija)

eclareon GmbH (Nemčija)

Ecofys Netherlands BV (Nizozemska)

Ecofys S.L. (Španija)

ENERPLAN – Association Professionnelle de l'Energie Solaire (Francija)

ESTIF – European Solar ThermalIndustry Federation (Belgija)

Rambøll Danmark A/S (Danska)

Univerza v LjubljaniFakulteta za strojništvo (Slovenija)

Ta publikacija je bila izdelana v okviru EU projekta SOLARGE.

Slika na naslovni

in zadnji strani

Upmann, Berlin

Schott Solar

Corona Solar

Avtorji te publikacijeso v celoti odgovorniza njeno vsebino. Sta-lišča niso nujno enakastališčem EvropskeKomisije. EvropskaKomisija ni odgovornaza uporabo podatkoviz te publikacije.