���������� ���

���� � � ��������

���� � ���

���������������������������

���������� � !����"� �� �# �" ��$%�&�����%��'����(����) �%��&����%$�� �

*���+%�,�!���$"����!�-��� �$"����!��'�� �� �" ������������&� ��

�

2

������.�������� ��/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ��%0������1�%�"������&��$�(�'�� �� �" �#�������#��&&����#�������&� ��(�������2 ����$��������/ / / / / / / / / / / / / ��%0�3���1�%�"�������.(�!� !$�� &�(�&$�� ��$" ����2 �"����%�& !��������2 ��&� ��(�'�� �� �" �#�������#��&&����#�(�������2 ����$���������/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ��%0�45����� ��&���( �� �"%��'�� �� �" �#�������#��&&����(�6 �������2 ����$��������/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ��%0�5����

�����

3

�� � � � � � � � � Prvi šolski dan v šolskem letu 2012/13 je bil ponedeljek 3. september. Kot smo na�rtovali, smo ga v naši šoli izvedli kot tehniški dan, z naslovom Po�itniška popotovanja. Vstop v novo šolsko leto je bil tako malo poseben, povezan pa je bil tudi z našim projektom Comenius, v katerem se na poseben na�in ukvarjamo tudi s popotovanji. Oddelki v bolnišnicah ta dan sicer niso bili polno zasedeni, a na onkološkem oddelku so v novo šolsko leto vstopili kar trije prvošolci. Na ta dan se torej nismo spoznavali le z novimi šolskimi knjigami in zvezki, z novimi šolskimi predmeti, ki jih bomo obiskovali v tem šolskem letu, pa tudi ne le s spoznavanjem na�ina dela v naši, bolnišni�ni šoli, pa� pa smo tudi in predvsem ustvarjali – prevozna sredstva, in sicer taka, ki bi nas lahko popeljala po resni�nem pa tudi po domišljijskem svetu. Nastale so prav imenitne stvaritve. Kar poglejte.

Ponosna u�enka Kaja s svojo stvaritvijo Pravi pravcati vla�ilec

Posre�ena prevozna sredstva je ustvaril tudi devetošolec Filip.

4

V prvem šolskem tednu nas je v bolnišni�ni šoli �akal še en poseben dan – športni dan. Izbirali smo lahko kar med tremi dejavnostmi, in sicer med štafetnimi igrami, igrami z žogo ter igrami na ploš�i. Kar na dveh oddelkih, in sicer na oddelku Službe za otroško psihiatrijo ter na otroškem oddelku URI So�a, so športni dan lahko preživeli na prostem. Hura!!!! To se namre� ne dogaja prav pogosto. Na URI So�i so se na svojem igriš�u razveselili pravega pravcatega novega prilagojenega trampolina, ki bo tudi v bodo�e prinašal otrokom in mladostnikom na rehabilitaciji veliko prijetnih razgibanih uric. Na igriš�u Pediatri�ne klinike pa so se ob igrah z žogo spoznavali u�enci in u�enke oddelka Službe za otroško psihiatrijo. A tudi na vseh ostalih oddelkih je bilo na športni dan �utiti radostno in prešerno razpoloženje, �eprav so igre potekale v bolnišnici sami. Še enkrat se je pokazalo, da so tudi med bolnišni�nimi zidovi gibalne dejavnosti pri otrocih in mladostnikih še kako zaželene in priljubljene. Tudi osebje in obiskovalci se jim z veseljem in navdušenjem pridružijo. Na nekaterih oddelkih so se šolarji in šolarke osredoto�ili na raznovrstne igre na ploš�i, za katere smo ugotovili, da že skoraj izumirajo. Šah že še, a �lovek ne jezi se, dama, mlin, kaj je že to? Zato so bile te in še druge namizne igre za marsikaterega šolarja pravo pravcato majceno odkritje. Zelo prijetno odkritje. Seveda pa se je potrebno pri teh in tudi vseh drugih športnih igrah nau�iti in znati po�akati, se nau�iti držati pravil, se nau�iti in znati �astno zgubljati, pa tudi �astno zmagovati. Tudi zato je bil naš športni dan koristen.

Raznolikost in razgibanost športnega dne v bolnišni�ni šoli

Poseben dan je bila sobota 15. 09. 2012. Ob dnevu bolezni imunskih pomanjkljivosti so se v avli Pediatri�ne klinike zbrali zaposleni z oddelka Službe za alergologijo, revmatologijo in klini�no imunologijo, otroci in mladostniki, ki se zdravijo na tem oddelku, njihovi starši, �lani ter podporniki Društva za pomo� otrokom z imunskimi pomanjkljivostmi, pa seveda tudi naša u�iteljica Metoda Leban Derviševi�, ki na oddelku izvaja ter koordinira u�no-vzgojno delo. Cilj dneva je bil ozaveš�anje javnosti o boleznih primarnih imunskih pomanjkljivostih.

Bilo je toliko obiskovalcev, da so brez težav objeli Pediatri�no kliniko. Medtem ko so starši prisluhnili strokovnim predavanjem, so otroci z u�iteljico Metodo ter vzgojiteljico Lidijo v ustvarjalni delavnici izdelovali imun�ke. Ti predstavljajo zdrave celice, ki so odporne na

5

viruse in bakterije. Sladkanje s pala�inkami in prijetno druženje nam bo ostalo v lepem spominu. Oglejte si na fotografijah, kako »luštno« smo se imeli.

Sladkanje s pala�inkami tudi pomaga imunskemu sistemu. Objemi pa tudi, še posebej �e objamemo kar vso Pediatri�no kliniko.

Kot v ostalih šolah so tudi v bolnišni�ni šoli septembrski šolski dnevi iz dneva v dan postajali vse bolj resni - vse bolj smo za�eli nabirati novo znanje. V deželi se je kon�alo tudi pravo poletje, vreme je postalo prelepo jesensko, torej je nastopil res pravšnji �as za nabiranje - znanja. Za�eli so se tudi že prvi sestanki z mati�nimi šolami u�encev, v tretjem septembrskem tednu je bilo teh sestankov že vse polno. U�itelji in u�iteljice v bolnišni�ni šoli smo se že od prvega šolskega dne lotili tudi oživljanja naše šolske spletne strani, ki naj bi jo s sprotnimi novicami ves �as posodabljali. Upajmo, da nam za�etnega hotenja in volje ne bo zmanjkalo, kajti našo stran vsak dan, po odzivih sode�, obiš�e kar precej ljudi. Sicer pa so se u�itelji in u�iteljice na novo šolsko leto skupaj pripravljali od 27. avgusta, tudi skupaj s kolegi in kolegicami na OŠ Ledina. Posebej nekaj šolskih aktivov se je tesno strokovno povezalo; tako u�iteljice prve triade skupaj pripravljajo projekt Ledinski metulj. Uvodni delovni teden je minil mirno, nekaj vznemirjenja je prineslo sestavljanje urnika na oddelku Službe za otroško psihiatrijo; na zahtevo oddelka je bilo namre� potrebno ve�ji del pouka na predmetni stopnji prestaviti v popoldanski �as. V nadaljevanju pa se je vznemirjenje le še stopnjevalo. V za�etku meseca septembra nas je namre� neljubo presenetilo povsem odklonilno mnenje MIZKŠ (Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in šport) o konceptu dela v bolnišni�nih oddelkih, ki smo ga po navodilih samega ministrstva popravili in jim ga ponovno poslali v presojo že meseca marca 2012, skupaj z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Ni kaj, ponovno je bilo potrebno poprijeti za delo, saj se ne vdamo tako hitro. Skupaj z gospodom dr. Francijem Kolencem z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo smo se pisanja koncepta tako lotili znova, (predvsem vodja šole Tanja Be�an), nevemoževe�kolikeri�, v upanju, da bo

6

koncept neko� le uspel priromati na strokovni svet za splošno izobraževanje in da ga bo ta tudi potrdil. To bi namre� pomenilo velik uspeh, predvsem pa trdnejšo (formalno) umeš�enost bolnišni�ne šole v slovenski šolski sistem in tudi v same slovenske šolske zakonodajne akte. Neljubih presene�enj pa žal še ni bilo konec. Na MIZKŠ so nam tudi prvi� v dosedanji praksi zavrnili dodatek za popoldansko delo za tiste u�itelje, ki ve�ji del svojega vzgojno-izobraževalnega dela opravijo v popoldanskem �asu (po 13h). Po mnenju ministrstva je potrebno pogledati na celoto, torej na 40 urni delovnik; in �e pogledamo tako, potrebnega deleža delovnih obveznosti za popoldanski dodatek v bolnišni�ni šoli ne doseže nih�e. Ta dva dogodka pri�ata, da je stanje v deželi resno, kriza velika, saj se zares strogo var�uje oz. kar reže. �asi so res povsem druga�ni, kajti v septembru se je na vladi zopet za�elo govoriti o prepotrebnem odpuš�anju zaposlenih v javnem sektorju. Vemo tudi, da te�ejo tiha pogajanja o zvišanju normativov v šolstvu. Bo do odpuš�anj prišlo tudi v šolah? V bolnišni�ni šoli? Ni dvoma, res so druga�ni �asi. Se pa najdejo tudi svetli dogodki: 11. septembra je pri založbi Zavoda Republike Slovenije izšla knjiga Tanje Be�an, vodje bolnišni�ne šole, Ko naš u�enec zboli. Knjiga je namenjena predvsem u�iteljem in drugim strokovnim delavcem na šolah, v katere so dolgotrajno bolni u�enci in u�enke vklju�eni, namenjena pa je tudi staršem obolelih otrok in mladostnikov. Avtorica upa, da bo prišla v prave roke in da bo v pravo pomo� predvsem u�iteljem, ki se pogosto znajdejo pred ne preve� preprosto nalogo, ko imajo v svojem razredu bolnega u�enca.

Na naslovnici knjige je slika vsakdanjika naše šole: u�iteljica Mojca Topi� in u�enec Aleks

pri intenzivni šolski uri na oddelku otroške dialize.

7

Življenje je barvito, sestavljeno iz veselih pa tudi iz žalostnih dogodkov, tudi iz zelo žalostnih. Tudi življenje šole ni ni� druga�no. Najtemnejša je bila druga polovica letošnjega septembra; 18. septembra smo se v Mengšu poslovili od kolega Andreja Šturma, ki je na OŠ Ledini dolgo leta pou�eval športno vzgojo. Andrej je žal nekaj dni prej izgubil bitko s zahrbtno boleznijo – z rakom.

September mesec je bil tako prepoln vsega, prepoln vseh mogo�ih dogodkov, odet je bil v vse mogo�e barve – od svetlih do prav tema�nih. A potrebno se je osredoto�ati na svetle trenutke, dogodke, osebe. Naše misli so se tako za�ele poigravati z na�rtovanjem prijetnih dejavnosti ob tednu otroka. � � � � � Mesec oktober se je torej za�el vzpodbudno – s tednom otroka. Na posameznih oddelkih so u�iteljice, skupaj z vzgojitelji in vzgojiteljicami, pripravile pestre programe. V ta program smo lepo umestili tudi naš kulturni dan, �asopisna hiša. Kot smo že vajeni, smo v tem tednu ustvarjali prispevek za naš �asopis Utrinki. S pisanjem takih in druga�nih prispevkov bomo seveda še nadaljevali, tja do meseca februarja, ko se bo sestal tudi glavni uredniški odbor in dokon�no za�el ustvarjati kon�no podobo letošnjega šolskega �asopisa. Na spodnji sliki sicer vidimo, da je bilo ustvarjanje �asopisa na oddelku otroške psihiatrije tudi zabavno. Bilo pa je tudi naporno – besedna ustvarjalnost za naše otroke in mladostnike postaja, se zdi, vse bolj naporna.

Tudi u�iteljica biologije Alenka Prevec se je v vlogi novinarke odli�no znašla.

8

Moški del novinarske ekipe, zatopljen v novinarsko delo; u�itelj Mirsad Skorupan in osmošolec Aljaž sta bila dobro uigrana delovna ekipa.

Na URI So�a pa so kulturni dan v tednu otroka posvetili likovnemu ustvarjanju. Likovna delavnica je potekala na pobudo ljubljanskega Lions Cluba Iliria letos že �etrti�, in sicer v okviru mednarodnega likovnega nate�aja Vizija miru 2012/13. V tem nate�aju sodeluje sicer kar 60 držav. Že tretje leto pa je šolarke in šolarje k izražanju v barvah spodbujal, pri tem pa tudi vodil, akademski slikar Rudi Španzl. Ustvarjalnica na URI So�i

Strokovna komisija, ko jo je vodil slikar Španzl, je imela zelo težko delo pri izboru najlepše risbe.

9

Poleg tako prijetnih re�i pa je v oktobru zelo intenzivno teklo resno šolsko delo, dnevi so postali zapolnjeni z u�enjem, pa ta tudi na kontrolke se je bilo potrebno že navaditi. Oktober pa je bil prepoln tudi drugih dogodkov. Od 8. do 13. oktobra se je v Amsterdamu odvijal 8. kongres evropskih bolnišni�nih u�iteljev. Zaradi težke ekonomske situacije v državi se ga je iz naše šole (in iz Slovenije) udeležila le Sinja Jan�ar, ki je v združenju HOPE tudi naša nacionalna predstavnica. Kongresa se je sicer udeležilo 300 pedagoških in zdravstvenih delavcev iz 23-ih držav, leže�ih na ozemlju Evrope, pa tudi iz Avstralije, Brazilije, Konga, Mehike, Nove Zelandije in Toga. Poleg odli�nih predavanj in delavnic so si udeleženci kongresa lahko ogledali tudi bolnišni�ni šoli v Amsterdamu (Altra College Bascule AMC, Orion College) in bolnišni�no šolo v Utrechtu. Kolegica Sinja Jan�ar je kot predstavnica države Slovenije in �lanica odbora HOPE prva dva dneva sodelovala na sre�anju �lanov odbora in �lanov upravnega odbora HOPE. Predstavila jim je našo bolnišni�no šolo, vodila pa je tudi delovno skupino na temo Integration and reintegration of sick children and adolescents into mainstream schools.

Evropa za skupno mizo: kolegice iz Švedske, Hrvaške, Nem�ije z našo kolegico Sinjo Jan�ar

(na fotografiji druga z desne).

Že bivši predsednik združenja HOPE Michele Capurso (levo) in sedanji predsednik Jan

Haverkate (desno).

10

12. oktobra je na povabilo bolnišni�nih u�iteljev iz Hrvaške na njihovem strokovnem sre�anju predavala kot vabljena predavateljica tudi vodje naše šole Tanja Be�an (Smernice bodo�ega razvoja bolnišni�ne šole). Prispevki na tem sre�anju so bili nasploh zelo zanimivi, kar je spoznala tudi Patricija Mavri�, ki je v Zagreb odšla predvsem zato, ker se je najve� strokovnih prispevkov dotikalo onkološkega oddelka. S kolegicami in kolegi iz Hrvaške, s katerimi smo v preteklosti že sodelovali, se je bilo prijetno ponovno sre�ati. Obljubili smo si, da bomo naše nekdaj intenzivno sodelovanje ter povezovanje ponovno obudili.

Ljubljano in Zagreb povezuje tudi bolnišni�no šolstvo. Od srede 17. oktobra do nedelje 21. oktobra smo v bolnišni�ni šoli gostili delovno skupino projekta Comenius. V Slovenijo je prišlo štirinajst u�iteljic in u�iteljev iz bolnišni�nih šol na Poljskem (Poznan), v Belgiji (Bruselj) in v Franciji (Montpellier), ki z nami sodelujejo v dvoletnem projektu Comenius o prevoznih sredstvih in potovanjih. Žal kolegice iz Španije na sre�anje ni bilo, saj ima resne zdravstvene težave. Branka Žnidarši� in kolegice, ki v tem projektu sodelujejo (Ana Dobovi�nik, Mojca Topi�, Sabina Andlovic, Tanja Babnik, Metoda Leban Derviševi�, Andreja Gumilar, Marta Maren�e, Mojca Rogina Smith, Minca Gale), so pripravile bogat spremljevalni program: gostje so si z nami ogledali Ljubljano (ogled je vodila Mojca Topi�), spoznali našo OŠ Ledina (ogled sta pripravili Tanja Be�an in Tatjana Užnik z OŠ Ledina), ogledali so si Pediatri�no kliniko in URI So�o ter se s posebnim vozilom iz URI So�a podali na ljubljanski grad (Tanja Babnik in Sabina Andlovic), v soboto pa spoznali tudi prekrasni Bled (Branka Žnidarši�, Tanja Be�an). Predvsem pa so skupaj evalvirali svoje dosedanje delo ter za�rtali smernice za naprej. Delovno sre�anje je v celoti uspelo, saj so izpolnili vse na�rtovane naloge. Ob tem so spoznali tudi koš�ek naše Slovenije, nad katero so bili vsi zelo navdušeni; spoznali pa so tudi našo šolo – navdušenje nad nami ni bilo ni� manjše.

Mednarodna delovna skupina projekta Comenius

11

V �asu delovnega obiska Comenius je bila v avli Pediatri�ne klinike tudi prekrasna in povedna razstava, ki sojo na temo potovanja in prevozna sredstva pripravili u�enci naše šole. Da je bila razstava res prekrasna, je zaslužna, poleg vseh v projektu sodelujo�ih, predvsem Marta Maren�e.

Utrinki z razstave

Pogled na v bolnišni�ni šoli izdelana prevozna sredstva

12

22. oktobra ni bil povsem navadni ponedeljek; na povabilo URI So�a smo na njihovem rednem izobraževanju, ki ga imajo v tej instituciji enkrat mese�no ob ponedeljkih, predstavili projekt kulturno-športne izmenjave med našo in bruseljsko bolnišni�no šolo L'Ecole Escale. Poleg �lanic strokovnega tima naše šole (Tanja Babnik, Sabina Andlovic, Alenka Prevec, Tanja Be�an) in otroškega oddelka URI So�a je na malo ve� kot enourni predstavitvi sodeloval tudi Arne Hodali�, brez �igar koledarja ta izmenjava sploh ne bi bila mogo�a. Zanimanje strokovnih delavcev URI So�a je bilo veliko; veseli nas, da so predstavitvi projekta tako zbrano prisluhnili. Veseli pa smo bili, da sta se te prijetne, dobro uro trajajo�e predstavitve udeležila tudi Jaka Basej in Nejc Ketiš s svojimi starši; oba fanta sta bila z nami lani v Bruslju.

Tudi Ljubljano in Bruselj povezujeta bolnišni�ni šoli obeh prestolnic. 24. oktobra smo imeli zanimiv naravoslovni dan. U�enci in u�enke prve in druge triade so raziskovali poklice v prometu. Vsebina dneva je bila tesno povezana s projektom Comenius; pomembno pa je predvsem, da je dan prinesel izjemno zanimivo vsebino, ki so jo popestrili še naši gostje. U�enci z oddelka otroške psihiatrije so imeli to sre�o, da so se lahko odpravili na obisk reševalne postaje. Spodnji fotografiji nam pripovedujeta, kako zanimivo je bilo tam.

13

Na Pediatri�ni kliniki nas je obiskal inštruktor varne vožnje. Zdaj vemo, kaj je to inštruktor, vemo pa tudi, kaj je varna vožnja. Šolarji in šolarke z URI So�a pa so se odpravili kar s policistom v križiš�e. Bilo je ve� kot vznemirljivo in tudi zanimivo (glej spodnjo desno fotografijo).

Šolarji in šolarke tretje triade in srednješolci pa so ta dan raziskovali žita. Da tako malo vedo o njih, se jim niti sanjalo ni; zato so bili prav veseli, da so imeli priložnost nau�iti se veliko novega, zanimivega in tudi koristnega.

Delovno raziskovalno vzdušje na oddelku otroške psihiatrije – pravi mali raziskovalni inštitut

14

Raziskovanje in izsledki študij Oktober je bil tudi prepoln drugega intenzivnega šolskega dela: nova znanja, spoznanja, projekti, kontrolke, ocene, spraševanja, doma�a branja, bralne zna�ke. Vsega polno je že bilo. Vse bolj zanimiva postaja tudi naša spletna stran.

15

V�asih pa nas celo v bolnišni�ni šoli kaj preseneti. Prijetno preseneti. Tako smo se povezali s košarkaškim klubom Union Olimpija v zelo zanimiv, nepri�akovan projekt. Bomo videli, ali nam bo vse, kar smo si za�rtali, uspelo uresni�iti.

Smo bili pa tudi povabljeni na košarkaško tekmo z ekipo iz Istanbula; tokrat smo se je udeležili z dvema belgijskima u�iteljema iz bruseljske bolnišni�ne šole, ki sta bila na delovnem obisku Comenius (na tekmi smo torej bili Gatiene, Frederic, Tanja Be�an in Patricija Mavri�). A prav na vsako tekmo Uniona Olimpije v Stožice gredo lahko naši šolarji in šolarke, pa tudi njihovi u�itelji in u�iteljice, zdravstveni delavci. Neverjetno, a resni�no. Tako je na tekmo s Panatinajkosom odšel naš devetošolec Filip, skupaj s svojimi brati in o�etom v petek 26.10. pred jesenskimi po�itnicami, ko je deževalo kot iz sto škafov No, pred nami pa že jesenske po�itnice! � � � � � � � �� Malo smo si le oddahnili, a s po�itnic smo padli spet naravnost v intenzivno delo. Vsak dan smo imeli ve� u�encev in u�enk, ve� zapletenih zgodb, ne samo šolskih. Tako so naši urniki postajali vse bolj polni in vse daljši. V�asih je bilo potrebno pou�evati tudi po devet ur na dan… V tem mesecu so se naši u�itelji izkazali tudi kot zelo dobri predavatelji. Darja Bricelj in Marta Maren�e sta v okviru Slovenskega društva za duševno zdravje otrok in mladostnikov na seminarju Nemirni otroci v šoli posredovali u�iteljem in u�iteljicam ter drugim strokovnim delavcem na šolah svoje bogato znanje, prepleteno z dragocenimi izkušnjami. Ponovitve tega seminarja so bile v letošnjem šolskem letu še kar tri; to pri�a, da je zanimanje u�iteljic in u�iteljev za tovrstno problematiko ogromno.

16

Tanja Babnik, Sabina Andlovic ter Tanja Be�an pa so strokovnim delavcem vrtcev, šol in zdravstvenih domov vse Slovenije skupaj z ostalimi strokovnimi delavci posredovali svoje znanje ter izkušnje z vzgojno-izobraževalnim delom otrok in mladostnikov, ki so se znašli na rehabilitaciji (seminar Vklju�evanje otrok s posebnimi potrebami v programe izobraževanja, ve� v prilogi). Strokovni prispevki bolnišni�ne šole so torej mnogoteri, pa tudi zelo raznovrstni. Pridobili smo si tudi certifkat, da smo eTwinning šola. Da spomnimo – v naši šoli se odvija izjemno zanimiv projekt Is Anybody on the Other Side? Projekt vodita Alenka Prevec in Natalija Podjavoršek.

Ob koncu meseca smo v naši šoli gostili tudi strokovne delavce Doma Mal�i Beli� iz Ljubljane. V lanskem šolskem letu so si naši specialni in rehabilitacijski pedagogi ogledali njihovo delo, sedaj pa smo jim pripravili strokovno sre�anje tudi mi. Kolegice je zanimalo predvsem vzgojno –izobraževalno delo na oddelku otroške psihiatrije; tako so Tomo Tololeski, Mojca Kralj, Darja Bricelj, Marta Maren�e ter Tanja Be�an predstavili utrip našega dela na tem oddelku. Sre�anje, �eprav preprosto, je bilo izredno kakovostno, dalo pa nam je idej tudi za nadaljnje medsebojno strokovno povezovanje.

Našo šolo in Dom Mal�i Beli� povezuje tudi to, da smo vsi prijatelji z Alenom in vsemi njegovimi soigralci iz košarkaškega kluba Union Olimpija.

Garali smo ves mesec, se u�ili, vrstile so se kontrolke in spraševanja, tako smo prav z veseljem �akali naš športni dan (28. 11. 2012), posve�en plesu. �eprav se na prvi pogled zdi to nemogo�e, pa vendarle so se bolnišni�ni oddelki spremenili v male plesne vadnice in delavnice. K temu so zagotovo pripomogli naši gostje, ki so nas popeljali v skrivnosti gibanja

17

mažoretk, twirlinga, baleta ter svobodnejših plesnih ritmov. V vlogi gosta, ki se na ples še kako razume, je bil tokrat tudi naš kolega Tomo Tololeski.

Plesni trenutki v bolnišnici Na onkološkem oddelku se plesa niso lotili, zato pa so popoldne preživeli s košarkaši Uniona Olimpija. Skupaj so tekmovali v bolnišni�nih športnih disciplinah (nekaj povsem novega je bil za fante iz Olimpije tobogan bowling), so pa se pomerili tudi v tekmovanju iz znanja, predvsem pa uživali v medsebojnem druženju ob takih in druga�nih igrah. V �asu, ko so se nekateri njegovi kolegi predvsem zabavali, pa se je mladi �lan Uniona Olimpije Alen, ki ga dobro poznajo tudi mladostniki in mladostnice iz Doma Mal�i Beli�, skupaj z našimi šolarji in šolarkami u�il angleš�ino. V klubu so namre� dolo�ili, da se Alen mora izpopolniti v angleš�ini. Ta dan je bila v bolnišni�ni šoli angleš�ina zagotovo najbolj priljubljen predmet.

Alen, osmošolec Aljaž in u�iteljica angleš�ine Tjaša Funa �ehovin. Kdo je tu najve�ji?

Alen pri pouku angleš�ine Alenova osebna izkaznica v angleš�ini

18

Stkalo se je tudi novo prijateljstvo med Alenom in našim osmošolcem Aljažem.

