Zaradi velike krajinske pestrosti in naravnih vrednot velja Slovenija za “vrt Evrope”. Èeprav popovršini neprimerno manjša, se Slovenija po skupnem številu rastlinskih in �ivalskih vrst innjihovih prebivališè uvršèa kar na èetrto mesto med evropskimi dr�avami! K tako veliki pestrostivrst in habitatov Slovenije prispeva geografska lega na stièišèu štirih velikih biogeografskih enot(alpski, panonski, dinarski in submediteranski del), velikega dele�a kraškega sveta in porašèenostiz gozdom, pa tudi dobre ohranjenosti kulturne in naravne krajine.Prav ohranjenost okolja, krajine in narave pa postaja danes strateška vrednota. V Evropski uniji,kateri se bo Slovenija kmalu pridru�ila, je varovanje narave prviè v evropski zgodovinipostavljeno povsem enakovredno ob bok kmetijstvu, turizmu, energetiki… in drugim (v našimiselnosti še vedno imenovanim) - 'razvojnim sektorjem'. Za takšno spremembo v zakonodajizdru�ene Evrope skrbita predvsem dve “direktivi”; ti. “Ptièja” in “Habitatna” direktiva. Princip jesledeè: èe je na doloèenem obmoèju ugotovljeno, da tam najdemo doloèena �ivljenjska okolja indoloèen odstotek rastlinskih in �ivalskih vrst, ki so uvršèene na dodatkih k omenjenima

direktivama EU, je dr�ava èlanica EU dol�na razglasiti obmoèje posebnega varstva. Omre�je takšnih obmoèij se imenuje NATURA 2000.Na obmoèju omre�ja NATURA 2000 ima varstvo in ohranjanje narave in krajine prednost pred vsemi posegi, ki bi unièujoèe vplivali na integritetoali ekološki znaèaj obmoèja. Dr�avo, ki bi kršila ta predpis, èakajo hude kazni na Evropskem sodišèu. Izjave na naèin: 'Investitorji bodo doloèalivsebino prostorskih dokumentov oziroma obèinskih planov' torej ob razglašanju omre�ja NATURA 2000 sodijo na smetišèe zgodovine. Hkrati pase na obmoèjih NATURA 2000 vzpodbuja trajnostni razvoj v sozvoèju narave in èloveka.V primeru Seèoveljskih solin, ki so se zlahka uvrstile med predlagana obmoèja omre�ja NATURA 2000 so tradicionalna pridelava soli, (pasivna)rekreacija (sprehajanje in kolesarjenje po oznaèenih poteh, do�ivljanje narave…), trajnostna raba naravnih dobrin (npr. slanice in solinskega blataza potrebe zdraviliškega turizma) in tiste sestavine rabe prostora, ki gredo z roko v roki z varstvenimi cilji in interesi lokalnega prebivalstva.Pravnim okvirom, ki so doslej zagotavljali ohranitev in celovitost Seèoveljskih solin (uredba o KPSS, ki jo je leta 2001 sprejela vlada RepublikeSlovenije in doloèila Ramsarske konvencije o mokrišèih mednarodnega pomena), se torej sedaj pridru�uje še evropski inštrument varstvaomre�je NATURA 2000.

Za obmoèja NATURA 2000, ki sestavljajo mre�o posebej varovanihobmoèij v Evropski uniji, je na razpolago poseben finanèni programEU, ki sofinancira naravovarstvene projekte na teh obmoèjih.Imenuje se LIFE III Narava.

Varstvo vrst in habitatov v Krajinskem parku Seèoveljske soline jetriletni LIFE III Narava projekt, ki je bil s strani EU odobren lanskoleto. Podpira vrsto akcij, ki so usmerjene k obnovi solin, s ciljemvarovanja vrst in habitatov. Aktivna pridelava soli je namreè pogoj zaohranitev razmer za redke vrste ptic in rib, pa tudi drugih �ivalskih inrastlinskih vrst (npr. slanoljubnih rastlin - slanuš) ter njihovihprebivališè. Akcije so usmerjene predvsem k ustvarjanju razmer zanadzorovan vodni re�im (vzdr�evanje in obnova nasipov),prepreèevanje dostopa kopenskim plenilcem (npr. kunam) nagnezdišèa kolonijskih ptic (izkop robnih kanalov z globoko vodo obobodu solnih polj), obnovi in ustvarjanju primernih gnezdišè (npr.ureditev majhnih gnezditvenih otoèkov iz solinskega blata aliobmoèja mivkaste površine za gnezdenje ptic).

Trenutno potekajo v KPSS naslednje akcije v okviru LIFE projekta:- košnja nasipov in travišè- sanacija preènih nasipov na Leri- izdelava in vzdr�evanje robnih jarkov na Fontaniggeah

Glasilo Krajinskega parka Seèoveljske soline (KPSS)ISSN 1581-8330

Uvodnik

Pogosta vprašanja

LIFE projekti v Sloveniji

Številka 2, marec 2004

Kmalu bomo prièeli z izvajanjem še drugih akcij v okviru LIFEprojekta:

- obnova nasipov ob kanalu Lera in preureditev skrajnega delatega obmoèja v potencialno gnezdišèe najbolj ogro�enih vrst ptic kotsta mala èigra in beloèeli de�evnik,- nekdanje delavnice ob upravni stavbi KPSS na Leri bomopreuredili v center za obiskovalce, majhno »kantino« in prostore zaosebje Parka. Po obnovi stavb bomo uredili tudi notranjost objekta:dvorano za projekcijo filmov o solinah in prostor za razstavo o KPSS,- nadaljevali bomo z obnovo nasipov na Fontaniggeah in Leri.

Izvedba omenjenih akcij je zahteven gradbeni projekt, zato prosimolokalne prebivalce in obiskovalce parka za razumevanje ob motnjah,ki bodo posledica dobave in vgradnje materiala. Potrudili se bomo,da bodo motnje èim manj vplivale na �ivi svet solin.

Drugi LIFE Narava projekti v Sloveniji se izvajajo (ali so �e konèani) vTriglavskem narodnem parku (Ohranitev šotnih barij -http://www.tnp.si/life/index.htm ), Škocjanskem zatoku pri Kopru(Renaturacija lagune in moèvirja - http://www.skocjanski-zatok.org),v Kozjanskem regijskem parku (Varstvo suhih travišè -

!

Obiskovalci s psi (na povodcu) so vabljeni, da obišèejo del parka (Fontanigge), kjer se lahko sprehodijo po makadamski poti ob Dragonji oz. do Muzejasolinarstva. Soline si na sprehodu s psom na vrvici lahko ogledajo tudi s poti ob Jernejevem kanalu.V naravnih rezervatih psi, (tudi èe so na povodcu), niso za�eleni. Posebej so moteèi tam, kjer so številne kolonije na tleh gnezdeèih ptic (v solinah so togalebi, èigre, polojniki, beloèeli de�evniki…). Te ptice se psov nagonsko bojijo oz. jih prisotnost psov vznemirja.Na Leri so psi (tudi na povodcu) neza�eleni tudi zato, ker se tu aktivno pridobiva sol. Po doloèilih rudarske zakonodaje, psi v obmoèja rudarskegapridobivalnega prostora, kjer se pridobiva sol (ki se lahko uporablja kot �ivilo), ne smejo. Prosto spušèeni psi pogosto zahajajo v solna polja in moènopoškodujejo podlago, na kateri se prideluje sol. Za solinarje in obiskovalce KPSS pa so zelo moteèi tudi pasji iztrebki, ki ostajajo ob poteh.

Ne. Narodni park (po mednarodni klasifikaciji in nacionalni zakonodaji) praviloma obsega mnogo veèja obmoèja (praviloma naj bi osrednje obmoèjenarodnega parka merilo vsaj 20.000 ha, kar je 30 krat veè kot merijo celotne soline!). Predvsem pa se krajinski park loèi od narodnega parka po ciljihupravljanja. V vsakem zavarovanem obmoèju (tako krajinskem kot narodnem parku) je osnovni cilj upravljanja varstvo pestrosti vrst in njihovih prebivališè,ter z njimi povezanih naravnih vrednot in kulturne dedišèine.V prete�nem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava, medtem ko je krajinski park obmoèje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnimprepletom èloveka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Ob tem velja dodati, da so vse kategorije upravljanja zavarovanihobmoèij, torej krajinski, regijski, narodni parki in naravni rezervati, enako pomembni za varovanje narave. Zato krajinski park ni »manj pomemben« odnarodnega parka. Po doloèilih Zakona o ohranjanju narave sodi obmoèje KPSS med znamenitosti, ki so v lasti dr�ave.