Za novo oddajo TV Slovenja Infodrom pa smo pripravili 13. novembra tudi prispevek o naši šoli. Ure in ure priprav so se nazadnje zlile v slabi dve minuti prispevka. A izkušnja je bila izjemna, predvsem za glavnega nastopajo�ega v prispevku, devetošolca Filpa, ki je svojim vrstnikom razložil, kako se šola ob svojem dializnem zdravljenju. Na sliki vidimo, kako na oddelku te�ejo zadnje priprave na snemanje z medicinsko sestro in u�iteljico Mojco Topi�. �

� � � � � � � � Prazni�ni mesec se je v naši šoli za�el zelo delavno. V prvem tednu, 6. decembra, smo imeli poleg obiska Miklavža tudi prvo sre�anje študijske skupine bolnišni�nih u�iteljev Slovenije v tem šolskem letu. Na njem se je od nas poslovil dolgoletni svetovalec Zavoda Republike Slovenije za naše podro�je, dr. Franci Kolenec. Gospod Kolenec odhaja po ve� kot 40-ih letih dela v pokoj, a bo še naprej dejaven na podro�ju izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter otrok z govorno jezikovno motnjo.

19

Veliki prijatelj bolnišni�ne šole dr. Franci Kolenec Študijsko sre�anje je bilo sicer namenjeno poro�ilu s kongresa evropskih bolnišni�nih u�iteljev, ki je bil v za�etku meseca oktobra v Amsterdamu. Poro�ilo je pripravila edina udeleženka kongresa iz Slovenije, naša kolegica Sinja Jan�ar. Branka Žnidarši� pa je kolegicam in kolegom na strokovnem sre�anju predstavila projekt Comenius, v katerem zelo dejavno sodeluje tudi naša šola, skupaj z bolnišni�nimi šolami iz Poljske, Belgije, Španije in Francije. Del �asa pa smo na skupnem strokovnem sre�anju namenili razpravi o žgo�ih aktualnih vprašanjih na podro�ju bolnišni�nega šolstva v Sloveniji. Taisti dan je bil v Koloseju, le malo kasneje, že tradicionalni Dobronamerni dogodek. Na njem je Arne Hodali� predstavil svoj koledar za leto 2013 Dva obraza sveta. Izkupi�ek od prodaje koledarjev bo gospod Hodali� tudi letos namenil društvu KROS, s tem pa tudi kulturno športni izmenjavi naše in bruseljske bolnišni�ne šole L'Ecole Escale. Predstavitev samega koledarja je spremljal zanimiv program; na njem se je predstavila tudi družina Laure Ferkulj (Laura je srednješolka, ki je bila lani z nami v Belgiji). Svojo knjigo Ljubezen pa je predstavil gospod Aleksander Zadel, ki s svojimi razmišljanji tudi že tradicionalno sodeluje na Dobronamernem dogodku.

Arnejev zanimiv in barvit koledar

20

Bilo bi sicer bolj prav, da bi zapis o mesecu decembru za�eli kar z za�etkom tedna. V ponedeljek 3. decembra, ko so se v Ljubljani prižgale prazni�ne lu�i in mesto ovile v �arobno kopreno, je bil na oddelku Enote za adolescentno psihiatrijo že tradicionalni Miklavžev koncert, ki ga mladostniki in mladostnice pripravljajo vsako leto pod mentorstvom terapevtke Vere in terapevta Tomaža. Tudi letošnji koncert je bil posre�en in izjemen; nad njim so bili navdušeni tudi predstavniki Rotary kluba, dobrotniki, ki vsako leto oddelek obdarujejo ter tako na svoj na�in prispevajo k še ve�ji kakovosti dela vseh strokovnjakov na tem oddelku. V torek 4. decembra je bila v Galeriji Kresija otvoritev razstave in dobrodelna dražba likovnih del Biljane Unkovske, Rudija Španzla in Doriana Španzla. Dražbo je vodil gospod Mitja Meršol, zelo uspešno. Zbrana sredstva od prodanih likovnih del so bila namenjena društvu Lajka in društvu KROS. Veseli smo, da se je toliko dobronamernih ljudi zbralo v mesecu decembru. Z mislijo na bolne in pomo�i potrebne.

Posebnih dogodkov pa v prvem tednu decembra še ni bilo konec – v prazni�ni december smo v naši šoli vstopili s kulturnim dnem Ustvarjajmo gledališ�e. Želeli smo dejavno kulturovati tudi sami –lutkovne predstave, improvizirano gledališ�e, kratki prizori - vse to smo uspeli na oder postaviti v enem samem dnevu.

Tale dva modrujeta o koncu sveta. Sta pa po�akala, da je konec sveta minil. Zelo modro!

21

Tako smo z velikimi in smelimi koraki vstopili v prazni�ni december – ko so nas obiskovali dobri možje in žene, �arovniki in dobre vile, komedijanti in ostali umetniki. Prazni�ni december smo v bolnišni�ni šoli zaklju�ili s tehniškim dnem - izdelovali smo drobna darilca za naše najbližje in najdražje.

Prazni�ni veseli trenutki so mogo�i tudi, �e je z nami bolezen.

Izdelki iz naših prazni�nih ustvarjalnic

22

Na Ortopedski kliniki so u�enke in u�enci skupaj z u�iteljico Ireno Nemani� ustvarili pravi adventni koledar. Vsak dan te je pri�akala nova modra misel.

Delovno prazni�no vzdušje in sr�na pozornost na desni December pa ni bil le prazni�ni mesec; nabit je bil tudi z resnim šolskim delom. Oddelki so pokali po šivih, po šivih je pokala tudi naša bolnišni�na šola. Priprave na teste, izpite, ocenjevanja taka in druga�na, projekti, nabiranje znanja. Delovni tempo ni pojenjal vse do 20. decembra.

23

20. decembra je bil na oddelku otroške psihiatrije tudi za�etek prvega skupnega dvodnevnega izobraževanja, nanj smo bili povabljeni tudi vsi štirje specialni pedagogi na oddelku ter vodja šole (Darja Bricelj, Marta Maren�e, Mojca Kralj, Tomo Tololeski, Tanja Be�an). Izobraževanje je bilo prav zares zanimivo, koristno, predvsem pa tudi prijetno. �eprav smo proti Pod�etrtku odšli zares ožeti, smo se vrnili z napolnjenimi baterijami ter prežeti s toplimi ob�utki.

Pred za�etkom zanimivega dela v skupinah na Jelenovem grebenu December se je tako iztekel. V težkih in bolj klavrnih �asih, v katerih seje znašla naša država, pa nas upanje ni zapustilo, zato smo si zaželeli sr�no in zato sre�no 2013. To smo storili ob delovnem prigrizku na prazni�ni konferenci 19. decembra; konferenco smo prestavili v bližnjo Štorkljo, pridružili pa so se nam tudi ravnateljica OŠ Ledina Marija Valen�ak, pomo�nica ravnateljice Natalija Hali� Porzio, bivša ravnateljica OŠ Ledina Ljubica Kosma� ter poslovna direktorica Pediatri�ne klinike Biserka Marolt Meden. Ob prijetnem kramljanju ter najboljših željah pa smo po�asi le sklenili leto 2012.

24

Poguma in novega upanja so nam zaželeli tudi številni po Sloveniji, s katerimi se skupaj trudimo za naše šolarje in šolarke. Njihovih �estitk in želja smo bili izjemno veseli, prav tako pa tudi sr�nih želja naših bivših sodelavk.

Sr�ni dijaki Gimnaziji Poljane. Dijakinje in dijaki Gimnazije Poljane pa so nam tudi letos �estitali po svoje. V boži�no-novoletnem �asu so pripravili svoj tradicionalni dobrodelni koncert v kulturnem centru Španski borci v Ljubljani. Denar, zbran od vstopnine, so namenili našim šolarjem in šolarkam z željo, da bi �as, ki ga morajo preživeti v bolnišnici, bil malce prijetnejši. Dijaki in dijakinje so sami izbrali in kupili knjige za našo bolnišni�no knjižnico (slovenske in angleške), nakupili dragocene družabne igre. Ker pa smo si želeli še tabli�ni ra�unalnik, nam je dedek Mraz, ki domuje v Gimnaziji Poljane, prinesel tudi tega. Dobrosr�nim mladim ljudem smo se zahvalili preko njihovih neutrudnih mentoric s sladkim darilom, kot se za decembrski �as spodobi. Vemo namre�, da se tudi veliki otroci razveselijo sladkih daril, ki jih ima zanje v svoji vre�i kateri od dobrih decembrskih mož. �

�

�� � � � � � Prvi delovni dan v letu 2013 je bil že 2. januar, saj nam je nov zakon prinesel manj državnih praznikov. Morda je bilo malce nenavadno priti v službo in šolo že tako kmalu po tem, ko smo v novo leto ravnokar vstopili. A smo vsi zelo hitro padli v nov delovni ritem, ne glede na svoja bu�na ali manj bu�na novoletna praznovanja. Ob koncu meseca za osnovnošolce, za srednješolce pa že dva tedna prej, se v

25

januarju kon�uje prvo ocenjevalno obdobje. Zato je bilo potrebno kar hitro spet 'zavihati rokave in pljuniti v dlani'. Pred nami je bilo še nekaj testov, spraševanj, seminarskih nalog. Januar je torej intenziven šolski mesec, ko so se redovalnice pospešeno polnile z ocenami od 1 do 5. Od 1 do 5 - tudi v bolnišni�ni šoli ni ni� druga�e kot v ostalih šolah. Ob koncu meseca smo na�rtovali naravoslovni dan. Ponudila pa se nam je priložnost, da namesto že izbrane teme o svetlobi dan posvetimo astronomiji. V avlo Pediatri�ne klinike so nam namre� želeli donatorji postaviti planetarij. A žal smo ugotovili, da ga v avlo klinike ne bo mo� postaviti. Ker pa smo se nad astronomskim naravoslovnim dnem zelo zelo navdušili, smo se družno odlo�ili, da naravoslovni dan prestavimo na konec meseca maja, ko bomo planetarij postavili na dvoriš�e Pediatri�ne klinike. Uhh, se že veselimo. Smo pa ob koncu meseca januarja, potem ko smo poslali na šole u�encev ve� kot 30 obvestil o izobraževanju (z ocenami), imeli na posameznih oddelkih kar nekaj posebnih dni. Na oddelku otroške dialize in na URI So�a so nas 30. januarja obiskali košarkaši Uniona Olimpije. Mladi fantje so z našimi otroki in mladostniki hitro našli kup zanimivih tem za pogovor in tudi veliko skupnih dejavnosti. Tako je �as to sredo izjemno hitro tekel; popoldne je minilo, tudi na dializi, kot bi mignil. Veseli smo, da imamo v Union Olimpiji take prijatelje.

Košarkarja v prijetnem pogovoru z mladostniki na oddelku otroške dialize U�enci in u�enke prve triade pa so bili na oddelku otroške psihiatrije deležni posebnega zadnjega januarskega dne. Obiskal jih je namre� gospod Marjan Lekšan, ki je malim in

26

velikim znal povedati veliko o medvedih in drugih gozdnih prebivalcih. Zgodbe je kar stresal iz rokava, ena je bila bolj zanimiva od druge. Zagotovo pa smo ta dan spoznali, da so živali zelo pametna bitja - mnogokrat niso tako zelo neumna, kot zna biti �lovek. Gospod Lekšan nam je obljubil, da bo naredil tudi pti�ji krmilnico, tako da bomo tudi mi lahko skrbeli za ptice pozimi. No, bomo videli, �e ne bo pozabil.

Letošnji januar pa je tudi mesec, ko je naša sodelavka Sabina Andlovic odšla na porodniški dopust. Še sama ni mogla verjeti, da je �as tako hitro minil in da je eden najpomembnejših dni v njenem življenju tako zelo blizu. Veseli smo bili, da nam je ministrstvo za šolstvo (MIZKŠ) odobrilo nadomestno zaposlitev zanjo. Izbrali smo kolegico, za katero smo prepri�ani, da bo kar najbolje opravljala dela in naloge, ki so bile do sedaj zaupane sodelavki Sabini. Naša nova sodelavka je Tjaša Zver prihaja iz Murske Sobote, a se je že preselila v Ljubljano. Ob skrbnem in odli�nem mentorstvu kolegice Tanje Babnik se je Tjaša že odli�no znašla v naši šoli. Zapišemo naj, da naša spletna stran zares lepo živi; tako, kot smo si zadali. Prav tako te�e naprej projekt Comenius; šolarji in šolarke iz bolnišni�nih šol v Belgiji, Franciji in na Poljskem se vse bolj povezujejo preko Voxa. Preko Voxa pa tudi pou�ujemo u�ence in u�enke na njihovih domovih (po predhodnih dogovorih z njihovimi starši in mati�nimi šolami). Že kar nekaj �as pou�ujemo tudi u�enko Kraso na njenem domu.

27

Žal pa se v državi stanje ne izboljšuje; še naprej tonemo še globlje v krizo. Poti iz nje kot da ne znamo najti. Stvari so se zaostrile do te mere, da smo v sredo 23. januarja šolniki z ostalimi delavci v javnem sektorju stavkali. Tudi u�iteljice in u�itelji iz bolnišni�ne šole smo se zbrali na OŠ Ledina, kjer smo se pod vodstvom sindikalne zaupnice Dragice Mencinger podrobno pogovorili o svojih stavkovnih zahtevah. Pet minut pred 12h pa je bilo pred poslopjem vlade veliko zborovanje, ki smo se ga seveda udeležili tudi mi. Morda se bo glas vseh mnogih stavkajo�ih slišal in le pripomogel k bolj razumnemu iskanju poti iz krize. Upamo. Dve kolegici iz naše šole se stavki nista želeli pridružiti; skrbeli sta za u�ence in u�enke, ki so jih starši pripeljali na OŠ Ledina.

�

�

�� � � � � � � Februar je najkrajši mesec v letu; ker so v tem mesecu zimske po�itnice, je še krajši. V letošnjem šolskem letu šolarji in šolarji iz Slovenije na zimske po�itnice ponovno odhajajo lo�eno, zato je bil letošnji februar super najkrajši mesec. Kljub temu pa smo v bolnišni�ni šoli v tem mesecu doživeli ogromno, poleg povsem obi�ajnih šolskih dni, se razume. Ker se februar za�ne s slovenskim kulturnim praznikom, smo ga kot kulturni dan obeležili tudi mi. 6. februar, na nekaterih oddelkih pa 5. februar, smo ta dan posvetili velikemu Prešernu in pripravili (pri)sr�ne in doživete oddel�ne proslave. Naj spomnimo, da je bila zahteva zdajšnjega ministrstva za šolstvo (MIZKŠ) obvezna šolska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V spomin na ve�no živega Franceta smo kulturo in umetnost v bolnišni�ni šoli predvsem živeli – vsi smo ustvarjali. Ustvarjanje je na ta dan v bolnišni�ni šoli zaživelo v svojih mnogoterih podobah. Na oddelku otroške psihiatrije so skupaj z novinarko tednika Mladine Vanjo Pirc šolarji in šolarke sestavljali in urejali letošnjo številko šolskega glasila Utrinki. Na oddelku otroške hematologije in onkologije so veliki in mali pesnili z znanim in priznanim slovenskim pesnikom Andrejem Rozmanom Rozo. Na Dermatološki kliniki so se poskusili v ustvarjanju skupinske risbe. Na otroških bolnišni�nih oddelkih je bila te dni doma Urška s svojim izbrancem, povodnim možem. Vsi, ki dobro v srcu mislimo, pa smo se prepustili ustvarjalnim nagibom. Res je, naj �evlje sodi le kopitar, a lahko re�emo, da je bil letošnji kulturni dan v naši šoli prekrasen.

28

Nastale so nove podobe velikih pesnikov, Franceta in Roze.

Nastale pa so tudi nove pesnitve; dve najboljši si preberite v nadaljevanju. �

�������

������������ ����������������������� �������� �������������������� ������������������������������������

�������������������������������������������������� �����!��������������������������� �"�

������������ ������� ����� ���� ��������� ���� ���������� ����� �������� �������

�������� ���

#��������������������� ���������������������

$���������������������������� �������������� �� ��"��

29

�������������������� ���������!�������������� ����%�������������������������������������������������

%����������������!��������������������� ������������$����� ������������ ����

������� ������������������������

���������!�������������������&��������������������������������������������������!���������������� ��������

������������ ������� ����� ���� ��������� ���� ���������� ����� �������� �������

Na otroškem oddelku Dermatološke klinike je pod vodstvom Andreje �ušin Gostiša v ustvarjalnici nastala tale živahna in radostna skupinska umetnina.

V tednu, ki je sledil, je tudi v bolnišnico prišel nagajivi pust. V bolnišni�ni šoli so ta dan pou�evali klovni, �arodejke in �arodeji, male miške in velike ma�ke, Indijanke ter supermani. U�encev in u�enk pa od nikoder – le princeske, gusarji, hudi�ki, vitezi, Pike Nogavi�ke ter dobre vile. A smo pouk vseeno spravili pod streho. Tretješolka se je s pomo�jo ra�unalniške tehnologije in svoje bolnišni�ne u�iteljice Metode Leban Derviševi� vklju�ila v svoj razred ter uganjevala, kdo so vsi ti volkovi, vitezi, princeske, kuharice v njenem razredu.

30

�e nas ni pust zadosti obnorel, pa nas je ljubezen – sveti Valentin naj bi imel klju� od korenin, pomlad naj bi se torej za�ela, z njim tudi velike zaljubljenosti. A tokrat pustne šeme niso uspele pregnati zime. Snega imamo v izobilju, pomlad je še dale�. No, zaljubljenost pa je kljub vsemu že tukaj.

Le kdo danes sedi pri pouku? Kaj se bomo danes u�ili? Morda o ljubezni?

Je to morda ljubezen? Ko so bili nekateri šolarji in šolarke že na svojih letošnjih zimskih po�itnicah, pa smo imeli v naši šoli 21. bolnišni�ne olimpijske igre, prve zimske (20. 02. in 21. 02. na URI So�a). Letošnje so bile posebej slovesne: na uvodni slovesnosti nam je, pravzaprav našim bolnišni�nim olimpijskim igram, neuni�ljivi olimpijec Miroslav Cerar izro�il evropsko priznanje za fair play, ki ga podeljujeta olimpijsko komite in evropska akademija za fair play. To je izjemno visoko priznanje in upravi�eno smo lahko ponosni vsi, ki smo vsa ta leta soustvarjali bolnišni�ne olimpijske igre.

31

Pripravila Natalija Podjavoršek

32

Na krajši, a osrednji slovesnosti letošnjih bolnišni�nih olimpijskih iger smo prižgali tudi olimpijski ogenj ter zapeli bolnišni�no olimpijsko himno - in 21. bolnišni�ne olimpijske igre so se lahko za�ele. Slovesnost je potekala v avli Pediatri�ne klinike; kot v dobrih, starih bolnišni�nih olimpijskih �asih jo je mojstrsko vodil Igor E. Bergant. Na njej se je zbralo mnogo pravih prijateljev bolnišni�ne šole ter bolnišni�nih olimpijskih iger; predstavnikov slovenske politike tokrat nismo vabili. Da bi nam slu�ajno ne ukradli naše prireditve, kot so to storili z našo državo. Zaradi resnih bolezni se je osrednje sr�ne slovesnosti 21-ih bolnišni�nih olimpijskih iger lahko udeležilo le malo šolarjev in šolark, ki so morali ostati na svojih oddelkih. Naši kolegi, Natalija Podjavoršek, Alenka Prevec in Mirsad Skorupan, so se zanje trudili pripraviti prenos preko VOX sistema, da so tudi na oddelkih in v posteljah mladi olimpijci lahko spremljali slovesen za�etek bolnišni�ne olimpijade, ki se je trenutek zatem nadaljevala na oddelkih. Tudi letošnje bolnišni�ne olimpijske igre so odli�no uspele, saj so med otroke in mladostnike ter tudi med njihove starše in pa med osebje na posameznih oddelkih znova prinesle veliko radosti, veselja, poguma ter ponosa, pa tudi športne vznemirjenosti, predvsem pa veliko prijetnih dogodivš�in. Izjemno dobro so uspele tudi na URI So�a, �etudi letošnje na�rtovano niso bile tako množi�ne kot obi�ajno. A kljub temu novemu konceptu niso bile prav ni� manj doživete. K uspehu in prisr�nosti letošnje bolnišni�ne olimpijade so zagotovo pripomogli tudi naši športni gostje: celotna ekipa košarkaškega kluba Union Olimpija, pa tudi Miran Stanovnik, Rajmund Debevec, Primož Kozmus ter Peter Kauser (na URI So�a). Sodelovanja na naših igrah se je zelo veselila tudi šampionka Petra Majdi�; a tokrat je morala ostati v postelji zaradi vro�ine, vnetega grla in podobnih radosti.

Podobe naših prvih zimskih bolnišni�nih olimpijskih iger. Levo, oddelek otroške dialize na Pediatri�ni kliniki: Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatri�ne klinike, spoznava, da je pomembno sodelovati, ker zmagati v igri pikado ni mogel. Desno: Lidija, utrujena v cilju. na bolnišni�nih olimpijskih igrah na URI So�a

33

Le dva dneva pred velikim igrami pa so nam na OŠ Tabor v Logatcu pripravili oooooogroooomnoooo darilo. U�enci in u�enke so skupaj s svojimi u�iteljicami, pa tudi starši v oddelkih podaljšanega bivanja izdelovali in tudi zbirali družabne igre za šolarje in šolarke v naši šoli. Ko smo se prišli v Logatec zahvalit otrokom ter njihovim u�iteljicam, nas je �akala prava skladovnica škatel, do vrha napolnjenih z igrami. Šolarji in šolarke so bili izjemno veseli bombonov in zahvale, prav veselo pa so se muzali, saj so bili prepri�ani, da nam nikakor ne bo uspelo vseh škatel spraviti v avto Patricije Mavri�. No, uspelo nam je, Patricija pa je v Ljubljano sre�no, poleg vseh iger, pripeljala tudi Metodo Leban Derviševi� in Tanjo Be�an. Šolarji in šolarke OŠ Tabor, njihovi starši ter u�iteljice zaslužijo naše globoko spoštovanje za svoje veliko dejanje.

V olimpijskem tednu pa smo uspeli narediti še eno veliko stvar: Tjaša Funa �ehovin je s svojo ekipo (Natalija Podjavoršek, Alenka Prevec, Mirsad Skorupan, Tanja Be�an) uspela oddati prijavnico za nov Comenius projekt, ki naj bi ga za�eli jeseni. Z dvema belgijskima šolama, eno turško, eno poljsko in eno francosko naj bi se lotili poglabljanja pou�evanja na daljavo. Upajmo,da bo naš projekt sprejet; pripraviti smo ga morali v rekordno kratkem �asu. Intenzivno pa te�e še naš stari Comenius projekt s štorkljo Mici. V olimpijskem tednu je Mici iz Poljske spet pripotovala v Slovenijo; tako je bila zvedava štorkljica zopet na bolnišni�nih olimpijskih igrah. Zimske po�itnice pa bo preživela s šestošolko Hano, ki bo našo šolo, kot kaže, obiskovala do konca šolskega leta.

Mici imamo vsi radi

34

Ko je ugasnil ogenj na bolnišni�nih olimpijskih igrah, pa je tudi našo sodelavko Sabina

Andlovic obiskala štorklja, najbrž Mici, in ji prinesla malo pun�ico Julijo. Vsem nam, tudi Juliji, pa je nasulo toliko snega, da bodo zimske po�itnice za šolarje res zimske. AAAhhhhh, po�itnice!!! Z njimi se zaklju�uje najkrajši, a izredno pester mesec februar �

�

� � � � � � V mesecu marcu je bilo v naši šoli obi�ajno šolsko delo zelo intenzivno. Saj kakšne posebne izbire tudi nismo imeli; �e smo se ozrli na koledar, smo se soo�ili z brutalnim dejstvom, da bodo imeli maturantje in maturantke po mesecu marcu do zaklju�ka tega šolskega leta le še sedem delovnih tednov, devetošolci osem, ostali pa dober teden ve�. Torej???? Vreme, bi lahko rekli, da nam je bilo, tako razmišljajo�im, naklonjeno: zima se namre� ni in ni hotela posloviti, son�nega in pomladnega vremena, ki bi nas izvabljalo stran od knjig in zvezkov, pa od nikoder. Tudi to je neka vrsta sre�e.

Poleg obi�ajnega šolskega u�nega dela smo imeli v tem mesecu zelo poseben naravoslovni dan. Skupaj z ljubljanskim kulturnim društvom Vespesjan smo pripravili raziskovanje rimskih �asov. Naravoslovni dan smo poimenovali Emona; raziskovali pa smo, kako so ljudje v tem �asu živeli in se bojevali. Ustvarjali smo v ve� delavnicah (izdelovanje nakita, izdelovanje bojne rimske oprave). Dan pa so nam oživeli naše gostje – rimski vojš�aki in Rimljanka so nas ponesli tiso�letja nazaj, v �ase, ko so se na mestu današnje Ljubljane zares živeli Rimljani, pravzaprav Emonci.

35

Na Pediatri�ni kliniki se je del dejavnosti odvijal v avli klinike, kjer so se nam tokrat pridružili tudi šolarke in šolarji Dermatološke klinike. A velika ve�ina naših u�encev in u�enk se dejavnostim zaradi svojega zdravja v avli ni mogla pridružiti. Ostali so na oddelkih, kjer pa so jim u�iteljice pripravile izjemno raziskovalno in ustvarjalno popoldne: Kot že re�eno, pa so za pravo barvitost tega dne tudi pri njih poskrbeli naši gostje, Rimljani. U�enci in u�enke URI So�a so se ta dan podali z Arnejem Hodali�em in Mestnim muzejem na raziskovanje Emone in situ. Ob koncu tega šolskega leta bodo tako raziskovali tudi vsi naši šolarji in šolarke z dialize.

V marcu smo bolnišni�ni u�itelji pripravili tudi predavanja za študentke Pedagoške in tudi Filozofske fakultete. 20. marca je kar 60 študentk specialne in rehabilitacijske pedagogike v okviru svojega predmetu IKT za u�ence s posebnimi potrebami v veliki predavalnici Pediatri�ne klinike dve uri spoznavalo umetnost pou�evanja na daljavo Njihova profesorica, naša nekdanja kolegica Nika Jenko, je menila, da jih bodo o tem lahko zelo dobro pou�ile naše kolegice, ki se s tem na�inom pou�evanja že kar nekaj �asa intenzivno ukvarjajo (Natalija Podjavoršek, Tjaša Funa �ehovin, Alenka Prevec, Ana Dobovi�nik). Omenjene kolegice ne le, da odli�no pou�ujejo na daljavo, študentkam so pripravile tudi zelo zanimivo predavanje, pa tudi demonstracijo pou�evanja na daljavo v živo. 27. marca, prav tako v sredo, pa nas je za celo dopoldne obiskalo 25 študentk magistrskega bolonjskega študija pedagogike. Zanje smo pripravili naslednji program: 9h do 9.30 Tanja Be�an, Splošno o bolnišni�ni šoli 9.30 do 9.45 Patricija Mavri�, Šola na onkološkem oddelku 10 do 10.15 Mojca Topi�, Šola na dializnem oddelku 10.15 do 10.30: Natalija Podjavoršek, Pou�evanje na daljavo 10.30 do 10.45: Branka Žnidarši�, Projekt Comenius 10-.45 do 11h. Tjaša Zver, Ko prideš v Bolnišni�no šolo (izkušnje novinke) od 11h do 12h . Obiski na razli�nih oddelkih (naknadno).

36

Ker je Pediatri�na klinika zaradi množice obolelih med ljudmi (viroze, gripe) za obiskovalce prakti�no še vedno zaprta, obiska posameznih oddelkov nismo mogli uresni�iti. Smo pa se zato lahko bolje posvetili posameznim temam. Profesorica Dijana Makovec je povedala, da je bilo za njene študentko dopoldne na Pediatri�ni kliniki v bolnišni�ni šoli izjemno pou�no in dragoceno. V mesecu marcu se je poslovila vlada premierja Janez Janše; smo pa v Sloveniji dobili prvo predsednico vlade, Alenko Bratušek. Dobili pa smo tudi novega šolskega ministra; minister za šolstvo, šport in znanost (ne pa ve� za kulturo, torej MIZŠ), je postal dr. Jernej Pikalo.

Minister za izobraževanje, znanost in šolstvo dr. Jernej Pikalo

Kljub negotovim politi�nim �asom je bil v mesecu marcu �as za javno razpravo dveh novih predlogih, in sicer Zakona o osnovni šoli ter Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Z novostmi smo se seznanili ter napisali tudi nekaj pripomb. A kaj se bo s predlogoma dogajalo ob menjavi vladne ekipe, ni še jasno. Mesec marec je tudi mesec za ocenjevanje u�iteljev in u�iteljic. �eprav se, kot je zapisalo še v druga�ni sestavi MIZKŠ, letošnje ocene ne bodo upoštevale in se še ne ve, kdaj se bodo, smo se ocenjevanja lotili odgovorno. Smo pa v mesecu marcu zaklju�ili tudi s hospitacijami: iztekli so se hospitacijski obiski med u�itelji in u�iteljicami, njihovi evalvacijski pogovori in tudi kon�ni pogovor z vodjo šole. Tovrstne medsebojne hospitacije so v našem kolektivu sedaj že ute�ena, dobra praksa. Vedno pa obstajajo možnosti še za napredek, zato si morda za naslednje leto zamislimo spet novo obliko hospitacijskib obiskov. � � � �� � Mesec se je za�el s praznikom (velikono�ni ponedeljek), prav tako pa se je kon�al prazni�no – s pomladanskimi oz. z majskimi po�itnicami, ki jih je uvedel 27. april, dan upora proti okupatorju. Med tema dvema prazni�nima dnevoma pa je bil delovni ritem v bolnišni�ni šoli zelo intenziven. Šolsko leto se neminovno približuje svojemu koncu, zato je potrebno pridobiti ocene, predvsem pa odvozlati tisto, kar do sedaj še ni bilo mogo�e odplesti, kar se ti�e šolskega dela. Zapletenih situacij je veliko, pa ne le zaradi hospitalizacij ali bolezni, tako da naloge, ki so pred nami, niso prav ni� preproste.

37

Po svojih najboljših mo�eh se trudimo prav vsi – u�enci, starši, mati�ne šole in mi v bolnišni�ni šoli, pa seveda tudi zdravniki in ostalo zdravstveno osebje. A �udežev ni mogo�e narediti. Pred vrati je že matura,v zraku je tudi že nacionalno preverjanje znanja (v za�etku maja). V šolah gre torej le še zares, tudi v naši kaj druga�e ni. Kljub takemu storilnostnemu ritmu pa smo v mesecu aprilu izvedli prekrasen športni dan, ki je bil usmerjen tudi v stare slovenske, gibalne in družabne igre. Te so žal že skoraj utonile v pozabo. Ristanc, kdo se boji �rnega moža, zemljo krast, škarjice brusit, figure metat, ali je kar trden most, telefon�ek, leti leti – vse to je še kako zanimalo naše u�ence in u�enke, v veselje in radost pa so bile te igre tudi u�iteljicam in u�itelju. .

Športni dan je bil tako sproš�ujo� in poln veselja, gibanja, kolikor je kdo zmogel in smel. Nekateri šolarji in šolarke so celo lahko odšli iz bolnišnice, na URI So�a pa so se razveselili nove plezalne steze v tamkajšnji telovadnici. A tudi v �asu športnega dne smo imeli ves potreben pouk. Kar nekaj u�encev in u�enk bo pri nas vse do konca šolskega leta. Prostora in �asa za po�itek torej še ni. V tem mesecu so za�eli te�i tudi letni pogovori, na katerih u�iteljice in u�itelja, skupaj z vodjo bolnišni�ne šole, skušajo izluš�iti, kaj je šlo v tem šolskem letu odli�no, kaj dobro in kaj morda manj dobro. Skupaj skušajo poiskati tudi predloge, da bi katero re� izboljšali. Ob koncu šolskega leta se bomo dogovorili, katere stvari bi bilo mogo�e v naši šoli še izboljšati, pa tudi kako. Letni pogovori so zato še kako dragoceni. V intenzivnem aprilu nas je razveselila novica, da je MIZŠ (sektor za osnovno šolo) kon�no dalo pozitivno mnenje na naš koncept dela v bolnišni�nih oddelkih. To je seveda odli�na novica. Kot je povedal dr. Franci Kolenc iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, se bodo v mesecu maju predvidoma odvile obravnave našega koncepta dela na številnih komisijah strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje ter na strokovnem svetu samem. Potrudili se bomo, da bomo koncept predstavili strokovno ter argumentirano.

38

� � �� �eprav se je mesec maj za�el s prostimi dnevi, v katerih smo vendarle malo predahnili, pa se je po vrnitvi takoj za�elo zelo intenzivno delo. Ponovno intenzivno in intenzivno takoj! V letošnjem šolskem letu res ni predaha. �akalo nas je nacionalno preverjaje znanja (7. maja matematika, 9. maja slovenš�ina, 14. maja tretji predmet), ki smo ga za tretje ocenjevalno obdobje izvedli tudi v naši šoli. Devetošolcev in devetošolk je bilo kar nekaj, a žal so nekateri med njimi bili tako šibkega zdravja, da se nacionalnega preverjanja niso mogli udeležiti. Nekateri so ga odšli pisat v svoje šole, tako da je na koncu ta preizkus opravljala pri nas le u�enka Maša, ki se zdravi na oddelku za adolescentno psihiatrijo in našo šolo obiskuje od januarja. Nacionalno preverjanje je opravljala v prvem roku, njen tretji predmet pa je bil zgodovina. S pomo�jo Državnega izpitega centra in z razumevanjem strokovnega tima oddelka smo preverjanje izvedli brez težav, dobro pa se je odrezala tudi Maša. Mirno in preudarno se je lotila reševanja raznovrstnih nalog.

Tudi sicer je bilo šolsko delo kar ves mesec zelo intenzivno. Ob koncu meseca so morale biti za devetošolce in devetošolke namre� ocene zaklju�ene. �asa za kakšne posebne improvizacije torej ni bilo.

Kljub takemu zgoš�enemu delu pa se je ta mesec dogajalo kar nekaj posebnih stvari. 10., 11. in 12, maja se je odvijal 13. Tabor sonca in radosti, namenjen tistim otrokom in mladostnikom, ki se zdravijo za radi kon�ne odpovedi ledvic, pa tudi njihovim bratom in sestram. Tabor je bil letos v CŠOD na Slivniškem Pohorju, program pa, kot vsako leto, zelo

39

bogat. Ve� o letošnjem taboru si lahko preberete v zaklju�nem poro�ilu, na tem mestu pa naj zapišemo, da so bili dnevi, preživeti na Pohorju,dragoceni za vse udeležence.

Letošnji udeleženci in udeleženke tabora sonca in radosti

V rudniku V tednu od 28. maja do 1. junija se je odvijala kulturno športno izmenjava z bruseljsko bolnišni�no šolo L'Ecole Escale (Escalpade). Letos se je te, že pete po vrsti, šolske izmenjave udeležilo osem šolark in šolarjev, ki so bili v našo šolo vklju�eni v �asu svojih

40

rehabilitacij na URI So�a. Letošnji obisk je bil poseben v tem, da smo se, bolj kot kdajkoli prej, zares povezali s samimi šolarji in z njihovimi u�itelji, saj smo imeli vrsto skupnih delavnic (kuharsko, glasbeno, jezikovno). Vsi udeleženi mladostniki in mladostnice bi si želeli, da bi bivanje v Belgiji podaljšali še za kakšne štiri dneve; od kod in zakaj take želje, pa si preberite v priloženem bruseljskem dnevniku.

V tednu, ko je bila ekipa u�iteljic (Tanja Babnik, Irena Nemani�, Branka Žnidarši�, Tanja Be�an) skupaj z otroki in ostalimi spremljevalkami iz URI So�a na raziskovanju Belgije, je bil v Montpellieru tudi zaklju�ni sestanek projekta Comenius. Od štorklje Mici se bomo kar težko lo�ili, saj je v našo šolo velikim in malim prinesla obilo veselja in radosti, pa tudi novega znanja. Raziskati smo morali namre� prenekatero re� in se o njej temeljito pou�iti. Na sestanek v Francijo sta odpotovali Mojca Topi� in Metoda Leban Derviševi�, iz Bruslja pa je tja poletela še vodja projekta v naši šoli, Branka Žnidarši�.

Branka Žnidarši� in Mojca Topi� sta med sestankom potrebovali malo osvežitve.

41

V Ljubljani pa se je v �asu, ko je bilo kar nekaj naših ljudi po svetu, delo odvijalo brez predaha naprej. Izvedli so tudi naravoslovni dan Astronomija. Ta dan je bil poseben tud zato, ker je bil v avli Pediatri�ne klinike postavljen pravi planetarij, ki je ta naš naravoslovni dan naredil zares �arobnega, zanimanje, tudi navdušenje za astronomijo pa je bilo med našimi šolarji in šolarkami ogromno. Veseli nas, da smo naravoslovni dan s to vsebino ponovno uspeli izpeljati v naši šoli. Pred leti smo ga namre� že, in to z velikim uspehom, vanj pa smo vklju�ili tudi no�no opazovanje neba.

42

Fotoreportažo naravoslovnega dne je pripravila Natalija Podjavoršek.

43

Niso pa bile v maju vse stari le lepe. Na komisijah strokovnega sveta za splošno izobraževanje se je za�ela v drugi polovici maja obravnava koncepta o vzgojno-izobraževalnega delu v bolnišnicah. O konceptu je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, sektor za osnovno šolo, že pred �asom dalo pozitivno mnenje. Tudi na obravnavah na komisijah (16. maja za srednjo šolo, 20. maja za osnovno šolo) je bil koncept zelo lepo sprejet. Zato pa je 22. maja udarilo kot strela z jasnega negativno mnenje direktorata za srednje šole, z utemeljitvijo povsem birokratske narave – ker v zakonu o srednjih šolah nikjer ne piše, da se vzgojno-izobraževalno delo za bolne dijake sploh lahko izvaja, se ne more, �eprav dejansko se (negativno mnenje najdete v prilogi). Zaradi tega negativnega mnenja je Zavod Republike Slovenije za šolstvo (Vladimir Milekši�) koncept z dnevnega reda Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, ki je bila 23. 05. 2013, umaknil. To je bila zagotovo pri�akovana in smiselna poteza, vendarle se z njo Tanja Be�an ni strinjala. Njena jasno izražena nejevolja pa je pripeljala vsaj do tega, da se je o stvareh za�el pogovarjati tud direktorat za srednje šole. Da bi se ta dialog ne kon�al, je Tanja Be�an o negativnem mnenju obvestila starše, ravnatelje srednjih šol in pa zdravstvene delavce, ki so na MIZŠ in na varuhinjo za �lovekove pravice naslovili svoja pri�akovanja, da se to vprašanje vendarle uredi v dobro bolnih dijakov in dijakinj ter njihovih staršev.

Mesec maj je bil tako prepoln in vro�, �eprav je bilo vreme hladno in sveže. Vsaj za u�enje je bilo primerno. To je bilo pomembno tudi za maturante; v naši šoli je letos maturo opravljala gimnazijka Kaja, ki se vse leto zdravi na adolescentni psihiatriji.

KONCEPT

VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA V BOLNIŠNI�NIH ODDELKIH

PREDLOG

Ljubljana, junij 2013

44

�� � ���

�Prvi dan v juniju, v soboto, smo se domov vrnili tisti, ki smo bili na šolski izmenjavi v Bruslju, dan za tem pa so se vrnile še kolegice z zadnjega delovnega obiska projekta Comenius v Montpellieru. Ne glede na vse to, pa je bilo potrebno v ponedeljek 3. junija ponovno krepko zavihati rokave v Ljubljani - za�el se je peklenski finiš letošnjega šolskega leta. Ta dan smo oddali vsa obvestila o izobraževanju za naše devetošolce in devetošolke, da so bila poro�ila, skupaj z ocenami, na šolah pravo�asno, v �asu, ko so za njih tekle ocenjevalne konference. 14. junija smo enako vajo ponovili – še istega dne so bila na šolah obvestila o izobraževanju za ve� kot 30 u�encev in u�enk, ki so obiskovali našo šolo. Postorili smo ogromno dela – seveda najprej, da so vsa ta poro�ila sploh lahko nastala. Kljub divjemu ritmu dela smo v tem mesecu izvedli še dva dneva dejavnosti, kulturni in tehniški dan, postavili razstavo Ledinski metulj ter izvedli projekt Modri stol.

Vabilo na razstavo V avli Pediatri�ne klinike smo v za�etku meseca postavili razstavo Ledinski metulj. V sodelovanju u�encev in u�enk naše šole in OŠ Ledine (prva triada) je nastal živopisni travnik; marjetice na njem niso bile povsem obi�ajne marjetice, pa� pa so nosila pomembna, prava sporo�ila bolnim vrstnikom, pa tudi njihove želje. Sr�na razstava je bila na ogled vse do zaklju�ka šolskega leta. Pritegnila je veliko obiskovalcev; kot smo opazili, pa so bili vabljivi tudi sami razstavni eksponati, saj je bil proti koncu junija ledinski travnik že kar pošteno razred�en. Kot v naravi…

45

Obisk na živopisnem Ledinskem travniku

Ker v naši šoli težko organiziramo šolsko proslavo, smo si ob državnem prazniku, dnevu državnosti, omislili inovativno e proslavo. Spoznavali smo našo državo, njeno zgodovino, njene lepote, pomembne može in žene te dežele – skratka, po dolgem in po�ez smo raziskovali državo Slovenijo. Tako smo na zelo dejaven na�in državni praznik tudi po�astili, ob tem pa smo se tudi veliko novega nau�ili. Zanimive stvari o Sloveniji pa bodo lahko spoznali vsi drugi, saj smo svoja nova spoznanja strnili in jih objavili na šolski spletni strani. Ko �lovek obiš�e te strani, Slovenija prav zažari v novih barvah.

Delovni tudi na kulturnem dnevu ob državnem prazniku

46

Na šolski spletni strani najdete veliko zanimivosti o naši državi; devetošolec Filip pa se je izkazal s predstavitvijo znamenitosti Notranjske. Oglejte si vso to bogastvo.

V drugi polovici junija so nastopile v naši deželici tropske temperature; kar naenkrat smo imeli ve� kot 30 stopinj. V teh vro�ih zadnjih dneh pouka pa smo pri nas na tehniškem dnevu še ustvarjali. Neuni�ljivi smo! Oblikovali smo naslovnice za svoje dnevnike, v katere bomo lahko pisali vtise, jih risali ali nalepili kakšno stvar, ob kateri se nam bo �ez �as utrnili spomini na pretekle dogodke. Zagotovo so naše najbolj osebne misli v dnevniku bolj na varnem kot, denimo, na facebooku, kar smo spoznali prav v teh junijskih dneh (afera Snowden). Ob ustvarjanju pa je bila tudi priložnost za sproš�en in prijeten klepet.

Barvite in vabljive naslovnice dnevnikov, nastale na oddelku otroške psihiatrije.

47

V letošnjem šolskem letu se je na oddelku otroške kirurgije drugi� odvila delavnica Modri stol, v kateri so sodelovali otroci z oddelka otroške kirurgije in otroci, ki se udeležujejo Unesco kluba na OŠ Ledina. Gre za projekt, ki ga je leta 2000 za�ela OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, z namenom druženja, spoznavanja druga�nosti in ve�je strpnosti. Naši mladi so najprej razmišljali, potem pa še ustvarjali na temo »vrednot«.

Družili smo se ob skupnem ustvarjanju. Zadnji šolski dnevi so vendarle prišli, ocene so bile pove�ini zaklju�ene. Tudi v bolnišni�ni šoli smo šolsko leto 2012/13 sklenili z zaklju�no prireditvijo, in sicer na oddelku URI So�a ter na oddelku C2. Podelili smo tudi pohvale tistim u�encem in u�enkam, ki so se v tem šolskem letu še posebej izkazali.

Zbrani na prireditvi na URI So�a Luka je v naši šoli postal Arnejev prijatelj.

Le kaj piše v pohvali, se sprašujejo starši.

48

Ekipa pohvaljenih šolarjev in šolark na nefrološkem oddelku (Žan, Hana, Tim, Ardijana), veseli ob zaklju�ku šolskega leta, skupaj z zdravnico dr. Megli�evo, raperjem Trkajem in

u�iteljicama Mojco Topi� in Branko Žnidarši�. A za vse konec šolskega leta še ni prišel: kar nekaj srednješolcev se je intenzivno u�ilo in kontrolke pisalo še v mesecu juliju. V vro�ih junijskih dneh smo izdali tudi letošnjo številko našega šolskega cajtnga Utrinki. Res je zelo zanimiv; preberete ga lahko na šolski spletni strani, pa tudi v prilogi kronike. Skratka, ne smete ga zamuditi.

49

Nadaljevala pa se je tudi naša saga o konceptu vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišnici. Spet smo se (Vladimir Milekši�, Franci Kolenec, oba Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in Tanja Be�an) sestali na MIZŠ, kjer so nam z direktorata za srednje šole povedali, da imajo ponovno nekaj pripomb na popravljeni koncept. No, izkazalo se je, da so to pravzaprav le t.i. redakcijski popravki. Redakcijski popravki gor ali dol, spet je bilo potrebno zavihati rokave. V vro�ih junijskih dneh smo zaklju�ili še drugi sklic študijske skupine bolnišni�nih u�iteljev Slovenije. Zaradi slabega finan�nega stanja v državi smo se odlo�ili, da eno sre�anje tudi te študijske skupine poskušamo izvesti v spletni u�ilnici. Tretje sre�anje pa bomo spet izvedli v živo; kot nam je sporo�il Zavod Republike Slovenije za šolstvo – �asa imamo do novembra. Ponedeljek, 24. junij, zadnji šolski dan. Za šolarke in šolarje.

� �� � �� � ��� ��� �� �� � �� � � � ��� � � � ����

Ko se je poslovilo šolsko leto, pa se je od nas poslovila tudi prva bolnišni�na u�iteljica, gospa Breda Juvan�i� (na sliki v sredini). Ob 60 letnici bolnišni�ne šole na Slovenskem smo še skupaj praznovali njen �astitljivi 90. rojstni dan. Tudi takrat nas je prevzela s svojo odlo�nostjo in pronicljivostjo. �eprav je sedaj ni ve� med nam, pa nas bodo pogum, neustrašnost, predanost in zavzetost gospe Juvan�i� spremljali tudi v bodo�e in nam dajali novih mo�i, poguma in vztrajnosti, da bomo bolnišni�no šolsko dejavnost razvijali še naprej. Tako bomo na najbolj spoštljiv na�in ohranjali spomin na gospo u�iteljico Bredo, ki je leta 1951 postala prva u�iteljica v bolnišnici v Ljubljani in pogumno ter odlo�no stopila v povsem neznani svet. Za u�iteljice in u�itelje se je za�el �as pisanja analiz in na�rtovanja. Za vse, razen za Ano Dobovi�nik, ki je takoj po zadnjem dnevu pouka nastopila svoj porodniški dopust, ter za

50

Mirsada Skorupana, ki se je odpravil v Karakorum na preu�evanje ledenikov Biafo in Hispar. Za oba stiskamo pesti.

Želimo, da se naš kolega Mirsad Skorupan živ, zdrav in cel vrne med nas v bolnišni�no šolo s te, spoštovanja vredne poti.

Ostali pa smo vse do 5. julija pisali, evalvirali, na�rtovali, seštevali, odštevali. In zaklju�ili. S kupom papirjev je potem ostalo le še vodstvo šole, ki je šolsko, leto 2012/13 dokon�no zaklju�ilo ob koncu meseca julija.

Spodaj še pogled na ocene, ki smo jih zapisali v redovalnici bolnišni�ne šole

������������

� � � � � � �

Likovna vzgojaTehnika in

GospodinjstvoGlasbena vzgoja

NaravoslovjeSlovenš�ina

BiologijaTuji jezik

KemijaTuji jezik nemš�ina

MatematikaFizika

izbirni predmet nemGeografijaZgodovina

Družba

51

PORO�ILO O DELU V BOLNIŠNI�NIH ŠOLSKIH ODDELKIH OŠ LEDINA V ŠOLSKEM LETU 2012/2013

• Število pedagoških obravnav/statisti�no poro�ilo (priloga) Število pedagoških obravnav ne pomeni števila posameznih, konkretnih otrok, pa� pa pomeni izvajanje u�no-vzgojnega dela ob vsakokratnem sprejemu posameznega otroka oz. mladostnika (t.i. pedagoška obravnava).

• Komentar � Število vseh pedagoških obravnav v bolnišni�ni šoli v šolskem letu 2012/13 je 2719

(lani jih je bilo 2875); beležimo torej 5,4% upad. Povpre�no je v naši šoli dnevno 78,26 % u�encev; dnevno povpre�je po mesecih pa je razmeroma izena�eno. Najmanj u�encev v naši šoli je bilo v mesecu septembru, najve� v februarju in marcu; ostali meseci so kar izena�eni.

DNEVNO POVPRE�JE PO MESECIH 2012-13

0

20

40

60

80

100

SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN

� Prikaz pedagoških obravnav glede na stopnjo izobraževanja

�� ��� ��������������������

���

� ��

��

��

��

52

� Najve� ur pouka smo v letošnjem šolskem letu realizirali na oddelku otroške

psihiatrije Pediatri�ne klinike (C5, 41%), na oddelku otroške onkologije Pediatri�ne klinike (A3, 10 %), na oddelku adolescentne psihiatrije (EAP, 10%), na Ortopedski kliniki (OK, 9%). Na teh oddelkih so bili šolarji in šolarke tudi najdlje hospitalizirani, kar nekaj smo jih pou�evali dobršen del šolskega leta. Pou�evali smo tudi na daljavo (Vox ), in sicer u�ence z oddelka otroške onkologije Pediatri�ne klinike in Ortopedske klinike.

������������������� ���

��

� ��

� �� �

� ��

�

��

�

��

�

��

��

��

�

��

�

��

�� ����

�

��

�

�

�

�����

�

���

��

� Spodnji graf nam prikazuje, na kakšen na�in smo realizirali svoje pedagoške ure. Opazen je delež dodatne strokovne pomo�i. To na svoj na�in potrjuje potrebo po posebni, dodatni strokovni pomo�i, ki jo potrebuje velik delež naših šolarjev in šolark. Kar 12% vseh ur pouka (vklju�no s poukom v prvi in drugi triadi ter z urami DSP) smo izvedli na srednješolski stopnji; �e pa štejemo samo ure pri posameznih predmetih, pa je delež ur, realiziranih za srednješolce 32%.

�������� !"

�����

��

���

�� ���

�

��

��

������

��

������

��

53

� Še naprej smo spremljali razmerje ur individualnega pouka ter pouka v skupini.

��������# � $%"���� !# "

�&��' �%# �$%� �# (�

��

��

�����

��

� Ker smo v bolnišni�ni šoli v letošnjem šolskem letu precej ocenjevali, bo zanimiva tudi spodnja preglednica. Prikazuje, da je povpre�na ocena pri katerem od predmetov nižja kot na marsikateri šoli v Sloveniji. To pa ne potrjuje morda splošnega prepri�anja ali celo pri�akovanja, �eš, da je v bolnišni�ni šoli mo� dobiti le same dobre ocene.