!

Zakaj so omejitve vstopa v KPSS za obiskovalce s psi (tudi èe so na povodcu)?

Bo Krajinski park Seèoveljske soline kdaj postal narodni park, tako kot Triglavski?

Izdajo glasila sofinancira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

Izdaja: SOLINE Pridelava soli d.o.o. v okviru projekta LIFE Nature ''Ohranitev ogro�enih vrst in habitatov v Seèoveljskih solinah'' (LIFE03 NAT/SLO/000076).Naklada: 8000 Tisk: Tiskarna Babiè, Urednica: Barbara Morgan, Tehnièni urednik: Iztok Škornik, Oblikovanje: Mugil design, Uredniški odbor: Neli Romanello, KS in TD Seèovlje;

Robert Turk, Zavod RS za varstvo narave OE Piran; Iztok Škornik, KPSS; Karmen Vidak Forte, Obèina Piran. Naslov uredništva: SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seèa 115, 6320Portoro�, Tel: 05 672 13 30, Fax: 05 672 13 31, E-mail: kpss@soline.si, spletna stran: www.kpss.soline.si

Andrej Sovinc, vodja parka

M e d d o l g o r o è n i m i c i l j iupravljanja s KPSS je tudiusmeritev, da naj bi veèinoskupinskega (organiziranega)obiska parka preusmerili naobisk s èolnom. Avtobus naj biobiskovalce pripeljal do veèjihobalnih mest, do solin pa naj bipripluli s èolnom.V ta namen sta bila v KPSS vzadnjem èasu postavljena dvanova pomola; prvi ob kanalu Giassi, ob Muzeju solinarstva naFontaniggeah, drugi pa ob kanalu Grande - Drnica.S prevoznikom, podjetjem Poropat d.o.o. iz Parecaga, je upravljalecKPSS sklenil dogovor o opravljanju takšnih prevozniških uslug.»Solinarka« preva�a potnike iz Pirana, Bernardina in Portoro�a doSeèoveljskih solin in nazaj (po potrebi pa tudi iz drugih obalnihpristanišè).Za organizatorje skupinskih ogledov Seèoveljskih solin in vse, ki bi sisoline in slovensko obalo �eleli ogledati tudi z morske strani, je spodajpredstavljena ponudba dveh izletov v KPSS.

Vkrcanje v Piranu, Bernardinu, Portoro�u, vo�nja mimo rta Seèe dokanala Grande. Postanek v pridelovalnem obmoèju Lera, kjer je mo�enorganiziran ogled Solinske poti. Po ogledu solin sledi vo�nja do Vrtakaktusov. Povratek do izhodišèa.Èas trajanja programa: 2,5 - 3 ure

Vkrcanje , vo�nja mimo rta Seèe dopomola pred kanalom Giassi, sprehod do Muzeja solinarstva, vodenogled muzejske zbirke. Muzejska zbirka prikazuje delovno in bivalnookolje v solinski hiši ter pisni, slikovni in predmetni zgodovinski oris. Vsolnih fondih ob muzeju si lahko ogledate pobiranje soli in delovanjeèrpalke na veter. Povratek do izhodišèa.Èas trajanja programa: 2,5 - 3 ure

Mo�na je tudi kombinacija ogleda solinskih polj, Muzeja solinarstva inVrta kaktusov. Ogled traja pribli�no 4 ure.

Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 05 6721330.