število vseh ocen

število pisnih ocen

število ne

pisnih ocen

povpre�na pisna ocena

povpre�na NE pisna

ocena

Povpre�na ocena

Likovna vzgoja 4 0 4 0,0 5,0 5,0 Tehnika in tehnologija 2 1 1 5,0 5,0 5,0

Gospodinjstvo 2 1 1 5,0 5,0 5,0 Glasbena vzgoja 5 2 3 5,0 4,7 4,8

Naravoslovje 22 1 21 5,0 4,4 4,4 Slovenš�ina 64 30 34 4,4 4,1 4,2

Biologija 18 0 18 0,0 4,1 4,1 Tuji jezik

angleš�ina 56 12 44 4,3 4,0 4,0

Kemija 36 14 22 4,1 3,8 3,9 Tuji jezik nemš�ina 7 0 7 0,0 3,9 3,9

Matematika 96 49 47 3,6 3,6 3,6 Fizika 29 9 20 3,7 3,6 3,6

izbirni predmet nem 5 2 3 4,0 3,3 3,6

Geografija 47 2 45 3,5 3,6 3,6 Zgodovina 40 1 39 5,0 3,4 3,4

Družba 3 0 3 0,0 3,3 3,3

54

� U�no –vzgojno delo je bilo v letošnjem šolskem letu zelo intenzivno. Realizacija pedagoških ur ve�ine u�iteljev je presežena (do 55 pedagoških ur). Tudi to na svoj na�in pri�a, poleg še drugih kazalcev, da je kljub manjšemu številu pedagoških obravnav in tudi številu posameznih u�encev, šolsko delo z njimi bolj intenzivno. Poudarek je namre� na delu s tistimi u�enci, ki so hospitalizirani dlje in dolgotrajno bolni. To se sklada tudi z dejstvom, da ponovno beležimo porast u�encev in u�enk, ki smo jih ocenili.

� Ponovno beležimo tudi velik delež sodelovanja z mati�nimi šolami – sestanki so bili tako informativne kot usklajevalne narave (stalni in redni stiki potrebni zaradi usklajevanja dela obeh šol pri posameznem šolarju), prepotrebno je bilo svetovanje šolam ob vklju�itvi šolarja v mati�no institucijo oz. svetovanje za pou�evanje bolnega šolarja nasploh, izvajali smo tudi spremljanje ob potrebnih prilagoditvah vklju�evanje bolnega šolarja v obi�ajni ritem dela in življenja na šoli. Vse omenjeno je zagotovo tudi prispevalo k ve�ji intenzivnosti našega dela. Prav tako pa je bilo pou�evanje bolnih šolarjev samo zelo zahtevno – u�itelji v bolnišni�ni šoli so morali najprej sami najti številne metodi�ne, didakti�ne, s pomo�jo specialnih pedagogov tudi specialno pedagoške prilagoditve ter posebne pristope pri u�no-vzgojnem delu z bolnim u�encem. Za posameznega u�enca jih je bilo potrebno poiskati, odkriti ali pa zelo pogosto tudi iznajti.

� �e sklenemo:

o Pri številu pedagoških obravnav v letošnjem šolskem letu v beležimo 5,4% upad. �emu pripisati to dejstvo? Opazno se je zmanjšalo število obravnav na CKP (Psihiatri�na klinika Polje) ter v drugi triadi na URI So�a. Prav tako iz gibanja števila obravnav na posameznih oddelkih lahko opazimo, da se je ponekod tako zelo skrajšala hospitalizacija, da u�enci niti ne morejo biti vklju�eni v nikakršno obliko dejavnosti v bolnišni�ni šoli (denimo tak je gastroenterološki oddelek, kjer se tudi dolgotrajno bolni otroci in mladostniki zdravijo vse ve� le ambulantno).

o V bodo�e bo potrebno gibanje števila obravnav še naprej pozorno opazovati in ugotoviti, ali postaja ta sprememba stalnica ali gre le za naklju�en upad.

o V primerjavi z lanskim šolskim letom se je ponovno pove�alo število izvedenih ur za srednješolce.

o Opazno seje pove�alo število u�encev, ki so našo šolo obiskovali od doma, predvsem zaradi u�encev na nefrološkem oddelku (na�in zdravljenja)..

o Delež individualnega pouka se je v primerjavi z lanskim letom nekako ustalil. Ta je na osnovnošolski stopnji 68%. Šolskega dela v skupinah je najve� na oddelku otroške psihiatrije Pediatri�ne klinike. Individualna u�na pomo� za srednješolce pa se v�asih izvaja tudi v dvojicah.

o V letošnjem šolskem letu je bilo še vedno opazno število otrok in mladostnikov, ki so našo šolo obiskovali dobršen del šolskega leta. U�no- vzgojno delo je bilo tudi zato še posebej intenzivno in usmerjeno.

o Posebej veliko truda je bilo vloženega v to, da smo našli in iznašli posebne metode, oblike dela ter pristope do bolnega šolarje in šolarke; prav tako smo s svojim strokovnim znanjem iskali in oblikovali potrebne prilagoditve za u�no-vzgojno delo. od tod tudi velik delež ur DSP).

o Sodelovanja z mati�nimi šolami je bilo spet ve� in je bilo še bolj raznovrstno in intenzivno. Poudariti je potrebno, da naraš�a delež svetovalnih storitev bolnišni�ne šole tudi za šolarje, ki se zdravijo le ambulantno.

55

o Ve� je bilo potrebnega tudi sodelovanja v oddel�nih timih in timih bolnišni�ne šole (posebej naj izpostavimo prepletenost dela u�iteljev in specialnih pedagogov).

o Število pedagoških obravnav ter število posameznih konkretnih u�encev naše šole na eni strani, na drugi strani pa število realiziranih pedagoških ur in število dnevnega povpre�ja na posameznem oddelku pri�ajo, da najve� u�no-vzgojnega dela opravljamo za šolarje in šolarke, ki so najdlje hospitalizirani oz. ki so dolgotrajno bolni.

o Zagotovo je intenzivnost u�nega dela ob bolnem otroku na ravni celotne šole tudi svojevrsten odraz visoke kakovosti dela bolnišni�ne šole same ter dejstva, da udejanjamo celostni pristop pou�evanja bolnega šolarja – pou�ujemo, nudimo u�no pomo�, dodatno strokovno pomo�, stalno oporo in spodbudo u�encem in u�enkam. Potrebno je namre� vedeti, da so naši u�enci in u�enke vse bolj bolni in vse v ve�jih stiskah, pa vendarle, kot kažejo številke, našo šolo obiskujejo kljub vsem svojim ne-malim stiskam in težavam.

• Individualna u�na pomo� dijakom in dijakinjam pri splošno – izobraževalnih

predmetih je potekala dobro in intenzivno tudi v tem šolskem letu (glej podrobnejše poro�ilo o izvajanju individualne u�ne pomo�i). Zapisali smo že, da znaša delež vseh ur, ki smo jih izvedli v bolnišni�ni šoli za srednjo šolo, 12%., število pedagoških obravnav na srednješolski stopnji pa je 26%. Individualna u�na pomo� za srednješolce se praviloma izvaja individualno, v�asih pa tudi v mali skupini, najpogosteje v paru.

• Evalvacija skupnih prednostnih nalog, ki smo si jo zastavili v letošnjem šolskem

letu

1. Ohranitev odli�nosti dela bolnišni�ne šole, še ve�ja racionalizacija dela ter u�inkovitost (nosilci naloge Tanja Be�an in vsi u�itelji)

Na doseženo kakovost svojega dela smo ponosni, zato se bomo trudili, da jo bomo ohranili tudi v bodo�e. Predvsem se bomo usmerili v to, da bomo svoje osnovne naloge opravljali odli�no.

• Zagotavljali bomo torej, da bodo šolarji in šolarke kljub svoji bolezni deležni u�no-vzgojnega dela in da se to ne bo prekinilo.

• Skrbeli bomo, da bo pou�evanje bolnih u�encev in u�enk ciljno naravnano ter metodi�no in didakti�no premišljeno in dodelano.

• Pozorni bomo, da bomo v bolnišni�ni šoli zagotavljali odli�en obvezni program osnovne šole (pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti) ter izvajali usmerjeno individualno u�ni pomo� za srednješolce.

• Poskrbeli bomo, da se bodo šolarke in šolarji �im bolje vklju�ili v svoje šole (svetovalno delo)

• pa tudi, da bodo imeli otroci in mladostniki kljub svoji bolezni enake možnosti do izobraževanja.

Še posebej bomo še bolj pozorni na:

• ustrezno porazdelitev dogovorjenih obveznosti in nalog, • dosledno upoštevanje dogovorjenih in sprejetih nalog, • dosledno izpolnjevanje dogovorjenih nalog, • optimizacijo delovnega procesa (izvedbe posameznih nalog), • premišljeno izbiro na�inov komunikacije (v živo in na e na�in, v skupini in

individualno).

56

Sklep. Ob zaklju�ku šolskega leta lahko ugotovimo, da smo prvo nalogo, �eprav je bila izjemno zahtevna, opravili zares dobro. Seveda pa vedno obstaja možnost, da doseženo še izboljšamo. V naslednjem šolskem letu bomo tako skušali delovni proces še optimizirati; letošnje evalvacije posameznih nalog so pokazale, kje je to še mogo�e

2. Oživitev šolske spletne strani (nosilci naloge Mirsad Skorupan in vsi u�itelji)

Ob 60 letnici bolnišni�nega šolskega dela smo uspeli prenoviti šolsko spletno stran, ugotavljamo pa, da jo bo potrebno oživeti, da bo zares zaživela ter zasijala. V ta namen smo pripravili na�rt te oživitve, ki jo bomo v prihajajo�em šolskem letu preizkusili. Sklep. Naredili smo prve korake, tako da je šolska spletna stran postala res bolj živa kot vsa prejšnja leta. Ugotovili smo, da tako posodobljena spletna stran lepo odraža tudi barvitost in bogastvo našega vzgojno-izobraževalnega dela. Vendar bomo morali vložiti še kar nekaj truda, da bomo s spletno stranjo povsem zadovoljni. Poskušali bomo poiskati tudi možnost, da bo oživljanje spletne strani tehni�no preprostejše (ve� lahko preberete v nadaljevanju, poro�ila projektov).

3. Sprejetje koncepta dela v bolnišni�nih šolskih oddelkih (ureditev neurejenega statusa izvajanja individualne u�ne pomo�i za srednješolce ter statusa specialnih pedagogov v bolnišni�ni šoli) (nosilki naloge Tanja Be�an in Marija Valen�ak)

Omenjeni dve stvari ostajata neurejeni že vrsto let; kljub mnogim prizadevanjem, številnim sestankom, tudi obljubam jih skupaj z vodstvom OŠ Ledina žal še nismo uspeli urediti. Zato si dokon�no ureditev obeh odprtih vprašanj, ki naj bi jih prineslo sprejetje že pripravljenega koncepta dela v bolnišni�nih šolskih oddelkih, ponovno zastavljamo kot prednostno nalogo. Sklep. S to prednostno nalogo smo se ukvarjali vse šolsko leto. Ko se je že zdelo, da smo na koncu poti, saj je bil koncept v mesecu maju že obravnavan na posameznih komisijah strokovnega sveta za splošno izobraževanje, pa je direktorat za srednje šole 20. maja 2013 izdal negativno mnenje. Ni postal vprašljiv le koncept sam, pa� pa tudi vzgojno-izobraževalno delo za srednješolce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, nasploh. Z direktoratom MIZŠ za srednje šole so vendarle stekli konstruktivni pogovori, tako da upamo, da bo prenovljen koncept obravnavan na jesenski seji strokovnega sveta za splošno izobraževanje (z majske je bil umaknjen). Pristopili pa bomo tudi k sistemskemu reševanju vzgojno-izobraževalnega dela za srednješolce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah. Koncept je samo prvi korak k tovrstnemu reševanju.

Posebej naj izpostavimo naslednje dobro opravljene naloge v letošnjem šolskem letu:

• osnovna naloga – pou�evanje dolgotrajno bolnih otrok in mladostnikov ter njihovo vklju�evanje v mati�ne ali pa nove šolske institucije,

• številni projekti (glej v nadaljevanju), • dnevi dejavnosti (glej v nadaljevanju).

Na kratko o posameznih projektih COMENIUS PROJEKT Štorklja Mistich potuje (Branka Žnidarši�) Nosilec projekta in sodelujo�i u�itelji:Branka Žnidarši�, Sabina Andlovic, Andreja Gumilar in u�itelji aktiva 1. in 2. triade. Trajanje projekta: 2012/2013 (drugo leto)

57

Tudi v letošnjem šolskem letu smo v okviru projekta Comenius aktivno sodelovale �lanice aktiva prve in druge triade, Tjaša Zver (nadomestila Sabino Andlovic) in Andreja Gumilar. Skupina projekta Comenius se je redno mese�no sestajala in skrbno na�rtovala dejavnosti..V dejavnosti so bili vklju�eni u�enci razredne in predmetne stopnje ter tudi dijaki. Že takoj v za�etku šolskega leta smo nadaljevali z organizacijo in izvedbo dejavnosti na temo prevozna sredstva, promet, varnost v prometu in poklici. Dejavnosti smo tokrat vpeli na raven celotne Bolnišni�ne šole, saj smo tematsko pripravili prvi tehniški dan z naslovom Po�itniška popotovanja. Šolarji so se pogovarjali o potovanjih in ob tem o razli�nih prevoznih sredstvih, ki so jih ta dan z velikim veseljem naredili s pomo�jo razli�nih materialov. Prevozna sredstva, ki so nastala na tehniškem dnevu so bila razstavljena na razstavi v avli PK. V tednu evropske mobilnosti od 16. 09. – 22. 09. 2012, Moving in the right direction – »Prava smer je trajnostno gibanje« smo se posvetili ozaveš�anju in seznanjanju s pomenom tedna v ve�jih mestih. Ob razli�nih dejavnostih smo se dotaknili druga�nih možnosti prevoza, kot so mestni potniški promet, kolesarjenje, kolesarjenje s kolesi Bicikelj in mestnim prevozom Kavalir-elektri�nim vozilom v Ljubljani. Ob tem smo poudarili pomen le tega za �isto okolje. V oktobru smo na 1. in 2. triadi uspešno izvedli naravoslovni dan na temo Poklici v cestnem prometu. Z našimi šolarji smo se pogovarjali, raziskovali in pridobivali pomembne informacije o posameznih poklicih v cestnem prometu, kot so reševalci, policisti, vozniki avtobusov in drugi. Ob tem so nastale tudi osebne izkaznice posameznih poklicev. Na nekaterih oddelkih je bil dan še posebej zanimiv, saj sta se nam pridružila gosta. Obiskala sta nas gospod Brane Legan, inštruktor Centra varne vožnje iz AMZS in gospod Peter Napotnik iz Reševalne postaje v Ljubljani. Izvedeli smo veliko zanimivega o njunih poklicih in pomembnem delu, ki ga opravljata. Šolarji enega izmed oddelkov so ob tem dnevu kar sami obiskali Reševalno postajo Ljubljana, kjer so pridobili veliko informacij o poklicu reševalca, reševalnih vozilih in pomenu tega poklica. Aktivno smo se posvetili organizaciji projektnega sre�anja Comenius partnerstva v �asu od 17. 10. – 21. 10. 2012 in ga tudi zelo uspešno izpeljali. Gostili smo 14 tujih gostov. Na delovnih sestankih smo predstavniki partnerskih držav natan�neje na�rtovali nadaljnje aktivnosti in dejavnosti projekta. Predvsem smo se posvetili komunikaciji in skupaj na�rtovali tematske videokonference in druge oblike aktivnejšega medsebojnega sodelovanja. Predstavili in izmenjali smo oblike dela s šolarji, raznolike dejavnosti in izdelke. U�itelja informatika pa sta tudi tokrat izvedla ra�unalniško izobraževanje in nas seznanila z novimi oblikami in programi za uspešno uporabo spletne strani. Projektni delovni sestanki in ogledi so potekali na OŠ Ledina, Pediatri�ni kliniki in Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS-So�a. Poleg ogledov prostorov šole na posameznih oddelkih so se seznanili z organizacijo in delom naše bolnišni�ne šole. Gostje so si ogledali razstavo v avli Pediatri�ne klinike, IRIS – Smart House na URI So�a, sodelovali so na delavnici s šolarji - vožnja s prilagojenim vozilom na Ljubljanski grad in ogled le tega. Poleg tega so bili deležni tudi vodenega ogleda Ljubljane in izleta na Bled. V �asu obiska tujih gostov smo pripravili v avli Pediatri�ne klinike razstavo z naslovom Štorklja potuje, ki je bila na ogled od 15. 10. – 22.10. 2012. Razstavili smo izdelke otrok na temo promet in vozila, ki so nastajali tekom projekta. Odziv širše javnosti (zdravstveno osebje, starši, šolarji) na razstavo je bil zelo dober. DEJAVNOSTI, KI SO REDNO POTEKALE VSE ŠOLSKO LETO Zgodba o štorklji Vse šolsko leto smo nadaljevali z ilustracijami zgodb o štorklji Mistich, ki so nastajale s šolarji v posameznih državah. Obe �udoviti slovenski zgodbi sta nastali s šolarji na URI-So�a. Prav tako so se naši šolarji in mentorice izkazale na likovnem podro�ju, saj so nastale zanimive ilustracije ob zgodbah. Kon�ni izdelek ilustrirane zgodbe o štorklji je objavljena v

58

obliki virtualne knjige na spletni strani projekta. V juliju bomo zgodbo izdali tudi v tiskani obliki. Podarili jo bomo šolarjem, ki so sodelovali v projektu in jo imeli tudi v promocijske namene. Komunikacija Klju�ni dogovor na našem sre�anju v Ljubljani je bil usmerjen v vzpostavitev boljše komunikacije med sodelujo�imi državami, predvsem organizacijo komunikacije med šolarji, saj smo imeli zaradi razli�nih delovnih obveznosti z organizacijo le tega najve� težav. Dogovorili smo se, da bomo komunikacijo med šolami in šolarji lažje izvedli ob mese�nih tematskih video konferencah. Seveda smo imeli s �asovno organizacijo še vedno nekaj težav, vendar smo se uskladili in izpeljali videokonference na temo promet (kviz in uganke), kolo (kviz), novoletno voš�ilo, izdelovanje mornarskih vozlov in pravila varne plovbe. Odziv in izkušnje naših šolarjev so bile ob tem neprecenljive vrednosti. Šolarji so izkazali veliko željo po komunikaciji v angleš�ini. Ves �as smo vzdrževali sodelovanje z medsebojno izmenjavo pisem, razglednic, voš�ilnic ob novoletnih praznikih. Darila Priprava raznih daril za tuje šolarje. • �� !"#$%&'&�"( )�" �"�*$+,"-&( &�-)+.+&/$( &0�-&�")�,&1�.2!)%&#)�*)"'&-$'&�+$3&�3)'$�,&4�

• �5! '$'&����6��#)�-',$�7 &"#&/1�*)#2, �5�' #$')( 4�

• �)'$�,&�")�&5! '$'&�!�28$9+)�&:�)�%�!% 1�! '&10�5$��$5� !+)�&+�*� !( #+)�"#)*+,)0�-&�"#$�*)!-� *', +&�5�5 ( ', %&!)( �7 !% !��)%�)��$5&"-2, ��')% +&,)4��

Tudi mi smo prejeli veliko promocijskega materiala, zanimivih cd in dvd predstavitev, družabnih iger, razglednice, ki jih bomo prav tako lahko uporabljali pri nadaljnjem u�nem delu. Štorklja Mistich (Mici) Ves �as smo preko spletne strani s šolarji lahko spremljali potovanje in obiske maskote štorklje na drugih šolah. Preko tega smo se seznanjali z oblikami dela na drugih šolah, s posameznimi kulturnimi raznolikostmi posameznih držav, znamenitostmi, mesti, kraji. V februarju smo se ponovno razveselili obiska štorklje, ki je bila pri nas do sredine aprila. Vklju�evali smo jo v sam pouk, razne delavnice in druge oblike dela. Marsikomu je polepšala tudi kakšen popoldan ali konec tedna v bolnišnici. Šolarji so jo tudi v letošnjem letu popeljali po naši prelepi Sloveniji. Ogledala si je Ljubljano, Šmartno ob Paki, Logatec in obiskala svoje sorodnike in prijatelje v Prekmurju. Ponovno pa je o�arala tudi starše in zdravstveno osebje. Ob odhodu smo ji za darilo poklonili majhen avtomobil, saj je v letošnjem letu zbirala prevozna sredstva. Spletna stran Ves �as je bila spletna stran projekta vezna nit in povezava med partnerskimi državami. Izdelke na spletni strani smo lahko uporabljali in vklju�evali v u�no delo z u�enci. Nastali so izdelki v rubrikah: znamenitosti in posebnosti posameznih držav, aktivnosti na posameznih partnerskih šolah, prevozna sredstva (osebna izkaznica vozil, poklicev, raznoliki izdelki šolarjev), slovar v vseh jezikih (osnovne pogovorne besede, osnovne besede v bolnišnici in besede v prometu), virtualna knjiga »Zgodba o Mistich«, turisti�ni ogledi (kako si v enem dnevu ogledati mesto, kraj). Nastalo pa je tudi veliko izdelkov, ppt predstavitev, družabnih iger, cd- Mistich potuje z letalom, ki niso bile posebej objavljene, lahko pa jih bomo tudi nadalje koristno uporabljali pri svojem delu.

59

Promocija - seznanitev javnost s projektom • Razstavo z naslovom Štorklja potuje v avli Pediatri�ne klinike, ki je bila na ogled od 15.

10. – 22.10. 2012. • Projekt smo predstavili na študijski skupini bolnišni�nih u�iteljev Slovenije, Zavodu za

šolstvo in študentom Filozofske fakultete, smer pedagogika. • Redno smo objavljali naše dejavnosti in izdelke v prispevkih na živi spletni strani

bolnišni�ne šole. Ob tednu evropskega sodelovanja smo pripravili povabilo ogleda prispevkov tudi na uvodni strani žive spletne strani.

• Ob koncu šolskega leta smo na posameznih oddelkih pripravili manjše razstave s fotografijami dejavnosti in raznimi izdelki, ki so nastajali v �asu projekta.

• Knjiga-brošura: Zgodba o štorklji Mistich (v nastajanju;4�Mobilnosti Bruselj in Montpellier V mesecu januarju je partnerska šola iz Španije odstopila iz projekta. Reorganizirati smo morali mobilnosti v letošnjem letu. Kot koordinatorica sem se udeležila sre�anja v Bruslju, katerega namen je bil evalvacija zastavljenih ciljev in priprava osnutka kon�nega poro�ila. V mesecu maju pa smo se z Mojco Topi� in Metodo Leban Derviševi� udeležile zadnjega sre�anja v Montpellieru- Francija. Namen sre�anja je bil dokon�ati in uskladiti kon�no poro�ilo, razdeliti delo za vnos podatkov v evropsko bazo podatkov EST, urediti kon�no podobo spletne strani. Izvedli smo vseh osem zastavljenih mobilnosti. Cmepius izobraževanja Kot koordinatorica projekta sem se udeležila dveh izobraževanj, tematskih delavnic z naslovom:Evalvacijske metode in orodja in Priprava kon�nega poro�ila za projekte partnerstva in uporaba baze EST. Ob zaklju�ku projekta Kot je razbrati iz poro�ila je bil projekt organizacijsko in vsebinsko zelo zahteven. Potrebno je bilo veliko sprotnega na�rtovanja dela, dejavnosti in vseh aktivnosti in je terjala veliko aktivnega sodelovanja med izvajalci projekta tako med sodelujo�imi državami kot znotraj naše šole. Poleg mese�nih sre�anj je bilo potrebno med sodelujo�imi kolegicami stalno medsebojno obveš�anje preko e-pošte, sprotna evalvacija dela. Izvedbo projekta ocenjujem kot odli�no, saj smo vse šolsko leto dejavnosti uspešno vklju�evale v naše delo in dosegli smo vse zastavljene cilje. Veliko izdelkov in idej bomo lahko vklju�evali in uporabljali pri svojem nadaljnjem u�no-vzgojnem delu. Menim, da je projekt obogatil naše delo v Bolnišni�ni šoli, našim šolarjem pa prinesel širino in pogled preko naših meja, nove izkušnje tako na podro�ju spoznavanja evropskih držav, tudi Slovenije, potovanj, motivacije za u�enje in uporabo tujih jezikov, kot uporabe IKT tehnologije. Prav tako menim, da smo veliko tega pridobile tudi sodelujo�e kolegice naše šole. MODRI STOL (Tjaša Funa �ehovin) V letošnjem šolskem letu se je na oddelku otroške kirurgije tretji� odvila delavnica Modri stol (11.06.2013), v kateri so sodelovali trije otroci z oddelka in njihovi starši ter štirje u�enci, ki se udeležujejo Unesco kluba na OŠ Ledina. Gre za projekt, ki ga je leta 2000 za�ela OŠ Maksa Pleteršnika Pišece. U�enci zbirajo stare stole in jih pobarvajo z modro barvo, nato pa jih poslikajo z rumeno. �ez poletje stole razporedijo na javna mesta, da si mimoido�i lahko odpo�ijejo. Poleg samega barvanja in likovnega ustvarjanja je bistvo projekta delavnica z vodenim pogovorom na izbrano aktualno temo. Ker se na oddelku C1 hospitalizirani otroci hitro menjavajo, smo se letos odlo�ili, da bomo izvedli pogovor in delavnico isto�asno. Otroci so se najprej predstavili in povedali, kaj radi po�nejo, potem pa smo se pogovarjali o bolnišni�ni šoli in o boleznih, ki jih na oddelku zdravijo. Za temo delavnice smo si letos zbrali »vrednote«.