Ogled solinskih polj in vrta kaktusov

Ogled Muzeja solinarstvav Piranu, Bernardinu, Portoro�u

Obisk solin s Solinarko

Spoznajmo ptice Seèoveljskih solin

V sodelovanju z Univerzo na Primorskem Znanstveno-raziskovalnimsredišèem Koper ter ob finanèni podpori Ministrstva za okolje, prostor inenergijo ter dru�be Mobitel d.d. je podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o.,ki upravlja s KPSS, izdalo terenski priroènik za doloèevanje znaèilnihsolinskih ptic. Priroènik �epnega formata na 72 straneh predstavlja v slikiin besedi 35 vrst ptic, ki so znaèilne za Seèoveljske soline z obalnimmorjem.

Poleg opisa vrst in njihovega pojavljanja, je v uvodu opisano tudiobmoèje KPSS in njegov ornitološki pomen skupaj s prikazom najboljšihmest za opazovanje ptic, pravil obnašanja v Parku in navodil zaopazovanje ptic.

Priroènik lahko kupite v upravni stavbi podjetja SOLINE d.o.o. na Leri(Seèa 115), v »Beneèanki« v Piranu ali naroèite na naslovu KPSS. Cena(brez poštnine) je 2.100,00 SIT.

Publikacije, ki jih je v okviru svojega delovanja izdal KPSS. Najnovejša je knjiga A. Sovinca“Spoznajmo ptice Seèoveljskih solin”.

Publikacije KPSS

Vojka Štular, �upanja

Srednji �agar Mergus serrator

Tako kot ljudje pogosto napaèno mislijo, da so galebi izkljuèno morske ptice, leredki vedo, da poznamo poleg rac na jezerih, mlakah in rekah tudi morske race.Mednje sodi tudi srednji �agar .Srednji �agar gnezdi ob jezerih in barjih nad 50 stopinj zemljepisne širine, naIslandiji, Irskem, v severozahodnem delu Velike Britanije, Fenoskandinaviji,Estoniji in severni Rusiji, mnogo redkeje tudi v Belorusiji, na Poljskem,Nizozemskem in v Ukrajini. Prezimuje pa skoraj izkljuèno na morju. Slovenskaobala je najveèje in najbolj redno prezimovališèe teh ptic v Sloveniji. Tu se pojavijooktobra, ostanejo èez zimo in odletijo proti severu do maja. Za srednjega �agarjaje tako kot za veèino rac znaèilna spolna dvoliènost. Samec ima zeleno glavo, ki senadaljuje v razmršeno èopko. Rjave prsi loèuje bel obroè na vratu. Boki so sivi,hrbet je èrne barve, kljun je rdeè, prav tako oèi. Samice so po telesu sive, glavoimajo rjavo z nakazanim èopom, grlo pa belo. Sprednja stran vratu je pri samicibela, kljun rdeèkast, oèi so rjavo rdeèe barve. �agarji so ime dobili po daljšem intankem kljunu, ki je nazobèan kot �aga. S temi »zobci« ptica v kljunu zadr�iulovljene ribe.Pojavlja se tudi na globjih solinskih bazenih in v veèjih kanalih.

Mergus serrator

Foto: I. Škornik

Košnja nasipa ob Jernejevem kanalu na Leri. (Foto: K. Gorišek)

Nasipi so se v veè desetletjih povsem zarastli z grmovjem in travo. (Foto: K. Gorišek)

Kaj pomeni sol in s tem Seèoveljskesoline za piransko obèino?

Krajinski park Seèoveljske soline bo kmalu postal tudi delomre�ja obmoèij posebnega varstva v EU (omre�je NATURA2000). Kljub temu, da gre za zavarovano obmoèje, se vobmoèjih NATURA 2000 vzpodbuja sonaravni razvojobmoèja in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom. Ena takšnihdejavnosti je trajnostni turizem. Kakšni so naèrti piranskeobèine glede turizma in kje v tem kontekstu viditeSeèoveljske soline?

Piranska obèina je finanèno podprla postavitev usmerjevalnihin informacijskih tabel v KPSS, za kar se ji na tem mestunajlepše zahvaljujemo. Imate v obèini v naèrtu tudi postavitevpodobnih informacijskih tabel za usmerjanje turistov izglavnih turistiènih con (Portoro�a in Pirana) v zaledne vasi zohranjeno bogato naravno in kulturno krajino?