60

Kljub temu, da so na delavnici sodelovali otroci zelo razli�nih starosti (od 1. do 8. razreda), je sodelovanje med njimi lepo steklo. Pobarvali smo tri majhne stole, ki so ostali na oddelku, eden bo odpeljan na OŠ Ledina. Otroci so kot glavne vrednote izpostavili veselje, ljubezen in prijateljstvo ter s temi motivi so stole tudi okrasili. Delavnica je bila prijeten zaklju�ek šole in uvod v po�itniške dni. Dosegli smo vse zastavljene cilje, zato na�rtujemo izvedbo delavnice tudi v naslednjem šolskem letu. IS ANYBODY ON THE OTHER SIDE, eTwinning projekt (Alenka Prevec, Natalija Podjavoršek V omenjenem projektu sta sodelovali dve u�iteljici naše šole, in sicer Alenka Prevec in Natalija Podjavoršek. Poleg naše šole je bila v projekt vklju�ena še ena bolnišni�na šola iz Švedske ter dve šoli iz Poljske. Uradno sta bili vklju�eni še dve šoli iz Hrvaške. Za prvo od njih se je projekt e-twinning zaklju�il zaradi premestitve vklju�ene u�iteljice na drugo delovno mesto. Druga šola, kot kaže, ni uspela zagotoviti ustrezne tehni�ne podpore za vklju�itev v projekt in tako nobena šola iz Hrvaške ni sodelovala v nobenem sre�anju omenjenega projekta. Sre�anja smo imeli preko VOX – konference. Na za�etku šolskega leta je bilo veliko volje in energije zato, da nam uspe. Partnerske šole so se veselile novih sre�anj prek VOX konference. Za sodelujo�i u�iteljici iz naše šole je to pomenilo predvsem izobraževanje drugih šol na podro�ju pou�evanja na daljavo. Naša šola je bila na tem podro�ju velik korak pred vsemi ostalimi. Kljub vsemu smo vztrajali in upali, da, ko bodo kolegi dobili dovolj znanja, bomo lahko za�eli sodelovati kot enakovredni partnerji in bomo lahko izpeljali tudi na�rtovana sre�anja z VOX konferenco z otroki v bolnišnici. Tako smo izpeljali štiri skupna sre�anja in nato še nekaj poskusnih sre�anj z u�itelji posamezne šole. Žal pa do enakovrednega sodelovanja ni nikoli prišlo. Bolnišni�ni u�itelji na drugih šolah bodisi niso imeli ustrezne tehni�ne opreme na delovnem mestu (sami so se v projekt vklju�evali od doma) bodisi pa tehni�ne opreme na šoli niso upali uporabljati brez ra�unalni�arjev iz svojih šoli. Navedeno je imelo za posledico zelo omejen �as za možno povezavo med šolama. Pravzaprav se je pri dveh šolah ustavilo že, ko bi morali pripraviti predstavitveni ppt svoje šole in ga obesiti na portal e-twinning. To je naredila le naša šola in bolnišni�na šola iz Poljske. Nekaj �asa smo še vzpodbujali sodelujo�e, da naredimo dogovorjeno in se kasneje povežemo skupaj z u�enci, a vedno bolj jasno je bilo, da zato ni ve� pravega interesa. Zato je trenutno projekt v mirovanju. Ne glede na zaklju�ek smo imeli na za�etku u�itelji med seboj nekaj obetavnih sre�anj. Vse aktivne partnerske šole so zagotovo od nas dobile veliko dobrih idej za še boljše delo v bolnišni�ni šoli, tudi Alenka Prevec in Natalija Podjavoršek pa sta bolje spoznali delovanje drugih bolnišni�nih šol. Kot sta opazili, se je vzporedno z nami pojavil na e-twinningu še en projekt za u�ence v bolnišni�ni šoli, in sicer What's going on in the hospital? Mogo�e bi se kazalo v naslednjem letu pridružiti temu projektu in videli kaj se dogaja. Ta pridružitev pa bi bila brez predhodnega na�rtovanja. Projekt predvideva kar nekaj aktivnosti z u�enci v bolnišni�ni šoli, ki niso neposredno vezane na pouk. Izpeljali bi jih lahko le v okviru kakšnega dneva dejavnosti. Na sre�o je sodelovanje v e-twinning projektu precej svobodno in zato je takšno pristopanje in odstopanje od projektov pri e-twinningu nekaj zelo obi�ajnega. ROBINZONOVA BRALNA ZNA�KA (Andreja �ušin) Že šesto šolsko leto v bolnišni�ni šoli beremo tudi za Robinzonovo bralno zna�ko. U�iteljice razrednega pouka in slovenistke ugotavljamo, da se tega branja praviloma lotevajo le na razredni stopnji. Tudi na tej stopnji pa je velikokrat bodisi zdravstveno stanje preslabo bodisi obremenjenost s šolskim delom tako velika, da tega branja u�enci ne zmorejo ali niso

61

motivirani zanj. Nekateri otroci in mladostniki pa v bolnišni�ni šoli berejo za svojo bralno zna�ko. Razmere pa se, tako glede na razli�na šolska leta kot tudi glede na razli�ne oddelke, spreminjajo. V šolskem letu 2012/13 so bili tako kot prejšnje leto zelo uspešni pri osvajanju Robinzonove bralne zna�ke na oddelkih C3 (17 u�encev) in A2 (3 u�enci); 13 u�encev je bilo iz 1. triade, 7 pa iz 2. tirade. Njihova mentorica je bila Minca Gale, ki je u�encem ponudila predvsem kakovostne knjige založbe Epta. Na oddelku C2 je osvojil zna�ko en drugošolec; mentorica je bila Mojca Topi�; na oddelku A3 pa je zna�ko osvojila ena šestošolka pod mentorstvom Ane Dobovi�nik in Patricije Mavri�. Kot je zapisala Ana Dobovi�nik, je bilo pri tej deklici branje predvsem terapevtske narave, saj v �asu zdravljenja ni zmogla šolskega dela in si je z branjem koristno zapolnila �as, ki ga je preživela v bolnišnici. Obenem pa je bilo tudi zelo pomembno za razvoj njene veš�ine branja in za pridobivanje znanja, saj je imela u�enka že v osnovi primanjkljaje na posameznih podro�jih u�enja, tudi pri branju. Kljub temu da osvojenih bralnih zna�k ni tako veliko, tudi Robinzonova bralna zna�ka zagotovo vodi do navdušenja za branje, do boljše bralne pismenosti in do boljšega po�utja v bolnišnici, zato nas bo v bolnišni�ni šoli spremljala še naprej. LEDINSKI METULJ (Tanja Babnik, Marta Maren�e) Osnovni cilji projekta so bili:

• sodelovanje u�iteljic I. triade na OŠ Ledina in bolnišni�ne šole; • povezovanje zdravih in bolnih šolarjev preko skupinskega projekta; • obisk u�iteljic bolnišni�ne šole (razgovori, odgovori na vprašanja u�encev); • razvijanje �ustvene inteligence u�encev (vživljanje v želje in potrebe drugih, so�utje),

razmislek o pomembnih vrednotah v življenju (zdravje, dom, prijateljstvo, pomo�); • oblikovanje metuljev in rožic iz papirja; • zaklju�ek projekta z razstavo v prostorih bolnišnice in njenim ogledom (obisk

Ledinskih u�encev); Vodja/koordinatorka v Bolnišni�ni šoli: Marta Maren�e, Koordinatorka na OŠ Ledina: Helena Ogorevc Projekt je potekal v �asu od jeseni do konca pomladi. Sodelovali so vsi u�enci I. triade na OŠ Ledina, v Bolnišni�ni šoli pa so se pridružili tudi nekateri u�enci II. triade. Objektivni razlogi (bolniška odsotnost vodij projekta) so narekovali reduciranje nekaterih ciljev (�as postavitve in otvoritev razstave z gledališkim nastopom u�encev, selitev razstave na OŠ Ledino in URI So�a). Osnovni cilji projekta pa so bili v celoti uresni�eni. U�enci na URI So�a so sodelovali v sklopu vseh aktivnosti, ki so potekale na Pediatri�ni kliniki. Sodelovanje po e pošti ni potekalo, ker so bile vse splošne aktivnosti prilagojene tudi za gibalno ovirane u�ence. Razstava se ni preselila na URI So�a, ker bi bil transport preve� zahteven in tudi za to obliko razstave ni bilo primernega prostora. Z medsebojno pomo�jo in sodelovanjem so u�enci izdelali lep cvetni otok z metulji. Pomenljiva so bila sporo�ila bolnih u�encev, ki so v svojih željah najve�krat izrazili potrebo po domu, zdravju in prijateljih. Razstavo v avli Pediatri�ne klinike so obiskali tudi u�enci OŠ Ledina in bili nad njo navdušeni. Projekt je bil zastavljen kot poizkus tesnejšega sodelovanja u�encev in u�iteljic v obeh delih šolskega kolektiva. V skupni analizi smo ugotovile, da si sodelovanja želimo tudi v prihodnje, pri �emer pa bomo dajale prednost strokovnim temam. Osnovno sporo�ilo projekta Ledinski metulj, da s skupnimi mo�mi zmoremo ve�, ostaja vodilo za sodelovanje tudi v prihodnjem šolskem letu.

62

MEDNARODNA KULTURNA IN ŠPORTNA IZMENJAVA LJUBLJANA–BRUSELJ �as izvajanja projekta: 26. 05. 2013 – 01. 06. 2013 (Irena Nemani�) Letošnje izmenjave se je udeležilo osem mladostnikov Lidija Ketiš (13 let), Matej Kolbl (13 let), Jernej Slivnik (13 let), Natalija Belec (13 let), Bojc Šepi� (13 let), Tina Belec (13 let), Tamara Belec (13 let), Teja Belec (13 let). V spremljevalni ekipi so bili delavci URI So�e (Simona Korelc, Nena Vovk, Jana Šafari�, Marija Pibernik) in u�iteljice OŠ Ledina Bolnišni�na šola (Tanja Be�an, Branka Žnidarši�, Irena Nemani� Dujmovi�, Tanja Babnik). Udeležence izmenjave je izbral tim otroškega oddelka URI So�a in Bolnišni�ne šole. Upoštevali so pogostost vklju�itve v celostno rehabilitacijo na URI So�a, bolezen oz. okvaro, starost, otrokovo samopodobo, potrebe po socialni vklju�enosti v širše socialno okolje, želja po druženju in pridobivanju novih izkušenj. Skupina mladostnikov je bila najmlajša do sedaj, starostno homogena, 5 jih je uporabljalo za gibanje vozi�ek, glede na zdravstveno stanje sta bila dva po nezgodni možganski poškodbi. Zaradi posebnosti otrok je bilo tudi spremljevalcev osem, kar je zagotavljalo nemoteno mobilnost in bivanje.Zaradi letalskega leta, ki nam ga je po ugodni ceni ponudila Adria Airwaiys , je izmenjava potekala dan dlje kot do sedaj, torej sedem dni. Udeleženci so se pred odhodom na izmenjavo sre�ali na Bolnišni�nih olimpijskih igrah, kjer so pridobili prve informacije o izmenjavi, na mini oviratlonu in se udeležili zaklju�ka šolskega leta na URI So�a. Ve�kratno druženje je bilo namenjeno tako otrokom kot njihovim staršem. Z veseljem in sr�nostjo so se udeleževali teh dogodkov, navezali prve stike z vsemi udeležencu izmenjave. Tudi straši so imeli priložnost, da so se spoznali.Program izmenjave je bil sestavljen iz razli�nih dejavnosti, nekatere smo izpeljali sami, nekatere pa skupaj z u�itelji šole L'Ecole Escale iz Limala (okolica Bruslja). Izmenjava je bila bolj kulturno naravnana. 1. dan - namestitev v hotelu in ogled mesta 2. dan - Obisk šole L'Ecole Escale v Limalu in u�enje francoš�ine/slovenš�ine, ogled mesta 3. dan - Obisk Evropskega parlamenta in razstave Se�oveljske soline 4. dan - Celodnevni izlet Brugge - Blankenberge- Atomium 5. dan - Kuharska delavnica in u�enje angleš�ine v šoli L'Ecole Escale 6. dan - Ogled Hergejevega muzeja stripov. 7. dan - odhod domov Prvi dan smo izžrebali pare otrok in spremljevalcev, ki so poskrbeli za skupno ve�erjo v hotelu. To pomeni, da so izbrali jedilnik, skupaj šli v trgovino, skuhali in postregli. Za sprotno objavo na FC so se mladostniki dobili vsak ve�er in napisali vtise, Irena in Nena sva izbrali fotografije, Tanja Be�an pa je vse še jezikovno uredila. Vse dejavnosti so bile izbrane tako, da bi mladostniki pridobili kar najve� razli�nih izkušenj, tako z vrstniki iz Bruslja, kot med sabo, spodbujali smo jih k samostojnosti, potrpežljivosti, sodelovanju. Posebna izkušnja je bila vožnja s podzemno železnico in pot v dežju do parlamenta. Mladostnikom je bilo vše� u�enje francoš�ine saj smo znanje med vožnjami ves �as utrjevali. Zelo so uživali tudi na kuharski delavnici. Tanja Be�an je sproti pisala dnevnik, Nena je fotografirala, Simona je snemala, tako da je vse dogajanje dokumentirano. Dnevnik sta oblikovali Irena in Tanja Babnik. Izmenjavo je omogo�ilo društvo Kros, ki je denar zbiralo s prodajo koledarjev DVA OBRAZA NAŠEGA SVETA 2013 (ustvarjalci koledarja: Arne Hodali�, Atelje Balant, Aleksander Zadel, Repro MS, Tiskarna DTD, Meta Krese, Andreja �ušin Gostiša in Tanja Babnik). Stroški letošnje izmenjave so bili: 5400 € hotel z zajtrkom, 3200 € letalske karte, 1600 € stroški Bruslju (hrana, prevoz, ogledi), 160 € žepnina za otroke, dnevnice 1000 €. Bolnišni�na šola Ledina in društvo Kros bosta sodelovala pri izmenjavi še prihodnje leto.

63

INOVACIJSKI PROJEKT: ZAKAJ JE POU�EVANJE NA DALJAVO KORISTNO (Alenka Prevec) V tem šolskem letu smo nadaljevali z izvajanjem Inovacijskega projekta: Zakaj je pou�evanje na daljavo koristno. Projekt je tako zaklju�en. V projekt je bilo vklju�enih devet u�iteljev bolnišni�ne šole:

• odgovorni nosilec projekta in vodja šole mag. Tanje Be�an, • vodja projekta in u�iteljica BIO, NAR, KEM Alenka Prevec, • u�iteljica razrednega pouka Metoda Leban Derviševi�, • u�itelj ZGO, GEO, DDE Mirsad Skorupan, • u�iteljica MAT, FIZ Natalija Podjavoršek, • u�iteljica MAT, FIZ Irena Nemani� Dujmovi�, • u�iteljica TJA Tjaša Funa �ehovin, • u�iteljica TJA, TJN Meta Kerševan, • u�iteljica SLO Andreja �ušin Gostiša.

Naša strokovna konzulentka na ZRSŠ je dr. Natalija Komljanec je pomagala pri zbiranju literature. Tudi letos smo na daljavo pou�evali ve� u�encev in dijakov. Nadgradili smo izkušnje iz lanskega leta. Starostna meja u�encev, ki smo jih v letošnjem šolskem letu pou�evali, se je še znižala. Pri pou�evanju smo praviloma uporabljali videokonferen�ni sistem VOX. Grafi�ne tablice so naše podaljšane roke oziroma dober u�ni pripomo�ek. Še vedno smo se sproti obveš�ali o tehni�nih težavah pri samem izvajanju in odpravi le-teh. Kadarkoli smo se s soo�ili s težavami pri izvajanju pouka, nam je na pomo� prisko�il kolega Mirsad Skorupan. Ocenjujemo, da smo od za�etka projekta kar precej napredovali. Nove tehnologije se ne bojimo uporabljati, sicer pa že vemo, da kar se danes novega nau�imo pri IKT, bo že jutri zastarelo. Zato pa smo mi tisti, ki moramo napredku slediti in iskati možnosti in metode, kako bi omogo�ili kakovostno kontinuiteto šolskega dela. Mislim, da z vklju�itvijo v Inovacijski projekt u�itelji niso imeli dodatnega dela, zato nih�e ni izrazil želje, da bi izstopil. Vse kar se pri tem novega nau�ijo, lahko koristno uporabljajo pri vsakdanjem šolskem delu. Kljub temu, da bomo Inovacijski projekt zaklju�ili, se bomo �lani izobraževali naprej, izziv so nam i-u�beniki. Kot vodja projekta bom naše triletno delo predstavila v strokovnem �lanku. E-PALS (Meta Kerševan, Tjaša Funa �ehovin) V letošnjem šolskem letu smo sodelovali z angleško bolnišni�no šolo iz Bradforda. Zaradi slabše opremljenosti z IKT je bilo e-dopisovanje z angleškimi vrstniki oteženo, pogovori preko Skype-a pa niso bili mogo�i. V prvih mesecih šolskega leta smo s štirimi u�enci vzpostavili elektronsko dopisovanje, ki je trajalo nekaj tednov pod u�iteljevim mentorstvom. Po za�etni izmenjavi mailov, v katerih so si otroci izmenjali osnovne informacije in predstavili svoje dežele, je bila nadaljnja komunikacija prepuš�ena posameznim u�encem. Izkazalo se je, da so u�enci v�asih na odgovor dolgo �akali, tako da je njihova motivacija za dopisovanje popustila. Šola v Bradfordu je majhna, u�enci pa se vra�ajo na kontrolne preglede na ve� tednov. Brez nenehnega nadzora nad izmenjavo mailov se u�enci sami niso trudili dovolj, da bi obdržali za�etna e-prijateljstva in nadaljevali z dopisovanjem. Meniva, da bi bilo smiselno nadaljevati s projektom z drugo (ve�jo) bolnišni�no šolo, ki bi nam ponudila ve�ji izbor dopisovalcev.

64

13. TABOR SONCA IN RADOSTI (Sinja Jan�ar) Pediatri�na klinika - Klini�ni oddelek za nefrologijo (Center za otroško dializo in transplantacijo) v Ljubljani in OŠ Ledina, bolnišni�na šola sta letos v sodelovanju z Društvom ledvi�nih bolnikov Ljubljana že trinajsti� organizirala in izvedla tridnevni taborov Sonca in radosti, ki so se ga udeležili otroci in mladostniki z za�etno in kon�no odpovedjo ledvic. Pomo� nam je nudilo tudi DLB Ljubljana. Tabor smo aktivno preživeli na Pohorju. Od petka 10. 05. do nedelje 12. 05.2013 smo uživali v CŠOD Planinka. Pestro zapolnjen konec tedna sta naredila tudi zanimiva in pou�na ogleda akvarija v Mariboru in rudnika v Velenju. V CŠOD Planinka smo imeli raznolike zabavne igre ter igre z žogo, ki jih je vodil Jakob Megli�. Igre je spremljal smeh in tekmovalni duh. Imeli smo ve� delavnic, kot je izdelava etuija za mobitel, ki ga je vodila prostovoljka Katja, spoznavanje in prepoznavanje zeliš�, ki sta ga vodili u�iteljici Mojca Topi� in Branka Žnidarši�. Sobotni ve�er nam je popestrila tudi pantomima zdravnikov in sester. Imeli smo uro aerobike, ki jo je vodil Luka Pintar, krajši pohod, že ustaljeni vsakoletni piknik s peko na žaru in pekom prof. Kendo ter družabne igre na prostem. Izpeljali smo naravoslovni kviz, ki je vklju�eval raznolika vprašanja, tematike petkovega in sobotnega dogajanja in novih znanj ter športni dan na temo ples. Žal pa zaradi slabega vremena, dežja in vetra nismo izpeljali ogleda planetarija, ki smo se ga zelo veselili. Z gospodom Sebastijanom Jakšo, ki nam to lahko omogo�i, smo domenjeni, da bomo skušali to izpeljati na naslednjem taboru, naslednje šolsko leto. Cilji, ki smo si jih zadali, in sicer

• sproš�eno druženje otrok in mladostnikov zunaj bolnišni�nih zidov, • razvijanje zdrave tekmovalnosti, • izmenjava izkušenj, • razvijanje strpnosti in pomo�i med udeleženci

so bili v celoti doseženi. TRI DOBRE STVARI (Mojca Topi�, Branka Žnidarši�) Aktiv u�iteljic prve in druge triade meni, da so bile Tri lepe stvari vse šolsko leto vtkane v vsakdanje pedagoško delo, nikakor pa ne tako, da bi lahko dejavnost vrednotili kot projekt. Aktiv u�iteljic prve in druge triade je vse šolsko leto zelo dejavno sodeloval tudi v projektih Comenius in Ledinski metulj. Na oddelkih so nastajali prispevki za šolsko spletno stran, ki so v svojem bistvu “oddel�ne lepe stvari”. Tri lepe stvari so torej že vtkane v vsakdanje delo u�iteljic prve in druge triade, zato menimo, da te dejavnosti ne bi ve� vrednotili kot projekt. Pravzaprav smo ponosni, da se je iz malega in preprostega projekta razvila vsakdanja, obi�ajna, a še kako dragocena dejavnost. V strokovnem aktivu prve in druge triade pa velja vsako leto še opomniti na bistvo in cilje treh lepih stvari, da dejavnost v naslednjih letih ne bi zamrla. SPREMLJANJA VKLJU�EVANJA ŠOLARJEV V SVOJE ŠOLE PO NA NOVO NASTALIH OBOLENJIH IN POŠKODBAH MOŽGANOV (Tanja Babnik) V tem šolskem letu smo vse �lanice skupaj realizirale naslednje cilje:

• Predstavitev prilagoditve dela z gibalno oviranim otrokom v 1. razredu; • sestava vprašalnika za udeležence dvodnevnega izobraževanja na URI So�a

Vklju�evanje otrok s posebnimi potrebami v programe izobraževanja; • dvodnevni seminar z delavnicami Vklju�evanje otrok s posebnimi potrebami v

izobraževanje; • analiza vprašalnika Vklju�evanje otrok s posebnimi potrebami v izobraževanje; • izmenjava izkušenj pri uporabi prilagoditev na podro�ju ra�unalniške tehnologije.

65

Vsi cilji, ki smo si jih zadale in jih še sproti dopolnjevale, so bili uspešno realizirani. Sabina Andlovic, Svetlana Logar, Brigita Pirnat in Tanja Babnik smo v za�etku oktobra na Uri So�a predstavile delo, prilagoditve in posebnosti gibalno oviranih u�encev. Predstavitve se je udeležilo šest šol (u�iteljice in svetovalne delavke), ki so v tem šolskem letu vklju�evali gibalno oviranega otroka v 1. razred. Udeleženke strokovnega sre�anja so bile zelo navdušene; sporo�ale so, da jim bo s pomo�jo te predstavitve lažje na�rtovati ustrezne prilagoditve. Kot negativno pa so ocenile �as, saj bi si želele, da bi bila predstavitev prej, preden so oblikovale individualizirani na�rt dela za posameznega u�enca. Na pobudo vodje bolnišni�ne šole Tanje Be�an smo k sodelovanju v projektu povabile bivšo sodelavko, specialno pedagoginjo Niko Jenko, sedaj profesorico na Pedagoški fakulteti, na oddelku za Specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Pod njenim vodenjem smo skupaj sestavile vprašalnik za udeležence dvodnevnega seminarja Vklju�evanje otrok s posebnimi potrebami v programe izobraževanja, ki je potekalo na URI So�a. Z vprašalnikom smo želele ugotoviti predvsem to, katere prilagoditve in v kolikšni meri jih posamezni u�itelji ter svetovalni delavci na šolah ali zavodih uporabljajo. Vsi udeleženci seminarja, teh je bilo približno 84, so dobili vprašalnik, ki so ga zadnji dan, po zaklju�ku delavnic tudi vrnili. Zelo natan�no analizo vprašalnikov, skupaj z ugotovitvami, je pripravila Nika Jenko. Na omenjenem seminarju je pomen bolnišni�ne šole v procesu rehabilitacije predstavila vodja šole Tanja Be�an; Sabina Andlovic in Tanja Babnik pa sta predstavili sodelovanje specialnega pedagoga in u�itelja pri prilagajanju u�nega procesa za otroke s posebnimi potrebami ter pripravili delavnico z naslovom Prilagojene u�ne oblike dela. Vsa predavanja in delavnice so si lahko udeleženci naknadno prebrali na spletni strani URI So�a. Za naslednje šolsko leto smo že poslale vabila in vprašalnik za predstavitev dela z gibalno oviranim u�encem, ki se bodo v naslednjem šolskem letu vklju�evali v 1. razred. Izobraževanja in vprašalniki so velika nadgradnja našega skupnega dela pri osveš�anju strokovnih delavcev o pomenu prilagoditev v procesu izobraževanja; menimo, da je ta nadgradnja izredno dragocena. NAMIZNI TENIS NA URI SO�A (Tanja Babnik) Tudi v letošnjem šolskem letu je bil namizni tenis del izvajanja prilagojenih športnih dejavnosti OŠ Ledina bolnišni�na šola na URI So�a. U�enje oz. igranje namiznega tenisa je potekalo v sodelovanju z u�iteljico bolnišni�ne šole, Tanjo Babnik in prostovoljcem Darjanom Vizjakom. Namizni tenis je potekal ob sredah, od 13.00 do 14.00 ure, v telovadnici So�e. V povpre�ju so bili na urah namiznega tenisa prisotni trije u�enci, tako razredne kot predmetne stopnje. Celotna populacija, tako fantje kot dekleta, so zelo radi prihajali na ure igranja, saj je bila igra prilagojena vsakemu posameznemu u�encu. Pri u�nih urah smo upoštevali predznanje vsakega posameznega u�enca in psihofizi�ne sposobnosti. Ve�ina športnikov –u�encev je bilo na rehabilitaciji dalj �asa, tako smo lahko spremljali njihov napredek pri igri. Vsi so pri igri zelo napredovali in tako je bila motivacija za igro vsak teden velika. V tem šolskem letu se je en u�enec po poškodbi glave vklju�eval v namizni tenis kar tri mesece. Napredek je bil opazen na ve� podro�jih. Izboljšala se je tehnika igre in pove�ala se je psihofizi�na kondicija. Pri psihofizi�ni kondiciji se je pove�ala fizi�na mo� in ravno tako usmerjena pozornost in koncentracija, ki smo jo z igro razvijali in krepili. Ravno tako smo bili pozorni na medvrstniške odnose, ki so se razvijali in krepili. Pri igri so se nam pogosto pridružili tudi starši otrok, s katerimi smo krepili socialne odnose in jih navali na posebnosti njihovega otroka v športnih aktivnostih.

66

Namizni tenis je za tovrstno populacijo zelo pomemben in koristen, saj je to šport, v katerega se po težjih poškodbah ali boleznih možganov lahko otroci najprej vklju�ijo. To jim zelo veliko pomeni, saj je to ena od pozitivnih vzpodbud v procesu rehabilitacije in jim pomaga pri preizkušanju in ob�utenju lastnih telesnih in duševnih zmogljivosti. RA�UNALNIŠKA PISMENOST BOLNIŠNI�NE ŠOLE (Mirsad Skorupan) Na za�etku šolskega leta 2012/2013 smo nabavili tri tabli�ne ra�unalnike razli�nih proizvajalcev, ki so bili tako po kakovosti kot po ceni razli�ni. Želeli smo ugotoviti, katera od kupljenih naprav bi bila najbolj primerna za uporabo pri vzgojno-izobraževalnem delu na oddelkih. Vsak u�itelj je imel na razpolago tabli�ni ra�unalnik za mesec dni. Ugotovitve so bile razli�ne. Vse je najbolj begala neodzivnost tablic, kar se je dogajalo, ko je bila slaba internetna povezava. Pri nakupih tablic se bomo zato v bodo�e usmerili na iskanje tablic, ki imajo dobro brezži�no povezavo. Trenutno imamo vsi u�itelji v uporabi prenosne ra�unalnike ter nekaj stacionarnih, ki so v lasti klinike. Nekaj je tudi naših - prinesli smo jih iz stare bolnišnice. Imamo tudi novejši, zmogljivejši ra�unalnik, ki se nahaja v u�iteljski sobi na Pediatri�ni kliniki. Tu imamo vsi u�itelji s prenosnimi ra�unalniki dostop do brezži�nega interneta. Na oddelkih, v šolskih prostorih, pa imamo na stacionarnih ra�unalnikih mrežno povezavo do interneta. Na Ortopedski kliniki je en ra�unalnik povezan z internetom, tako imajo u�enci in dijaki neposreden dostop do svetovnega spleta. Na Dermatološki kliniki imamo dostop do interneta v u�ilnici. Tam smo namestili tudi boljši stacionarni ra�unalnik. Za potrebe pouka imamo sedaj tudi na oddelku adolescentne psihiatrije dostop do interneta. Tudi v letošnjem šolskem letu nismo nabavljali nove didakti�no - izobraževalne programske opreme. Razlog vidim v tem, da je dostop do interneta in e-gradiva, ki obstajajo na svetovnem spletu, zamenjal klasi�no didakti�no programsko opremo na CD. V letošnjem šolskem letu smo za�eli s ustvarjanjem žive šolske spletne strani. Na za�etku je bilo precej težav s samostojnim postavljanjem; po enem letu uporabe se je samostojnost pove�ala. Ko ho�ejo nekateri u�itelji malo ve�, boljše, lepše oblikovanje, jim prisko�im na pomo�. Spletno u�ilnico, zborni�no, smo letos pomladi posodobili (moodle 2.0). Kljub druga�nosti nekaterih ukazov smo se ve�ina u�iteljev znašla in jo redno in pravilno uporabljamo. To spletno u�ilnico, zbornico, kjer imamo postavljene urnike, obvestila, novosti, zapisnike konferenc, ocenjujem kot odli�no. Tudi vsak u�itelj ima svojo spletno u�ilnico, ki mu služi kot prostor za odlaganje lastnih vsebin, ki jih potrebuje za pouk. Nekateri u�itelji svojo spletno u�ilnico uporabljajo pogosto, drugi malo manj. Te u�ilnice bomo v prihodnje posodobili. OŽIVITEV ŠOLSKE SPLETNE STRANI ( Mirsad Skorupan, Tanja Be�an in vsi u�itelji) V za�etku šolskega leta smo si zadali cilj, da bi šolsko spletno stran v ve�ji meri sprotno posodabljali. Do sedaj smo namre� to storili le enkrat letno, s sicer zelo zanimivimi Dobrimi vestmi. Ta neposodobljenost pa je za vse nas postala mote�a. Na�rtovali smo, da bi spletno stran redno posodabljali:

• z aktualizirano uvodno stranjo (Tanja Be�an), • z novicami s posameznih oddelkov (razredniki), • z dnevi dejavnosti (nosilci dneva), • s poro�ili posameznih projektov (nosilci projektov).

Uredniški odbor šolske spletne strani je bil vse leto aktiv slovenistk, tehni�no podporo pa je u�iteljem nudil Mirsad Skorupan.

67

Kljub dolo�eni meri strahu in dvomom ob zaklju�ku šolskega leta ugotavljamo, da nam je oživitev lepo uspela; naša spletna stran je postala zanimivejša, prinaša sprotne pomembne informacije o pestrosti in bogastvu našega dela. Tako jo uporabljamo lahko tudi v bolnišni�ni šoli, kot informacijo za u�ence in u�enke, ki se v našo šolo šele vklju�ujejo. Za naslednjo šolsko leto smo se dogovorili, da bi s sprotnim posodabljanjem nadaljevali, in sicer:

• z aktualizirano uvodno stranjo (Tanja Be�an), • z novicami s posameznih oddelkov (razredniki in ostali u�itelji), • s poro�ili posameznih projektov (nosilci projektov).

Mirsad Skorupan pa bo skušal za naslednje šolsko leto najti tako tehni�no rešitve, da bi urejanje šolske spletne strani postalo preprostejše in nam bi vzelo tudi manj �asa. BOLNIŠNI�NA ŠOLSKA KNJIŽNICA (Andreja �ušin Gostiša) V šolskem letu 2012/2013 je izposoja knjig potekala dvakrat tedensko (ob ponedeljkih in �etrtkih) na oddelkih C3 in C5, na drugih pa po dogovoru. Knjige je izposojala Patricija Vi�i�. Najve�je povpraševanje je bilo po knjigah z mladostniško tematiko (odraš�anje), mlajše bralke pa si najraje izposojajo Anice Dese Muck in knjige o vilah. Vseh izposoj je bilo 304. Tudi v tem šolskem letu smo nekoliko posodobili našo ponudbo; kupili smo za 728,18 evrov leposlovnih knjig, in sicer predvsem za mladostnike. Vse knjige smo kupili v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi cesti 27. Dijaki in dijakinje Gimnazije Poljane pa so nam podarili 34 novih leposlovnih knjig po svojem (odli�nem) izboru. �

U�BENIŠKI ŠOLSKI SKLAD (Andreja �ušin Gostiša) V letošnjem šolskem letu smo kupili za 418,37 evrov u�beniškega gradiva (številka je nekoliko nižja kot lani, ko smo kupili gradivo za 517,64 evrov). Ra�un smo poravnali iz materialnih stroškov šole. U�beniško gradivo smo kupili v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi cesti 27.

• Poleg vsakodnevnega šolskega dela in že omenjenih posebnih projektov smo v letošnjem šolskem letu izvedli tudi dneve dejavnosti. Po opravljenih analizah in evalvacijah lahko re�emo, da smo jih izvedli uspešno. Dneve smo morali zelo skrbno na�rtovati, ker smo ob njih praviloma izvajali tudi pouk za tiste šolarje in šolarke, za katere je bil zares potreben. Glede na izkušnje v preteklem šolskem leta smo letos dneve dejavnosti bolj enakomerno razporedili �ez vse šolsko leto, kar se je izkazalo za odli�no potezo. Tudi premaknitev bolnišni�nih olimpijskih iger v zimski �as se je izkazala za ve� kot odli�no.

Kulturni dnevi (�asopisna hiša. Ustvarjajmo (�asopis), Ustvarjajmo gledališ�e, Slovenija - država nas vseh) so bili, lahko re�emo, posve�eni predvsem ustvarjanju. Ustvarili smo tudi svoj šolski �asopis, ki je izšel v drugi polovici junija - zares kakovosten. Obvezni šolski proslavi ob kulturnem prazniku in dnevu državnosti smo na svojstven na�in izvedli tudi v bolnišni�ni šoli na posameznih oddelkih in na e na�in, s temi ustvarjalnimi dogajanji pa smo obogatili tudi našo spletno stran. Na�rtovanega kulturnega dne na temo Film nam zaradi zapletenih logisti�nih zadev ni uspelo izvesti; zamenjali smo ga z ustvarjanjem gledališ�a, kar je med u�ence in u�enke prineslo veliko radosti. Predvsem smo ponosni, da so bili na naših kulturnih dneh naši šolarji in šolarke ves �ase dejavni in so bili tako tudi sami kulturni ustvarjalci.

68

Letošnji naravoslovni dnevi (Žita–Poklici v cestnem prometu, Emona, Astronomija) so bili izjemno kakovostni. Le prvi je bil vsebinsko lo�en za u�ence 1. in 2. triade; tako smo se (modro) odlo�ili zato, da smo ta dan lahko povezali s projektom Comenius. Sicer so naravoslovni dnevi med u�ence in u�enke prinesli obilico raziskovalnega duha. Zna�ilnost letošnjih dni pa je, da so nam pri sami izvedbi dni pomagali gostje, ki so posamezne dneve naredili še bolj zanimive in privla�ne (inštruktor varne vožnje, reševalci na Reševalni postaji Ljubljana, policisti; društvo Vespesjan in njihov rimski vojš�aki ter prebivalke Emone; planetarij v avli Pediatri�ne klinike). Športni dnevi (Igre na ploš�i/štafetne igre/igre z žogo, Ples, Bolnišni�ne olimpijske igre, Šport za zdravje in stare slovenske gibalne igre.) so tudi v letošnjem šolskem letu prinesle vrsto gibalnih dejavnosti, primerne za vsakogar v bolnišnici. Ponosni smo, da z gibalnimi dejavnostmi nadaljujemo tudi v navidez tako za šport neprimerni instituciji, kot je bolnišnica. Na podro�ju športnih dni je bilo v letošnjem šolskem letu kar nekaj novosti. Zadnji športni dan smo posvetili starim slovenskim gibalnim igram, ki so bile med šolarkami in šolarji odli�no sprejete. Izvedli pa smo tudi prve zimske bolnišni�ne olimpijske igre – v februarju; uspele so ve� kot odli�no. Na njih smo gostili kar celotno ekipo košarkarjev Uniona Olimpija Igre smo tokrat za�eli z uvodno slavnostno prireditvijo na Pediatri�ni kliniki, ki jo je kot v dobrih starih �asih vodil Igor E Bergant. Na njej sta nam gospod Miroslav Cerar in OKS podelila evropsko priznanje za fair play. Zelo prestižno priznanje smo sprejeli z velikim veseljem ter ponosom, pa tudi spoštljivo in z veliko odgovornostjo. Prvi šolski dan v tem šolskem letu je bil tudi letos tehniški dan Po�itniška popotovanja so bila tudi pripomo�ek za vstop v novo šolsko leto, sicer pa povezana s projektom Comenius (ustvarjali smo vozila, realna in domišljijska). V novoletnem �asu smo se že tradicionalno u�ili izdelovati preprosta, a sr�na darila (Novoletno obdarovanje). Kot že vrsto let smo tudi letos en tehniški dan posvetili izdelovanju dekoracije, navijaških rekvizitov ter vsega potrebnega za naše bolnišni�ne olimpijske igre (Priprave na bolnišni�ne olimpijske igre). V zadnjem tednu pouka pa smo izvedli zadnji dan dejavnosti - tehniški dan z naslovom Dnevnik; šolarji in šolarke so navdušeno oblikovali platnice novih dnevnikov, s katerimi bodo v bodo�e delili svoje najgloblje skrivnosti Še naprej opažamo, da so poleg samih u�nih ciljev pri dnevih dejavnosti pomembni tudi vzgojni cilji, ki so vse bolj individualizirani oz. personalizirani. Zato bomo tudi v bodo�e pri realizaciji dni dejavnosti pozorni na doseganje slednjih. Tudi letos smo krepili ustvarjalnost pri šolarjih in šolarkah bolnišni�ne šole, tako na likovnem kot besednem podro�ju. Številne likovne ustvarjalne delavnice, ki so bile vtkane v šolski vsakdan, so prispevale k boljšemu vzdušju, saj je bil to hkrati tudi �as in priložnost za razrešitev marsikatere stiske, ki se je pojavila v �asu bivanja v bolnišnici. Tudi v besedni ustvarjalnosti smo bili uspešni. Kot smo že zapisali, smo izdali številko šolskega �asopisa Utrinki. Veliko besedne in tudi likovne ustvarjalnosti pa najdete tudi na naših spletnih straneh.

• V letošnjem šolskem letu smo v bolnišni�ni šoli izvedli tudi nacionalno preverjanje znanja (opravljala ga je v rednem roku devetošolka) ter spomladanski in jesenski del mature.

• Bolnišni�na šola OŠ Ledina je bila tudi v letošnjem šolskem letu znova sti�iš�e vseh

bolnišni�nih u�iteljev/u�iteljic Slovenije, bila je namre� sedež njihove študijske

69

skupine. Zaradi neugodne finan�ne situacije, v kateri država je, pa je bilo delovanje te strokovne skupine precej ohromljeno; v živo smo se sre�ali le enkrat, eno sre�anje smo izvedli na e na�in, enega pa, zopet v živo, na�rtujemo za september.

• U�itelji bolnišni�ne šole so sodelovali tudi v svojih predmetnih študijskih skupinah.

Tudi delovanje teh je bilo zaradi finan�ne krize zelo ohromljeno; ve�inoma je potekalo na e na�in

• Bolj kot sodelovanje v predmetnih študijskih skupinah (nekatere so se izkazale za ne

prav kakovostne, denimo za slovenš�ino) pa je pomembno sodelovanje u�iteljev v strokovnih aktivih na sami šoli. Delovali so, kot smo na�rtovali: strokovni aktiv slovenistk, strokovni aktiv anglistk in nemcistk, družboslovno-naravoslovni strokovni aktiv, strokovni aktiv defektologinj oddelka otroške psihiatrije in vseh defektologinj bolnišni�ne šole, strokovni aktiv u�iteljic nefrološkega in dializnega oddelka, strokovni aktiv u�iteljic 1. in 2. triade ter strokovni aktiv u�iteljic na URI So�a. Strokovno povezovanje v aktivih se je sicer izkazalo za izjemno pomembno, pa tudi kakovostno. Seveda naj omenimo, da na posameznih oddelkih delujejo tudi razširjeni strokovni timi, katerih �lanice so tudi u�iteljice bolnišni�ne šole in brez katerih si kakovostnega u�no-vzgojnega dela ni ve� mo� zamisliti. Ne smemo pa zanemariti niti dejstva, da se vsi u�itelji bolnišni�ne šole enkrat tedensko sre�amo na svoji pedagoški konferenci; tovrstnih sre�anj je bilo v letošnjem šolskem letu 36.

Zaradi pomembnosti dela strokovnih aktivov na tem mestu prilagamo zaklju�na poro�ila o njihovem delu v tem šolskem letu.

PORO�ILO O DELU AKTIVA SPECIALNIH PEDAGOGOV NA ODDELKU OTROŠKE PSIHIATRIJE (Tomo Tololeski) Izvedli smo 13 aktivov oddelka službe za otroško psihiatrijo. V aktiv je bilo vklju�enih 5 �lanov. Udeležba je bila praviloma 100%, razen v primeru izjemnih opravi�ljivih razlogov. Ugotavljamo, da smo realizirali na�rtovane cilje, in sicer:

- uspešno smo koordinirali delo specialnih pedagogov (pouk, dnevi dejavnosti), - uspešno smo usklajevali urnike in delo u�iteljev, - strokovno smo sodelovali z zdravstvenim timom, - enkrat mese�no smo urejali spletno stran, - u�enci razredne stopnje so pod vodstvom Darje Bricelj urejali knjižnico in pod

vodstvom Marte Maren�e likovno opremljali oddelek. V naslednjem šolskem letu bo aktiv specialnih pedagogov oddelka Službe za otroško psihiatrijo in zunanjih strokovnih sodelavcev potekal kot enotni aktiv. Enkrat mese�no bodo potekala organizacijska sre�anja predvsem specialnih pedagogov oddelka Službe za otroško psihiatrijo, enkrat mese�no pa bo aktiv namenjen strokovnim vsebinam in izmenjavam. PORO�ILO STROKOVNEGA AKTIVA VSEH DEFEKTOLOGOV BOLNIŠNI�NE ŠOLE (Tomo Tololeski) Izvedli smo šest aktivov vseh defektologov bolnišni�ne šole. Aktiv je sprva štel šest �lanov. Dve specialni pedagoginji se aktivov ne udeležujeta, ena je na porodniškem dopustu. Med letom je ena �lanica odšla na porodniški dopust, pridružile pa so se tri nove zunanje �lanice. Ugotavljamo, da smo realizirali vse na�rtovane cilje, in sicer:

- gostili smo strokovno skupino iz doma Mal�i Beli�eve, kjer smo predstavili delovanje bolnišni�ne šole in oddelka Službe za otroško psihiatrijo. Na koncu sre�anja smo

70

ugotovili, da je zaradi skupnih otrok, ki jih obravnavamo, naše sodelovanje izjemno pomembno.

- Na OŠ Ledina smo za u�itelje predmetne stopnje pripravili predavanje z delavnico na temo prilagoditve testov ocenjevanja znanja. Odzivi so bili zelo pozitivni. U�itelji so izrazili željo po še ve� podobnih izobraževanjih. Svetovalna služba OŠ Ledina prosi, da bi izvedli enako izobraževanje še za u�itelje razredne stopnje v naslednjem šolskem letu.

- Medsebojna izmenjava gradiv je potekala predvsem med specialnimi pedagogi z oddelka Službe za otroško psihiatrijo, specialno pedagoginjo iz zavoda Janeza Levca in pedagoginjami iz Ambulante za avtizem.

- Nastala je nova oblika strokovnega sodelovanja in povezovanja med pedagogi Ambulante za avtizem, specialnimi pedagogi z zavoda Janez Levec in specialnimi pedagogi z oddelka Službe za otroško psihiatrijo. Na ustanovnem sre�anju dne 14. 02. 2013 so bili formulirani namen, cilji in organizacija sre�anj:

Namen teh sre�anj: • Strokovno izpopolnjevanje in izmenjava izkušenj iz prakse. • Informiranje o novostih na podro�ju oseb s posebnimi potrebami. • Supervizija in vzpostavitev timskega sodelovanja. • Dopolnjevanje obravnav v primeru prehajanja pacientov med oddelki (celostna

obravnava pacientov). • Interna izmenjava znanja v obliki prakti�nih prikazov dela. • Izmenjava literature, materialov.

Cilji tovrstnega povezovanja: • Celostna, usklajena in strokovna obravnava pacientov. • Prepoznavanje aktualne problematike obravnavanih oseb s posebnimi potrebami ter

iskanje ustreznih strokovnih rešitev. • Poglabljanje razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov na podro�ju dela z

osebami s posebnimi potrebami. • Izmenjava znanja na podro�ju razli�nih pedagoških pristopov in oblikovanje novih

rešitev za pedagoško prakso. • Priprava internih gradiv in pripomo�kov za diagnosti�ne in terapevtske namene. • Razvijanje zmožnosti sodelovalnega u�enja in ustvarjalnega komuniciranja v

delovnem okolju, reševanja problemov ter sodelovanja v interdisciplinarnih strokovnih timih.

PORO�ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA SLOVENISTK (Andreja �ušin Gostiša) Aktiv slovenistk se je v letošnjem šolskem letu ve�inoma v polni sestavi (nekaj je bilo opravi�enih odsotnosti) sestal desetkrat, veliko dela (pošiljanje priprav, njihovo usklajevanje) pa smo naredile tudi po e-pošti. Posebej želim izpostaviti odli�no pripravljene kulturne dni. Izkazalo se je, da bomo lahko ve�ino teh priprav, seveda posodobljenih in nadgrajenih, uporabili kot osnovo za nadaljnje na�rtovanje teh dejavnosti. Pod mentorstvom aktiva, natan�neje kolegice Patricije Vi�i�, glavne urednice, je nastalo tudi osvežujo�e darilo ob koncu šolskega leta, naš �asopis Utrinki. Pri njegovem oblikovanju sta ponovno navdušeno ustvarjali tudi novinarki Vanja Pirc in Tjaša Zajc, zagotovo pa je �asopis predvsem skupna stvaritev u�encev in u�iteljev bolnišni�ne šole. V okviru dejavnosti za boljšo bralno pismenost smo slovenistke pripravile anketo za u�itelje Bolnišni�ne šole. Ugotovitve in komentarje bomo predstavile v avgustu, seznam

71

priporo�enega branja, ki smo ga zbrale s pomo�jo anketnega vprašanja, pa smo kolegicam in kolegoma že poslale po e-pošti. Vsem sodelujo�im v anketi se zahvaljujemo za odgovore in predloge. Tako kot pri ustvarjanju �asopisa se je tudi pri pripravi kulturnih dni in pri vseh dejavnostih aktiva potrdilo, kako pomembno oz. nepogrešljivo je usklajeno in ustvarjalno medsebojno sodelovanje �lanic. Tako sodelovanje nameravamo razvijati tudi naprej. Aktiv je izpolnil vse zastavljene naloge, razen hospitacij, ki jih zaradi objektivnega razloga (daljša bolniška odsotnost u�iteljice, pri kateri smo na�rtovali hospitacije) ni bilo mogo�e izvesti. Z za�etkom leta 2012/13 pa je aktiv dobil tudi novo nalogo, in sicer urejanje in lektoriranje novi�k z oddelkov za živo spletno stran. Mislim, da smo tudi to nalogo opravile strokovno in uspešno. Kolegicama in vsem, ki so aktivu pošiljali novice za spletno stran, se ob tej priložnosti zahvaljujem za uspešno sodelovanje. V naslednjem šolskem letu bo vodja aktiva Patricija Vi�i�. PORO�ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA PRVE in DRUGE TRIADE (Tanja Babnik) Strokovni aktiv sestavlja devet stalnih �lanic, u�iteljice razrednega pouka in specialne pedagoginje. Treh sre�anj se je udeležila tudi vodja šole Tanja Be�an; z njeno pomo�jo smo oblikovale smiselne dnevne priprave, skupaj na�rtovale in izvedle delo v projektu Ledinski metulj (zaradi daljše odsotnosti vodje projekta Marte Maren�e) in skupaj na�rtovale delo aktiva za naslednje šolsko leto. V letošnjem šolskem letu smo imela 13. sre�anj, od tega dva aktiva skupaj z u�iteljicami I. in II. triade na OŠ Ledina. Aktivi so potekali vsak prvi ponedeljek v mesecu, na C2 oddelku. Prisotnost je bila v povpre�ju 90% (bolniška odsotnost). Za usklajeno delovanje je bilo potrebno veliko rednega obveš�anja, medsebojnega povezovanja, usklajevanja in dogovarjanja, potekalo tudi preko elektronske pošte. Ocenjujemo, da je bila timsko delo, komunikacija in dogovarjanje zelo dobro. Sprejetih dogovorov smo se vse �lanice aktiva v celoti držale in jih spoštovale. V aktivu I. in II. triade smo uspešno realizirale ve�ino zastavljenih ciljev. V celoti je bilo izvedeno na�rtovanje in izvedba naravoslovnih in tehniških dni. Pri tem smo se usklajevale z naravoslovno-družboslovnim aktivom. Predlagamo, da na dnevih dejavnosti v bodo�e gostje obiš�ejo posamezne oddelke. Gost samo za uvodno motivacijo popestri posamezno temo/vsebino, ostalo aktivnost pa izvede u�itelj sam na oddelku. V sodelovanju z vzgojiteljicami smo na posameznem oddelku ob Tednu otroka pripravili raznolike dejavnosti, jih uspešno izvedle in predstavile tudi na spletni strani bolnišni�ne šole pod rubriko Novice iz posameznih oddelkov. Vsak mesec smo u�no delo po posameznih oddelkih, ki je bil še posebno uspešen in zanimiv, predstavile na tej spletni strani. Ocena �lanic aktiva je, da nam je sama tehni�na organizacija pri nameš�anju prispevka na spletiš�e vzela kar nekaj �asa. S�asoma pa nam je šlo vse bolje, ob podpori in pomo�i sodelavca Mirsada Skorupana. To obliko predstavitve dela želimo ohraniti tudi v naslednjem šolskem letu. Skozi celotno šolsko leto smo vse �lanice razrednega aktiva sodelovale v projektu Ledinski metulj s kolegicami iz OŠ Ledina.(ve� o projektu preberete v poro�ilu projekta samega). Tudi v prihodnje si želimo tovrstnega sodelovanja, pri �emer pa bomo dajale prednost strokovnim temam. Sodelovanje bo potekalo pod istim imenom Ledinski metulj. Udeležile smo se dveh aktivov na OŠ Ledina, kjer smo se posamezne �lanice aktiva pridružile aktivu I. triade, aktivu II. triade ter aktivu svetovalne službe. Po posameznih aktivih smo skupaj na�rtovale razne oblike sodelovanja (Ledinski metulj, dopisovanje med u�enci). Aktiv