Seèoveljske soline so moèna identifikacijskaznaèilnost obèine Piran. Solin v svetovnemmerilu ni veliko, klasiène, tradicionalnepridelave soli pa je še toliko manj. V interesuPirana je, da obmoèje Krajinskega parkaSeèoveljske soline (KPSS) èim boljepredstavljamo, saj je to obmoèje izjemnega

pomena za promocijo celotne obèine, za obèane, vse Slovence in tujegoste. Obèina Piran v svojih promocijskih nastopih izpostavlja KPSS kotneke vrste blagovno znamko.

Hkrati si prizadevamo, da bi se povezali s tistimi obèinami, ki šeohranjujejo tradicijo pridelave soli. Obèina Piran je �e pobratena z Malto(otok Gozo), �elimo si pa še nadaljnjih povezav s solinami v ju�ni Italiji inFranciji. Šlo bi za nekakšno transverzalo solinarskih mest.

Tudi s prireditvami v obèini aktivno pristopamo k ohranjanju kulturne innaravne dedišèine, obenem smo v KPSS v lanskem letu zakupili tudi solnifond, na katerem se prideluje sol na tradicionalen naèin. V letu 2003 jeObèina Piran z dru�bo Mobitel d.d. sklenila pogodbo o dolgoroènemnajemu trgovine “Beneèanka” na Tartinijevem trgu v Piranu, podjetjeSoline d.o.o. (hèerinsko podjetje dru�be Mobitel d.d.) pa je v soglasju zobèino prostore vzelo v podnajem. V “Beneèanki” so naprodajtradicionalni izdelki iz solin in s tem obèina dodatno prispeva kpovezovanju Pirana s solinami.

Razvoj turizma v obèini Piran temelji na treh dokumentih. Prvi dokumentso strateške usmeritve ''Razvoj turizma v obèini Piran'', drugi dokument jeprogram, sprejet na Obèinskem svetu, tretji pa je Uredba o KPSS, ki je zanas ravno tako obvezujoèa.

Na osnovi teh dokumentov se bo oblikovala podoba turizma v obèiniPiran v sodelovanju z lastniki obmoèij, vkljuèenih v strategijo. Z vsemi, kiv tem obèutljivem prostoru sobivajo, dobro sodelujemo in to sodelovanjese bo odrazilo v lokacijskem naèrtu za polotok Seèa in Jernejev kanal. Vesnadaljnji potek pa je odvisen od medsebojnih usklajevanj.

Videz in lokacijo informacijskih tabel za celotno obèino Piran bomouredili s posebnim odlokom. V tem trenutku celostno podobo obcestnihinformacij kazijo predvsem oglaševalski panoji. Naèrtujemo, da bomo vdveh letih (tudi v smislu trajnostnega turizma) poenotili usmerjevalne ininformacijske table na obmoèju obèine Piran. Dobra usmerjevalna tablanamreè pripelje èloveka tja, kamor si �eli. Pomembno pa je, da ustreznoinformacijo dobi tudi na cilju potovanja, zato smo v zadnjih letih v vseh

Soline in ljudjeIntervju z �upanjo Obèine Piran, gospo Vojko Štular

Izvajanje LIFE projekta v KPSS

Sanacija preènih nasipov v izparilnih bazenih na Leri

Sanacija se izvaja z malim delovnim strojem, obnovljeni nasipi so vceloti iz zemeljskega materiala. Nasipi so oblikovani v majhneotoèke, ki bodo nudili primerne razmere za gnezdenje ptic. Saniraniin redno vzdr�evani nasipi zagotavljajo nadzor nad vtokom vode, karje pomembno tako za pridobivanje soli kot tudi za rastlinski in �ivalskisvet. Nasipi tudi varujejo širše obmoèje Seèoveljskih solin predpoplavami.

Izdelava in vzdr�evanje robnih jarkov na Fontaniggeah

http://intranet.sigov.si/kp/life_slo/stran_slo.htm), dva projekta paprispevata k varovanju ogro�enih vrst (Velike zveri -http://www.sigov.si/zgs/ in Ogro�ena ptica kosec , DOPPS).

Podrobneje pa predstavljamo LIFE projekt Kraški rob(http://www.zrs-kp.si/projekti/life/index.html). Z izvajalci tegaprojekta namreè tesno sodelujemo.