72

specialnih pedagoginj pa je na OŠ Ledina izvedel delavnico Prilagojene oblike dela, ki je potekalo v okviru svetovalne službe. U�enci 3. razreda OŠ Ledina so skupaj z u�iteljicami sodelovali pri otvoritvi razstave na URI So�a, Predstavljaj si mir, kjer so izvedli glasbene nastope in se družili z u�enci na oddelku. Imele smo tudi dve skupni izobraževanji. Prvo je potekalo na OŠ Ledina, kjer nas je likovna pedagoginja na OŠ Ledina, Barbara Tacar, seznanila z novostmi novega u�nega na�rta pri LVZ za I. triado. V okviru predstavitve smo izvedle tudi nekaj likovnih tehnik. Na URI So�a pa je potekala predstavitev interaktivne spletne strani moja-matematika.si, kjer so se nam pridružile u�iteljice I. triade OŠ Ledina. Sodelovanje ocenjujemo kot dobro in dragoceno na nivoju izmenjave strokovnih izkušenj in sodelovanja med u�enci bolnišni�ne šole in OŠ Ledina. To povezovanje bi rade ohranile tudi v bodo�e, �eprav se zavedamo, da je potrebna velika mera usklajevanja z ostalimi letnimi obveznostmi. Skupno sodelovanje bomo morale zares dobro na�rtovati, da ne bomo, denimo, vlagale preve� dela in energij za morda prepi�el rezultat. Vse �lanice aktiva smo aktivno sodelovale v Comenius projektu, ki smo ga vsebinsko vklju�ili v naše vsakdanje u�no-vzgojno delo. Poenotile smo tudi pisanje dnevnih priprav za u�no vzgojno delo. Izmenjale smo izkušnje pri svojem delu in se obveš�ale o posameznih e-gradivih, ki jih aktivno uporabljamo pri svojem delu. V študijski skupini I. triade nismo sodelovale, saj je prišlo le vabilo na zadnjo študijsko skupino, ki je potekala samo preko spleta. Pri tem ni sodelovala nobena od �lanic aktiva. Tudi vabila za izobraževanje Števil�no ocenjevanje v tretjem razredu, ki je potekalo na Zavodu RS za šolstvo, nismo dobile. Želimo si, da bi obveš�anje o izobraževanju in aktivih iz OŠ Ledina bilo vedno oz. redno posredovano tudi v bolnišni�no šolo, lahko preko vodje bolnišni�ne šole ali direktno vodji aktiva. Na aktivu smo sledile na�rtu dela in realizirale skoraj vse cilje, ki so bili na�rtovani. �lanice aktiva so izrazile željo, da bi v naslednjem letu posvetile ve� �asa izmenjavi izkušenj pri delu na posameznih oddelkih, kar se nam zdi zelo pomembno tudi za naše nadaljnje strokovno delo. Sestanki aktiva bodo tudi v bodo�e potekali enkrat mese�no oz. po dogovoru. PORO�ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA U�ITELJIC ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (Tjaša Funa �ehovin) V preteklem šolskem letu sva z Meto Kerševan na rednih mese�nih sestankih obravnavali aktualne teme, o katerih sva se seznanili preko spleta in na izobraževalnih seminarjih, ki so se zvrstili preko leta. Na septembrskem aktivu sva izmenjali mnenja in izkušnje z on-line pou�evanjem preko Skype-a in VOX-a in koristna e-gradiva in izro�ke. Oktobrski aktiv je bil namenjen pogovoru o hospitaciji pri Meti Kerševan na dializnem oddelku, pregledali pa sva tudi aktualna izobraževanja v tem šolskem letu. Novembra je na Filozofski fakulteti potekal seminar Novosti stroke, ki tudi tokrat ni razo�aral. Tematika je bila raznolika (poglobljena predstavitev angleško govore�ih držav in njihovih posebnosti) in zelo uporabna. Ugotavljava, da ta seminar ostaja eden izmed redkih, ki s strokovnega vidika nudi veliko in zadovolji u�itelje. Tjaša Funa �ehovin se je udeležila prvega v sklopu predavanj za E-kompetentnega u�itelja, zato sva na aktivu pregledali našo spletno u�ilnico in obnovili potrebna znanja. V za�etki decembra sva se udeležili konference, ki jo vsako leto organizira Center Oxford, in ki je bila usmerjena predvsem v pou�evanje branja pri pouku angleš�ine. Na aktivu sva jo evalvirali in si izmenjali izro�ke z boži�no-novoletno tematiko. V decembru sva ponovno hospitirali na Gimnaziji Ledina, in sicer v 3. letniku pri prof. Škuljevi, ki ohranja »circle of

73

trust« - del razreda pred njo, ki sodeluje pri analizi �tiva za maturo (ostali lahko po�nejo kar koli, da le ne motijo pouka). Januarski aktiv je bil namenjen rabi novih e-gradiv pri pouku (tretje v sklopu predavanj za E-kompetentnega u�itelja) in preizkušanju šolskega tabli�nega ra�unalnika, na februarskem aktivu pa sva pregledali u�benike in knjige v angleš�ini ter sestavili seznam potrebnih pripomo�kov. Na mar�evskem aktivu sva se posvetili testom za osnovnošolce, ki jih sami sestavljava in si izmenjali teste za srednješolce, ki jih dobimo z mati�nih šol. Ugotavljava, da je nivo znanja in zahtevnosti od gimnazije do gimnazije razli�en, zelo razli�ne pa je tudi zahtevnost v osnovni šoli, kar je razvidno iz ocen u�encev, ki jih pridobimo z njihovih mati�nih šol. Aprila sva evalvirali dopisovanje z bolnišni�no šolo v Bradfordu in Airdalu (Anglija), ki smo ga uvedli v prejšnjem šolskem letu. Zaradi pomanjkljive tehnologije in majhnega števila u�encev v angleški bolnišni�ni šoli smo se odlo�ili, da s sodelovanjem na tak na�in prenehamo. Maja sva se seznanili z letošnjimi novostmi na maturi; na junijskem aktivu pa je Tjaša Funa �ehovin predstavila konferenco SIRIKT v Kranjski Gori, ki se je je udeležila v maju. Študijskih skupin za angleš�ino se v tem šolskem letu nisva udeleževali, saj so zastavljene preve� nestrokovno in na njih udeleženci ne dobimo ustreznih odgovorov. Najin aktiv je tudi letos dobro strokovno sodeloval. Sestali sva se desetkrat, velja pa, da se redno sproti obveš�ava o novostih in dobrih praksah, ki jih potem skušava vnesti v ure angleš�ine in nemš�ine. Posebnih težav nisva imeli; ker sva samo dve in se lažje prilagajava, tudi nimava problemov z realizacijo. V naslednjem letu ostajam vodja aktiva. PORO�ILO O DELU NARAVOSLOVNO-DRUŽBOSLOVNEGA AKTIVA (Mirsad Skorupan) Naravoslovno-družboslovni aktiv se je ve�inoma v polni sestavi sestal enajstkrat. Tudi letos je na sestankih bila pomembna to�ka dnevnega reda pregled prenovljenih u�nih na�rtov. Velik poudarek smo dali pripravi na izvedbo naravoslovnih dni. Vse naravoslovne dneve smo uspešno realizirali. Naravoslovni dan Svetloba smo zamenjali s temo Astronomija, ker se nam je ponudila priložnost, da dobimo v goste �isto pravi planetarij. �lani aktiva so poro�ali z izobraževanj. Spremljali smo aktualno strokovno literaturo in literaturo, ki jo dobivamo na šoli in o tem poro�ali ostalim �lanom. Na sestankih smo se samoizobraževali na podro�ju IKT tehnologije in njene rabe pri pouku. Po potrebi smo sodelovali z ostalimi aktivi. V aktivu pa smo tudi izmenjevali mnenja in primere dobre prakse s katerimi smo bogatili naše znanje. Termin sestankov, ki je bil v naprej dolo�en v ponedeljkih, se je izkazal za zelo dober. Na�rt aktiva smo realizirali. Ni nam uspelo organizirati ekskurzijo kot lansko leto. PORO�ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA OTROŠKEGA ODDELKA URI So�a (Tjaša Zver) Posveti Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS - So�a in OŠ Ledina bolnišni�na šola so potekali vsak torek, od 8.00 ure do 8.45 ure. V letošnjem šolskem letu smo se sre�ale štiriintridesetkrat. Na posvetih niso bile vedno prisotne vse �lanice tima. Na ve�ini sre�anj so bile prisotne psihologinja, socialna delavka (obe URI So�a), specialna pedagoginja oz. pedagoginja in u�iteljica. Ostale �lanice tima so se pridružile glede na posameznega otroka, ki smo ga obravnavale. Za vsa sre�anja smo zapisovale zapisnike sre�anja. Nekateri zapisniki so vsebovali tudi kratek na�rt za nadaljnje delo. Zapisnike smo pošiljale vodji bolnišni�ne šole Tanji Be�an,

74

vodji otroškega oddelka Hermini Damjan in zdravnici na otroškem oddelku Katji Groleger Sršen. Posveti so vsebovali naslednje vsebinske sklope:

• vsebinsko in �asovno na�rtovanje u�nega in terapevtskega dela s posameznim u�encem/ko,

• usklajevanje vsebinskih metod in oblik dela z u�encem/ko, • priprave predstavitev u�enca/u�enke ob obiskih na mati�nih šolah, • priprave predstavitev u�enca/u�enke ob obiskih mati�nih šol na URI So�a • priprave na hospitiranje u�iteljev mati�ne šole pri posameznih u�nih urah, • priprave programa obiska sošolcev mati�ne šole u�enca/u�enke, • refleksije izobraževanj posameznih �lanov tima.

Vsa sre�anja so bila ciljno usmerjena v vsakega posameznega u�enca oz. u�enko. Skupno na�rtovanje dela, razdelitev nalog in izmenjava ugotovitev o posameznih u�encih oz. u�enkah so nujno potrebni za kakovostno terapevtsko in vzgojno-izobraževalno delo. Informacije, ki so nam bile v pomo� pri delu, smo pridobivali tudi s pomo�jo staršev, ki so nam predstavili posebnosti otroka in lasten pogled na njegovo funkcioniranje. Starše smo seveda tudi sproti obveš�ale tako o naših ugotovitvah kot o na�inu dela z njihovim otrokom, kar je omogo�ilo celotno kakovostno rehabilitacijo otrok. V letošnjem šolskem letu smo predstavitve na mati�nih šolah pripravile za tri u�ence (Natalijo Belec, Benjamina Novaka in Luko Bošnjaka). Za te obiske smo pripravile pp predstavitve, ki so vklju�evale vsebinske sklope terapevtov, specialnega pedagoga in u�itelja. Na URI So�a smo opravili 26 sestankov z osnovnimi šolami in dva sestanka s srednjimi šolami. Na sestankih smo posredovale informacije, ki smo jih opažale pri delu z u�encem oz. u�enko in potrebne prilagoditve. Kljub natan�ni predstavitvi, kako naj bi delo z u�encem oz. u�enko s posebnimi potrebami potekalo, pa so imeli u�itelji v�asih še vseeno pomisleke, kako vse predloge prenesti v vzgojno-izobraževalno delo v skupini. Individualno delo, ki je najpogostejša oblika dela v bolnišni�ni šoli, nam namre� omogo�a, da dosledno upoštevamo prilagoditve, za katere smo ugotovili, da so potrebne za maksimalen napredek vsakega posameznega u�enca in kakovostno pou�evanje u�encev s posebnimi potrebami. U�itelji pa so v�asih izražali skrb, kako vse to uresni�iti v razredu, zato smo jim poskušale ponuditi �im bolj konkretne rešitve. V nekaterih primerih so na šoli bili mnenja, da u�enec predlaganih prilagoditev ne potrebuje, zato jih niso izvajali. Ker je u�iteljem v veliko pomo�, �e konkretno vidijo, kako poteka delo v bolnišni�ni šoli, so bile pogoste tudi hospitacije u�iteljev oz. drugih strokovnih sodelavcev, ki so vklju�eni v vzgojno-izobraževalno delo na mati�nih šolah (za u�ence Vida Arko, Tajo Papotnik, Rino Llalloshi, Tita Bora Jerlaha, Anjo Urban�i�, Aleksandra in Davida �ulibrka, Tjašo Kranjc, Gala Grošlja, Luko Štruklja). Cilj teh hospitacij je bil predstaviti na�in dela z u�encem oz. u�enko ter po potrebi seznaniti šole z uporabo IKT tehnologije, ki smo jo uporabljali pri delu v bolnišni�ni šoli (interaktivno tablo, konvertirane u�benike) ter jim tudi na tem podro�ju nuditi potrebno podporo. Pogosto smo nasvete za prilagojeno delo na mati�nih šolah posredovali tudi po e-pošti. V tem šolskem letu smo izvedli en obisk sošolcev za u�enca po nezgodni možganski poškodbi. Za ta obisk smo pripravile program, ki smo ga predhodno posredovale mati�ni šoli in ga tako uskladile s potrebami in željami populacije otrok mati�ne šole. S tem obiskom smo želeli ponovno vzpostaviti stik s sošolci, ki je bil prekinjen zaradi daljše odsotnosti, predstaviti bolezen in poškodbo otroka, potek rehabilitacije in u�no vzgojno delo v bolnišni�ni šoli. Obisk je imel tudi preventivno funkcijo – predstaviti u�encem posledice razli�nih poškodb in kaj lahko sami naredijo, da do poškodb ne bi prišlo. Obisk se je zaklju�il z družabnim sre�anjem.

75

Posveti so bili tudi priložnost za seznanitev z ugotovitvami, ki so jih posamezne �lanice tima pridobile na razli�nih izobraževanjih. Posveti nam omogo�ajo, da sproti izmenjujemo svoja mnenja in ugotovitve, zato so nujni del kvalitetnega dela z u�enci. Menimo, da bi jih bilo tudi v prihodnje koristno ohraniti. PORO�ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA OTROŠKEGA NEFROLOŠKEGA IN DIALIZNEGA ODDELKA (Sinja Jan�ar) �lanice aktiva smo se v tem šolskem letu sestale devetkrat. Udeležba je bila 96%. Na dveh aktivih je bil prisoten tudi novi predsednik DLB Ljubljana, gospod Mirko Maren�e. Podprl je naše sodelovanje z društvom in nam pomagal pri organizaciji XIII. tabora Sonca in radosti. Dobro sodelovanje z društvom se je tudi v letošnjem šolskem letu nadaljevalo. V sodelovanju z DLB Ljubljana, Klini�nim oddelkom za nefrologijo in Otroškim dializnim oddelkom Pediatri�ne klinike v Ljubljani smo organizirali in uspešno izpeljali XIII. tabor sonca in radosti na Pohorju. Vsakoletna organizacija in izvedba tabora potrjuje in krepi naše dobro sodelovanje z zdravstvenim osebjem. Tudi sodelovanje s starši in mati�nimi šolami je bilo v letošnjem šolskem letu zelo dobro. Organizirano je bilo kar nekaj sestankov z mati�nimi šolami. Sodelovanje je potekalo tudi preko telefonov, pošte in elektronske pošte. Celo šolsko leto smo spremljale uspešnost naših u�encev in dijakov. Udeležili smo se kongresa HOPE v Amsterdamu, kjer je bila kot predstavnik Slovenije prisotna Sinja Jan�ar. Vodila je delavnico Vklju�evanje in ponovno vklju�evanje bolnega otroka in mladostnika v mati�no šolo. Organizirale in koordinirale smo vsakodnevno delo in dneve dejavnosti. Sprotno smo se obveš�ale o delu s posameznimi otroki in mladostniki, njihovim napredkom, težavami, ovirami pri delu.. Ve�ino dni dejavnosti sta izpeljali Branka Žnidarši� in Mojca Topi�. Ure matematike za nekatere u�ence in dijake so se tudi ob dnevih dejavnosti izkazale za prepotrebne in tako je imela Sinja Jan�ar tudi takrat ve�inoma pouk. Oddel�ne prireditve sta organizirali in izpeljali Mojca Topi� in Branka Žnidarši� v sodelovanju z vzgojiteljico Sandro. Izvedli sta tudi kon�ni izlet in peljali u�ence in dijake na ogled filma v Kolosej. Branka Žnidarši� in Mojca Topi� sta v tem šolskem letu nadaljevali z u�enjem u�enja in u�enjem ustreznih u�nih strategij ter sodelovali v projektu Comenius, ki se jeseni zaklju�i. Razširjenih timskih sestankov z u�itelji predmetne stopnje nismo imeli, ker niso bili potrebni. Po pogovoru smo se odlo�ile, da predlagamo vodji bolnišni�ne šole, Tanji Be�an, da se naš aktiv ukine. Naši cilji oziroma na�rt dela aktiva, ki je zapisan, se pravzaprav izvaja vsaj dvakrat tedensko, kar se je izkazalo za nujno. Naši dogovori in seznanjanje z otroki in mladostniki ter njihovim delom, pretok informacij, vse to se je izvajalo vsakodnevno. Zato se zdi, da prenehanje dela aktiva ne bo v ni�emer zmanjšalo kakovost našega dela, le poenostavilo bo nekatere stvari.

• Še naprej je bolnišni�na šola vpeta tudi v združenje HOPE (evropsko združenje bolnišni�nih u�iteljev). Meseca oktobra je bil v Amsterdamu 8. kongres evropskih bolnišni�nih u�iteljev. Zaradi ekonomske krize, v kateri naša država je, se je kongresa lahko udeležila le naša nacionalna predstavnica v združenju, Sinja Jan�ar (udeležbo ji je omogo�il projekt Comenius). Na kongresu je bila vrsta izjemnih predavanj in delavnic, ki nam ji je skušala v svojem poro�ilu predstaviti kolegica.

76

• Z odmevnimi predavanji, delavnicami in ostalimi prispevki so u�itelji in u�iteljice sodelovali mnogokje (podrobneje glej poro�ila projektov in aktivov).

• Seveda pa je pomembno, da se izobražujejo tudi u�itelji sami. Zagate s sredstvi za

izobraževanje so se med letom le nekako razrešile. Tako so za�ela bolj redno in bolj sistemati�no pritekati sredstva za izobraževanje, ki so omogo�ala, da smo se u�itelji vendarle lahko izobraževali (seveda smo še vedno iskali najugodnejše na�ine). Najve� smo se izobraževali na podro�ju IKT in na posameznih predmetnih podro�ij, veseli pa smo, da se je vsaj ena naša u�iteljica udeležila kongresa evropskih bolnišni�nih u�iteljev v Amsterdamu.

• Bolnišni�na šola je ena izmed dobrih slovenskih šol. K temu zagotovo prispeva tudi

dobra opremljenost z informacijsko tehnologijo (za kar je zaslužen predvsem Mirsad Skorupan), pomembna pa je tudi njena prava, smotrna ter premišljena uporaba. Podrobnejše poro�ilo lahko preberete v posebnem poro�ilu (glej zgoraj), na tem mestu pa naj poudarimo, da smo tudi v letošnjem šolskem letu še naprej zelo uspešno uporabljali šolski spletni portal u�iteljev bolnišni�ne šole, ki ga ureja Mirsad Skorupan. Zagotovo nam je naše spletiš�e olajšalo na�in sprotnega in stalnega obveš�anja. Prav tako so uspeli nekateri u�itelji vzpostaviti in že uporabljati svoje spletne u�ilnice. Kot smo že zapisali, smo uspešno nadaljevali pou�evanje na daljavo preko sistema VOX. V letošnjem šolskem letu pa smo za�eli tudi s preizkušanjem tabli�nih ra�unalnikov (preizkusiti, kako lahko obogatijo in popestrijo naše vzgojno-izobraževalno delo).

• Bolnišni�no šolsko delo brez sodelovanja z medicinskim osebjem ne pomeni veliko,

tako se trudimo, da bi z njimi sodelovali �im bolje. Redni timski sestanki razširjenih strokovnih timov so že ute�eni na oddelku otroške nefrologije, onkologije, nevrologije, otroške psihiatrije, adolescentne psihiatrije. Redni tedenski timski sestanki so stalnica tudi otroškega oddelka URI So�a, postali so stalnica tudi na gastroenterološkem oddelku. Ve� kot zgledno smo sodelovali z vodstvom Pediatri�ne klinike, posebej s strokovnim direktorjem prof. dr. Rajkom Kendo in s poslovno direktorico Biserko Marolt Meden. Prav tako dobro smo sodelovali z vodjo otroškega oddelka URI So�a, as. Hermino Damjan ter s strokovnim vodstvom Enote za adolescentno psihiatrijo Psihiatri�ne klinike (dr. Orfej Radisavljevi�, dr. Andreja Užmah, dr. Maja Radobuljac Drobni�) ter socialno delavko Damijano Stržinar na tem oddelku. Posebej pa naj vzpostavimo še vse boljšo povezanost s psihologinjami na posameznih oddelkih; brez sodelovanja z njimi si tudi svojega dela v bolnišni�ni šoli ne moremo ve� predstavljati.

• Bolnišni�no šolsko delo ne pomeni dosti tudi brez sodelovanja s starši bolnih otrok,

pa tudi brez sodelovanja z mati�nimi šolami posameznih otrok ne, zato je bilo sodelovanje z njimi tudi letos intenzivno, kar smo že zapisali. (pogovorne ure, stiki preko elektronske pošte, razširjeni timski sestanki na kliniki– na teh so praviloma sodelovali tudi zdravniki, tako informativne kot tudi usklajevalne narave). Omenimo naj, da je bilo v letošnjem šolskem letu izvedeno kar precej sestankov za dolgotrajno bolne šolarje in šolarke, ki sicer niso bili hospitalizirani, se pa redno zdravijo ambulantno. Prav vsi ti sestanki so se izkazali za potrebne in koristne, zato nameravamo z njimi nadaljevati tudi v naslednjem šolskem letu. Zagotovo pa do takih sestankov ne bi prišlo brez odli�nega timskega intradisciplinarnega povezovanja na oddelkih samih.

77

• Na bolnišni�nih oddelkih vsakodnevno u�iteljice razredne stopnje sodelujejo z

vzgojiteljicami in vzgojitelji bolnišni�nega vrtca. Letos je bilo na skoraj vseh oddelkih vzpostavljeno zares dobro sodelovanje ter prepletenost dela med njimi, kar je zagotovo prispevalo k dvigu kakovosti pedagoškega in vzgojnega dela na posameznih oddelkih nasploh. Posebej naj omenimo dobro sodelovanje pri organizaciji in izvedbi tematskih delavnic, v Tednu otroka, v boži�no-novoletnem �asu, pa tudi v olimpijskem bolnišni�nem tednu. Tovrstno dobro sodelovanje in timsko povezovanje nameravamo negovati ter dograjevati še naprej.

• Bolnišni�na šola je del OŠ Ledina, zato smo veseli, da lahko tesno sodelujemo s svojo

mati�no šolo. Zelo dobro je steklo povezovanje u�iteljev obeh šol na ravni strokovnih aktivov. Strokovnega sodelovanja je bilo v tem šolskem letu zopet ve�. Izjemno dobro sodelujemo vse leto z Vladom Štriblom, ki nam pomaga pri IKT; zelo nam je pomagal pri konvertiranju u�benikov v e-obliko. Povezovali pa so se tudi u�enci obeh šol: uspešno smo izvedli projekt Modri stol, aktiva prve triade obeh šol sta skupaj izvedla aktiv Ledinski metulj. V okviru druge triade je vse šolsko leto teklo dopisovanje med u�enci obeh šol. Redno tedensko sodeluje pa seveda vodja bolnišni�ne šole Tanja Be�an z ravnateljico Marijo Valen�ak in njeno pomo�nico Natalijo Hali�.

• Spri�o skromnih materialnih sredstev so bolnišni�ni šoli pomagali številni donatorji,

brez katerih tako bogatega programa, kot smo ga, ne bi mogli izpeljati (Arne Hodali�, Aleksander Zadel, Tone Fornezzi Tof, Mesto Ljubljana, Leclerc, Mercator, Repro MS, Modrijan, Rokus, Ljubljanske mlekarne, samostojni podjetnik Anton �ižman, KROS, Ustanova za pomo� otrokom z rakom, Slovensko društvo za duševno zdravje otrok in mladostnikov, Društvo ledvi�nih bolnikov, Ljubljansko društvo za boj proti raku, Rotary Club Emona, Lions klub, Gimnazija Poljane, Pediatri�na klinika, Fakulteta za šport, Olimpijski komite Slovenije, Slovenska vojska, pa tudi številni umetniki, športniki in znanstveniki, ki prihajajo v bolnišni�no šolo brez pla�ila). Pomagajo nam tudi številni ljudje, ki ne želijo biti imenovani. Spri�o nezavidljivega ekonomskega položaja, v katerem se je znašla naša država, smo izjemno omejili svoje izdatke.

• Naj za zaklju�ek poudarimo, da nam vse opisano ne bi uspelo dose�i brez usklajenega

dela celotnega kolektiva bolnišni�ne šole, katerega visoko kakovost so opazili mnogi, s katerimi sodelujemo.

• Zavedamo se, da bomo morali tudi v prihodnje popaziti, da bomo to visoko kakovost

našega dela ohranili oz. še nadgradili. Tanja Be�an, pomo�nica ravnateljice OŠ Ledina Statisti�na obdelava: Irena Nemani� Dujmovi�, u�iteljica bolnišni�nih oddelkov OŠ Ledina

78

PORO�ILO O IZVAJANJU INDIVIDUALNE U�NE POMO�I SREDNJEŠOLSKI MLADINI V BOLNIŠNI�NIH ŠOLSKIH ODDELKIH OŠ LEDINA V ŠOLSKEM LETU 2012/13

• Individualna u�na pomo� je namenjena dijakom/dijakinjam, ki so na zdravljenju na oddelkih ljubljanskih bolnišnic. Izvajajo jo u�itelji/u�iteljice bolnišni�nih šolskih oddelkov OŠ Ledina. V letošnjem šolskem letu je ta pomo� potekala na:

- Pediatri�ni kliniki; - Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu So�a; - Klini�nem oddelku za adolescentno psihiatrijo Psihiatri�ne klinike; - Centru za klini�no psihiatrijo Polje.

• Za izvajanje individualne u�ne pomo�i srednješolski mladini ministrstvo bolnišni�nim šolskim oddelkom OŠ Ledina omogo�a sistemizacijo dveh delovnih mest u�itelja. U�na obveznost u�itelja v bolnišni�nih šolskih oddelkih je 25 PU tedensko.

• V letošnjem šolskem letu je bil delež pedagoških obravnav na srednješolski stopnji

26%, kar je v primerjavi z lanskim šolskim letom ob�uten porast.

�� ��� ��������������������

���

� ��

��

��

��

79

• Delež vseh ur, ki smo jih izvedli na srednješolski stopnji (�e primerjamo ure na posameznih predmetnih podro�jih), znaša 32%. Podrobno po predmetih ta delež prikazujeta spodnja razpredelnica in graf..

0

200

400

600

800

10001200

1400

1600

1800

2000

SLJ

OŠ

SLJ

SŠ

skup

aj S

LO

MA

T O

Š

MA

T S

Š

skup

aj M

AT

FIZ

OŠ

FIZ

SŠ

skup

aj F

IZ

ZG

O O

Š

ZGO

SŠ

skup

aj Z

GO

GE

O O

Š

GE

O S

Š

skup

aj G

EO

BIO

OŠ

NA

R O

Š

BIO

SŠ

skup

aj B

IO

KE

M O

Š

KE

M S

Š

skup

aj K

EM

TJA

OŠ

TJA

SŠ

skup

aj T

JA

TJN

OŠ

TJN

SŠ

skup

aj T

JN

25% SLJ SŠ 42% MAT SŠ 34% FIZ SŠ 11% ZGO SŠ

8% GEO SŠ 25% BIO SŠ 24% KEM SŠ 34% TJA SŠ 55% TJN SŠ

• Na spodnji tabeli si lahko ogledamo, kako so bile ure pouka razporejene po posameznih oddelkih. Vidimo, da jih je najve� na oddelku otroške onkologije, otroške psihiatrije ter adolescentne psihiatrije, pa tudi na oddelku otroške dialize. Individualna u�na pomo� je torej v ve�ini namenjena dolgotrajno bolnim mladostnikom.