Predlagatelj projekta je Znanstveno raziskovalno središèe RS, Koper.Splošni cilj projekta je ohranitev naravnih danosti, kulturne krajine inizboljšanje razmer za lokalno prebivalstvo, ki ga bodo dosegli zohranitvijo ogro�enih habitatov (suha travišèa, melišèa, stene in kali),rastlinskih in �ivalskih vrst ter s podporo razvoju Kraškega roba kotpredvidenega obmoèja za naravoslovni turizem. Med glavnimidejavniki, ki ogro�ajo obstoj znaèilnih suhih travišè, melišè in kalov, jeopušèanje tradicionalne rabe in s tem posledièno izginjanje znaèilnihrastlinskih in �ivalskih vrst.

Košnja nasipov in travišè

V okviru projekta LIFE smo v letošnji zimi po veè deset letih spetpokosili veèino nasipov ob glavnih kanalih v Seèoveljskih solinah.Pred košnjo je bilo treba najprej odstraniti grmovje in drevje, ki se jerazbohotilo na posameznih odsekih. Koreninski sistem posameznih

Grmov in dreves na nasipih lahko povzroèi razpoke v nasipu, zato jetreba drevesno in grmovno vegetacijo na nasipih redèiti invzdr�evati. Redna košnja trave pa krepi korenine travnih bilk, ki takomoèneje povezujejo nasipe in poveèujejo njihovo odpornost protieroziji.

Vendar pa so zatravljeni nasipi in druga travišèa tudi �ivljenjskiprostor razliènih rastlinskih in �ivalskih vrst. Da ne bi poškodovali teh

bivališè, je treba košnjo izvesti tako, da se pušèa posamezne odsekenepokošene. Košnjo je treba izvesti v zimskem èasu (med oktobromin marcem), ko ptice ne gnezdijo.

Izkop robnega jarka na Fontanigeah. (Foto: K. Gorišek)

Sanacija nasipov na Leri. (Foto: K. Gorišek)

krajevnih skupnostih na pode�elju postavili posebne panoramskeinformacijske table.Pode�elje se mora s svojo kulturno krajino in bogato naravno dedišèinovkljuèevati v turistièno ponudbo. Prednost obèine Piran je tudi v njeniraznolikosti, kjer si preteklost in sodobnost podajata roki, naravna inkulturna dedišèina njenega pode�elja pa bogati urbana središèa.

Na projekt Piranskih kolesarskih stez se navezuje tudi Pot zdravja inprijateljstva Parenzana, ki na enem delu poteka tudi skozi KPSS. ProjektParenzana usklajujemo z dr�avo, ker je Parenzana del dr�avnekolesarske povezave od mejnega prehoda Škofije do mejnega prehodaSeèovlje. Obèina Piran je z obèinama Izola in Koper podpisnica pisma onameri med Ministrstvom za promet in zveze ter Direkcijo RS za ceste.

Trenutno se izdeluje projekt za kolesarsko in sprehajalno pot po robuKrajinskega parka Seèoveljske soline, kjer sodelujemo s predstavnikiParka. S tem projektom se bomo prijavili tudi na razpis v okviruStrukturnih skladov EU (razpis bo predvidoma v mesecu marcu 2004).

Ker gre za zahteven projekt, kjer je potrebno med seboj povezati �evzpostavljene dele kolesarskih stez, bo celotna povezava kolesarskih potipredvidoma dokonèana do leta 2010.Kjer obèina Piran pristopa k urejanju cest, je sestavni del tudi pešpot inkolesarska pot.

V KPSS si �elimo urediti še dodatne kolesarske in sprehajalnepoti. Nam lahko opišete, razlo�ite projekt ureditve takšnihpoti »Parenzana«, v katerem sodeluje tudi obèina Piran in kinaj bi potekal tudi v delu obmoèja KPSS?

Hvala za razgovor!

Robni jarki, ki so nekoè �e obrobljali solna polja, bodo prepreèevalidostop kopenskim �ivalim (npr. kunam, pa tudi maèkam) do gnezdišèsolinskih ptic na otoèkih sredi solnih polj.