C1 C2 CN2 B2 A2 C3 A3 C4 A4 C5

URI

OK D

POLJE

EAP SKUPAJ PU

27 48 39 134 18 104 376 25 67 510 37 115 4 62 563 2129

80

• V letošnjem šolskem letu smo ure individualne u�ne pomo�i po predmetih realizirali takole:

V številkah to pomeni tole:

matematika 786 PU, lani 539 PU fizika 136 PU, lani 109 PU angleš�ina 440 PU, lani 340 PU nemš�ina 195 PU, lani 175 PU slovenš�ina 297 PU, lani 235 PU kemija 88 PU, lani 63 PU biologija 115 PU, lani 34 PU zgodovina 43 PU, lani 46 PU geografija 29 PU, lani 21 PU Skupaj 2129PU, lani 1465 PU (45, 3% porast)

Celotna realizacija ur individualne u�ne pomo�i za srednješolce je 121,6 %. V te ure niso vštete ure svetovalnega dela (s starši, mati�nimi šolami u�encev), prav tako ne dnevi dejavnosti, ki so jih bili srednješolci v okviru bolnišni�ne šole prav tako deležni (kulturni, športni, naravoslovni, tehniški dnevi), pa tudi ne udeležbe v šolah v naravi. Prav tako v te ure niso vštete ure defektološke pomo�i in podpore.

• Za uspešno in smiselno nudenje tovrstne u�ne pomo�i je sprotno in poglobljeno sodelovanje z zdravstvenim osebjem, starši, šolami posameznega dijaka/ dijakinje, sicer nujno potrebno, posebno pozornost v smislu svetovalnega dela pa je seveda potrebno namenjati dijaku samemu. Tovrstno sodelovanje te�e na pogovornih urah (za starše in mladostnike), na sestankih interdisciplinarnih strokovnih timov posameznih oddelkov bolnišnice, na razširjenih timskih sestankih strokovnih delavcev bolnišni�ne šole, mati�ne šole ter posameznih bolnišni�nih oddelkov. To ve�plastno sodelovanje lahko ocenimo za vzorno, naj pa poudarimo, da ni nikjer in nikakor ovrednoteno, �eprav ga bolnišni�ni u�itelji ves �as odli�no opravljajo. V letošnjem šolskem letu se je sodelovalno delo in pa tudi svetovalno delo ponovno okrepilo, predvsem za dijake in dijakinje, ki se zdravijo na oddelku adolescentne psihiatrije Psihiatri�ne klinike in na oddelku za otroško onkologijo na Pediatri�ni kliniki.

&�$)�� �&��' �%�* ��������

7 �<�����

=�>����

>������

������ �

������ �

��7 ����

<�������

<������

81

Komentar

� Številke nam povedo, da je v primerjavi z lanskim šolskim letom prišlo do ob�utnega pove�anja izvedenih ur individualne u�ne pomo�i srednješolski mladini (za 45,3%). Tudi celotna realizacija ur nudenja individualne u�ne pomo�i srednješolcem, glede na ure, ki nam jih je odobrilo ministrstvo, je ob�utno višja kot lani, znaša 121,6%.

� Ni pa se v letošnjem šolskem letu bistveno spremenilo delež ur u�ne pomo�i pri

posameznih predmetih; še vedno je najve� matematike (38%), sledi angleš�ina (21%), slovenš�ina (14%), nemš�ina (9%), fizika (6%), biologija (5%), kemija (4%), zgodovina (2%), geografija (1%).

� Individualna u�na pomo� za srednješolsko mladino se na�rtuje seveda v tesnem

sodelovanju z dijakovo šolo, v katero je dijak vpisan; druga�e bi bilo tovrstno vzgojno-.izobraževalno delo brezpredmetno. Sodelovanje med obema šolama je tudi zato stalno in sprotno.

� Vse šolsko leto smo se trudili, da bi sistemsko rešili problem individualne u�ne

pomo�i srednješolcem, ki so na zdravljenju v bolnišnici. V ta namen smo pripravili koncept vzgojno-izobraževalnega dela, ki naj bi ga potrdil strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Ko se je že zdelo, da smo na koncu poti, saj je bil koncept v mesecu maju že obravnavan na posameznih komisijah strokovnega sveta za splošno izobraževanje, pa je direktorat za srednje šole 20. maja 2013 izdal negativno mnenje. Ni postal vprašljiv le koncept sam, pa� pa tudi vzgojno-izobraževalno delo za srednješolce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, samo. Z direktoratom MIZŠ za srednje šole so vendarle stekli konstruktivni pogovori, tako da upamo, da bo prenovljen koncept obravnavan na jesenski seji strokovnega sveta za splošno izobraževanje (z majske je bil umaknjen). Pristopili pa bomo tudi k sistemskemu reševanju vzgojno-izobraževalnega dela za srednješolce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah. Koncept je samo prvi korak k tovrstnemu reševanju. Zagotovo bomo pri rešitvi tega vprašanja vztrajali, saj nas opogumlja tudi potrebnost u�nega dela za srednješolce, kar so prepoznali tako mladostniki sami, kot tudi njihovi starši, zdravstveno osebje ter mati�ne šole bolnih srednješolcev. Upamo, da bodo to prepoznali tudi na MIZŠ.

Tanja Be�an, pomo�nica ravnateljice OŠ Ledina Statisti�ni prikaz: Irena Nemani� Dujmovi�,u�iteljica bolnišni�nih oddelkov OŠ Ledina

82

OŠ LEDINA BOLNIŠNI�NI ŠOLSKI ODDELKI KOMENSKEGA 19 1000 LJUBLJANA

LETNI DELOVNI NA�RT

za šolsko leto 2012/2013 Ljubljana, september 2012

83

KAZALO Bolnišni�ni šolski oddelki OŠ Ledina … … … … … … … … … … … … … … … … str. 3 Šolski koledar… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … .str. 7 Organizacija vzgojno – izobraževalnega dela… … … … … … … … … … … … … … str 8 Vsebina vzgojno – izobraževalnega dela… … … … … … … … … … … … … … … str. 11 Delo strokovnih organov… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … ..str. 12 Sodelovanje z okoljem… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … str. 15 Spreminjanje in uresni�evanje letnega delovnega na�rta… … … … … … … … . . str. 16 Dnevi dejavnosti in projekti v šolskem letu 2011/12… … … … … … … … … … .. . str. 17 U�iteljice in u�itelji v šolskem letu 2011/12… … … … … … … … … … … … … ... str. 23 Razredništvo… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … str. 24 Vodje aktivov v šolskem letu 2011/12… … … … … … … … … … … … … … … … ..str. 25 Na�rti dela strokovnih aktivov… … … … … … … … … … … … … … … … … … … ...str. 26 Na�rti dnevov dejavnosti… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … .. str. 29 Vzgojni na�rt… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … ..str. 35

84

1. BOLNIŠNI�NI ŠOLSKI ODDELKI OSNOVNE ŠOLE LEDINA v šolskem letu 2012/2013 VIZIJA BOLNIŠNI�NIH ŠOLSKIH ODDELKOV V javni mreži vzgojno-izobraževalnih ustanov se oblikovati v center strokovnjakov, - ki znajo pou�evati bolne otroke in mladostnike; - ki znajo poskrbeti za nepretrgano šolanje dolgotrajno bolnih otrok in

mladostnikov; - ki znajo svetovati vsem, ki so udeleženi v pou�evanju dolgotrajno bolnih

otrok in mladostnikov; - ki znajo svetovati pri vklju�evanju dolgotrajno bolnih otrok in

mladostnikov v mati�ne institucije; - ki omoga�ajo enake možnosti do izobraževanja bolnim otrokom in

mladostnikom; - ki raziskujejo in z novimi spoznanji nadgrajujejo svojo prakso. 1.1.1 Bolnišni�ni šolski oddelki (v nadaljevanju bolnišni�na šola) v Ljubljani so del OŠ Ledina. V njej 24 u�iteljic/u�iteljev pou�uje šolarke/šolarje, ki so hospitalizirani na otroških oddelkih ljubljanskih bolnišnic, in sicer: • na Pediatri�ni kliniki, • na Ortopedski kliniki (otroški oddelek), • na Dermatovenerološki kliniki (otroški oddelek), • na URI- So�a, • na Enoti adolescentne psihiatrije Psihiatri�ne klinike v Ljubljani, • na Oddelku za motne hranjenja Psihiatri�ne klinike v Ljubljani, • na Oddelku za psihoze Psihiatri�ne klinike, • na Centru za klini�no psihiatrijo (CKP) Polje, • na vseh drugih oddelkih bolnišnic v Ljubljani, ko se za u�no-vzgojno delo pokaže potreba. • Pou�ujemo tudi šolarje, ki v bolnišni�no šolo prihajajo od doma, ko tako presodi zdravnik.

Obolele in bolne šolarje pou�ujemo na daljavo tudi na njihovem domu (praviloma u�no pomo� na domu izvajajo mati�ne šole posameznih u�encev).

Pouk se odvija na razli�nih oddelkih zelo razli�no (raznovrstni modeli u�no-vzgojnega dela), prilagojen je namre� posameznim oddelkom in posameznim u�encem. U�no delo se odvija med 8.15 in 18h, podrobna �asovna razporeditev pa je razvidna iz urnikov posameznih u�iteljev in iz individualnih urnikov šolarjev. Poslovni �as bolnišni�nih šolskih oddelkov je od 8.30 do 16.30.

85

1.1.2 Šolarji/šolarke ostajajo v bolnišni�ni šoli nekaj dni, nekaj tednov ali mesecev, pa tudi celo šolsko leto. Za vse organiziramo izobraževalne in vzgojne dejavnosti, ki so prilagojene psihofizi�nim sposobnostim posameznega u�enca/u�enke, naravi njihove bolezni in samega zdravljenja, nenazadnje pa tudi dolžini bivalne dobe v bolnišnici. Ker na otroške oddelke sprejemajo tudi mladostnike/mladostnice do 18. leta starosti, bomo tudi letos zanje organizirali in izvajali individualno u�no pomo� pri splošno izobraževalnih predmetih. 1.1.3 Posebno pozornost posve�amo kakovosti pou�evanja, še posebej bomo pozorni na dolgotrajno bolne šolarke/šolarje. Le-teh je v bolnišni�ni šoli ve�ina. Pou�evanje teh otrok od bolnišni�nih u�iteljev/u�iteljic zahteva še posebej dobro medsebojno sodelovanje, sodelovanje z mati�nimi šolami, z zdravstvenim osebjem, pa tudi s starši samih otrok. Zato bomo to sodelovanje oziroma skupno delo še naprej gojili, razvijali, ga tudi poglabljali. Izkušnje kažejo, da je to tista prava pot za doseganje enega izmed osnovnih ciljev bolnišni�ne šolske dejavnosti: omogo�iti šolarju/šolarki, da bolezni navkljub uspešno nadaljuje svoje šolanje in se tudi �im bolje vklju�i v svojo mati�no institucijo. �e ta vklju�itev ni mogo�a, pa bolnišni�ni u�itelji/u�iteljice skupaj z drugimi sodelavci v razširjenih strokovnih timih skušajo poiskati nov oziroma primernejši program izobraževanja. Še naprej bomo udejanjali medsebojno prepletanje dela specialnih pedagogov in u�iteljev; pokazalo se namre� je, da je tovrstno sodelovanje bistvenega pomena za kakovostno u�no-vzgojno delo ob bolnem otroku, za oblikovanje uspešnih strategij pou�evanja ter potrebnih prilagoditev (to so tudi bistveni elementi našega svetovalnega dela). Še naprej bomo pozorni na to, da bo za otroke, ki sicer zapustijo bolnišnico oziroma bolnišni�no šolo, v mati�no šolo pa se še ne smejo in ne morejo vklju�iti, šolsko delo potekalo na domu. Bolnišni�na šola bo nastopila, �e bo potrebno, tudi kot izvajalka te oblike dela (predvsem na daljavo), vse seveda v dogovoru z zdravstvenim osebjem, mati�no šolo, starši in u�encem samim. �e bo le mogo�e in potrebno, bomo zato šolarjem/šolarkam omogo�ili, da bodo lahko našo šolo obiskovali tudi od doma. 1.1.4 V letošnjem šolskem letu si na ravni šole zastavljamo naslednje prednostne naloge:

4. Ohranitev odli�nosti dela bolnišni�ne šole, še ve�ja racionalizacija dela ter u�inkovitost (nosilci naloge Tanja Be�an in vsi u�itelji)

Na doseženo kakovost svojega dela smo ponosni, zato se bomo trudili, da jo bomo ohranili tudi v bodo�e. Predvsem se bomo usmerili v to, da bomo svoje osnovne naloge opravljali odli�no.

• Zagotavljali bomo torej, da bodo šolarji in šolarke kljub svoji bolezni deležni u�no-vzgojnega dela in da se to ne bo prekinilo.

• Skrbeli bomo, da bo pou�evanje bolnih u�encev in u�enk ciljno naravnano ter metodi�no in didakti�no premišljeno in dodelano.

• Pozorni bomo, da bomo v bolnišni�ni šoli zagotavljali odli�en obvezni program osnovne šole (pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti) ter izvajali usmerjeno individualno u�ni pomo� za srednješolce.

86

• Poskrbeli bomo, da se bodo šolarke in šolarji �im bolje vklju�ili v svoje šole (svetovalno delo)

• pa tudi, da bodo imeli otroci in mladostniki kljub svoji bolezni enake možnosti do izobraževanja.

To dose�i ni preprosta naloga, ki zahteva veliko dodatnega dela,ogromno strokovnega znanja, medsebojnega usklajevanja, timskega dela inter in intradisciplinarnih pristopov, pa tudi hitrih in hkrati premišljenih odzivov. Zato bomo poskusili svoje delo na�rtovati in izvajati �im bolj racionalno in premišljeno. Še posebej bomo še bolj pozorni na:

• ustrezno porazdelitev dogovorjenih obveznosti in nalog, • dosledno upoštevanje dogovorjenih in sprejetih nalog, • dosledno izpolnjevanje dogovorjenih nalog, • optimizacijo delovnega procesa (izvedbe posameznih nalog), • premišljeno izbiro na�inov komunikacije (v živo in na e na�in, v skupini in

individualno). 5. Oživitev šolske spletne strani (nosilci naloge Mirsad Skorupan in vsi u�itelji)

Ob 60 letnici bolnišni�nega šolskega dela smo uspeli prenoviti šolsko spletno stran, ugotavljamo pa, da jo bo potrebno oživeti, da bo zares zaživela ter zasijala. V ta namen smo pripravili na�rt te oživitve, ki jo bomo v prihajajo�em šolskem letu preizkusili (ve� o tej nalogi lahko preberete v nadaljevanju besedila, med projekti).

6. Sprejetje koncepta dela v bolnišni�nih šolskih oddelkih (ureditev neurejenega statusa izvajanja individualne u�ne pomo�i za srednješolce ter statusa specialnih pedagogov v bolnišni�ni šoli) (nosilki naloge Tanja Be�an in Marija Valen�ak)

Omenjeni dve stvari ostajata neurejeni že vrsto let; kljub mnogovrstnim prizadevanjem, številnim sestankom, tudi obljubam jih skupaj z vodstvom OŠ Ledina žal še nismo uspeli urediti. Zato si dokon�no ureditev obeh odprtih vprašanj, ki naj bi jih prineslo sprejetje že pripravljenega koncepta dela v bolnišni�nih šolskih oddelkih, ponovno zastavljamo kot prednostno nalogo.

1.1.5 Za strokovno rast in izpopolnjevanje bolnišni�nega šolskega dela je zelo pomembno povezovanje bolnišni�nih u�iteljev/u�iteljic, tako v sami šoli kot tudi v slovenskem in evropskem merilu. V bolnišni�nih šolskih oddelkih so u�itelji/u�iteljice povezani v strokovne aktive (ve� v nadaljevanju). Za naše delo je zelo dragoceno povezovanje z mati�no šolo OŠ Ledino. V letošnjem šolskem letu na�rtujemo še intenzivnejše in bolj vsebinsko povezovanje in sodelovanje strokovnih aktivov bolnišni�ne in mati�ne šole. Nadaljevati nameravamo z že ute�enim sodelovanjem z u�enci prve in druge triade, prav tako s projektom Modri stol. na novo bomo poskusili s projektom Ledinski metulj. Sodelovali bomo dejavno tudi v okviru študijskih skupin, tako študijskih skupinah za posamezna predmetna podro�ja kot tudi v študijski skupini bolnišni�nih u�iteljev Slovenije. Dragoceno je tudi sodelovanje z zavodi, ki sicer izobražujejo in vzgajajo otroke s posebnimi potrebami (zavodi za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane idr.). To

87

sodelovanje bomo gojili še naprej (medsebojni obiski oziroma hospitacije, seminarji, razširjeni timski sestanki). Še naprej bomo gojili ter nadgrajevali strokovno povezovanje in sodelovanje z mati�nimi šolami u�encev in u�enk, ki jih v naši šoli pou�ujemo. Bolnišni�ni u�itelji bomo še naprej aktivni tudi v združenju HOPE. 8. kongresa bolnišni�nih u�iteljev Evrope, ki bo oktobra 2012 v Amsterdamu, pa se bo lahko žal udeležila le ena naša u�iteljica (evropska sredstva). 1.1.6 Za strokovno rast u�iteljev in u�iteljic je seveda še kako pomembno njihovo stalno izobraževanje. Žal imajo slabe ekonomske razmere, v katerih se nahaja naša država, za posledico tudi opazno veliko omejitev sredstev, namenjenih prav izobraževanju u�iteljev. Velika težava je še ta, da omenjena sredstva, �e že prihajajo, na šolo prihajajo zelo nesistemsko, tako da izobraževanj ni mogo�e na�rtovati. Opozoriti moramo še, da skromna materialna sredstva (približno 1000 €), ki jih ministrstvo namenja bolnišni�ni šoli, ne omogo�ajo, da bi z njimi krili morebitne stroške izobraževanja (kot sicer svetuje ministrstvo samo). V prihajajo�em šolskem letu se bomo izobraževali predvsem tako:

• da se bomo udeleževali ponujenih brezpla�nih izobraževanj v Ljubljani; • da bomo svoja znanja u�itelji predajali drug drugemu, • da bomo poskusili izkoristiti �im ve� evropskih sredstev za izobraževanje (razpisi) in • da bomo poskušali sredstva pridobiti tudi na ostalih razpisih (denimo na razpisih

MOLa). Tako upamo, da nam bo uspelo udeležiti se nekaterih odmevnih konferenc in strokovnih sre�anj (denimo kongresa evropskih bolnišni�nih u�iteljev v Amsterdamu, SIRIKT). 1.1.7 Svoje delo nameravamo promovirati še naprej v strokovnih krogih oziroma strokovni javnosti (na strokovnih posvetih, na doma�ih in mednarodnih kongresih, v strokovni publicistiki, pa tudi pri zainteresirani javnosti (denimo v združenjih staršev). 1.1.8 Še naprej bomo organizirali in izvajali šolo v naravi, in sicer na Klini�nem oddelku za nefrologijo in Centru za otroško dializo in transplantacijo Pediatri�ne klinike (maj 2013, spomladanska šola v naravi, t.j. 13. Tabor sonca in radosti). Poskušali bomo nadaljevati s kulturno- športno izmenjavo z bruseljsko bolnišni�no šolo L' Ecole Escale. Nadaljevali bomo s projektom Comenius ter se tako povezovali s šolarji iz Poljske, Španije, Francije in Belgije. Upajmo pa tudi, da nam bo uspelo okrepiti povezovanje z britansko bolnišni�no šolo, ki je tako dobro zaživelo v preteklem šolskem letu (projekt E pals). Svojevrstno in obetavno povezovanje pa obeta tudi e-Twinning projekt Is Anybody on the Other Side. (Ve� o vseh omenjenih povezovalnih projektih lahko preberete v nadaljevanju.) Prav tako bomo, �e bo le možno, organizirali krajše ekskurzije, obiske muzejev in drugih kulturnih institucij, obiske razstav ter ostalih kulturnih prireditev, obisk Hiše eksperimentov, obiske znamenitosti v Ljubljani ter njeni okolici in izlete (predvsem ob koncu šolskega leta). 1.1.9 Tudi v letošnjem šolskem letu nameravamo gojiti literarno ustvarjalnost in proti koncu šolskega leta izdati šolski �asopis Utrinki.

88

1.1.10 Prav tako nameravamo še naprej spodbujati branje (Robinzonova bralna zna�ka), ohraniti delovanje bolnišni�ne šolske mobilne knjižnice, pa tudi manjših oddel�nih šolskih knjižnic. Tudi na ta na�in želimo prispevati k boljši pismenosti naših šolarjev in šolark. 1.1.11 Zaradi dosedanjih odli�nih izkušenj bomo skušali še ve� pou�evati na daljavo, ko se bo taka potreba pri posameznem šolarju pokazala in ko se bodo z njo strinjali in bili nanjo pripravljeni vsi udeleženi. V povezavi s tem naj omenimo, da na šoli že tretje leto te�e inovacijski projekt o pou�evanju na daljavo z novimi in zanimivimi nalogami (ve� v nadaljevanju).. Šolski spletni portal bomo še naprej uporabljali kot šolsko informacijsko sti�iš�e. Na�rtujemo, da bo v tem šolskem letu zaživela nova šolska spletna stran; ta oživitev je tudi ena naših prednostnih nalog na ravni šole. 1.1.12 Gojili bomo delo s prostovoljci, prav tako bomo skušali še naprej sodelovati s študenti Fakultete za šport, pa tudi s Pedagoško fakulteto, tako ljubljansko kot primorsko.

2. ŠOLSKI KOLEDAR Šolski koledar bolnišni�nih šolskih oddelkov sledi dolo�ilom pristojnega ministrstva. Opozorimo na, da bomo imeli šolske po�itnice v �asu, ki velja za osrednjo Slovenijo, kot je bila to praksa že do sedaj (bolnišni�ni šolski oddelki so del OŠ Ledina). V šolskem koledarju sta dve delovni soboti. Ker se bolnišnice ob koncu tedna izpraznijo, bi bilo v bolnišni�ni šoli nesmiselno izvajati pouk v soboto, zato bomo en dan pouka izvedli v olimpijskem tednu (bolnišni�ne olimpijske igre) v mesecu februarju, ki je sicer posve�en športnim dejavnostim. En dan pouka bodo oddelki, ki izvajajo šolo v naravi in kulturno-športno izmenjavo, izvedli tam, drugi pa v mesecu marcu, ko je, kot kaže ve�letna statisti�na spremljava realiziranih pedagoških ur, potreba po pouku v bolnišni�nih šolskih oddelkih najve�ja. Šolski koledar predvideva tri šolske proslave ob treh državnih praznikih (dan samostojnosti in enotnosti, kulturni praznik, dan državnosti. Izvajanje klasi�ne šolske proslave v bolnišni�ni šoli je zaradi na�inov zdravljenja povsem nemogo�e, zato bomo manjše prireditve izvedli na posameznih oddelkih, proslavo ob dnevu državnosti pa kot kulturni dan na e na�in.

89

3. ORGANIZACIJA VZGOJNO -IZOBRAŽEVALNEGA DELA 3.1 Šolsko delo se zaradi zdravstvenega stanja ter na�inov zdravljenja otrok in mladostnikov odvija vse bolj individualno; skupine, �e so, pa so manjše, a heterogene, tako da je v njih delo individualizirano do najve�je možne mere. U�na tedenska obveznost u�iteljev/u�iteljic v bolnišni�nih šolskih oddelkih je 25 PU. 3.2 PODROBNA ORGANIZACIJSKA SHEMA Ortopedska klinika, otroški oddelek/1 oddelek Irena Nemani� Dujmovi�, u�iteljica MAT-FIZ, razredni�arka RS, PS in SŠ. Na kliniki pou�ujejo še: Minca Gale, u�iteljica razrednega pouka; Mojca Topi�, u�iteljica razrednega pouka; Metoda Leban Derviševi�, dipl. univ. prof. razrednega pouka Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP- TJN; Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR; Andreja �ušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ; Tjaša Funa �ehovin, dipl.univ. prof. TJA. Dermatovenerološka klinika, otroški oddelek/1 oddelek Andreja �ušin Gostiša, dipl.univ. prof. SLJ, razredni�arka RS, PS in SŠ. Na kliniki pou�uje še: Minca Gale, u�iteljica razrednega pouka; Branka Žnidarši�, dipl. univ. prof. defektologije; Irena Nemani�, u�iteljica MAT-FIZ; Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO; Andreja Gumilar, dipl. univ. ZGO-GEO; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP- TJN; Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR; Andreja �ušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ; Pediatri�na klinika Klini�ni oddelek otroške kirurgije in intenzivne terapije/1 oddelek Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO, razredni�arka RS, PS in SŠ. Po potrebi, v skladu z individualiziranim programom za posameznega u�enca, pou�ujejo na oddelek tudi drugi u�itelji/u�iteljice predmetne stopnje in specialna pedagoginja.. Klini�ni oddelek za otroško hematologijo in onkologijo/2 oddelka Patricija Mavri�, specialna pedagoginja, razredni�arka PS in SŠ. Ana Dobovi�nik, univ. dipl. univ. prof. defektologije, razredni�arka RS. Na oddelku pou�ujejo še: Sinja Jan�ar, dipl. univ. prof. MAT-THV; Natalija Podjavoršek, dipl.univ. prof. MAT-FIZ; Mirsad Skorupan, u�itelj GEO-ZGO; Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;

90

Tjaša Funa �ehovin, dipl. univ. prof. TJA; Patricija Vi�i�, dipl. univ. prof. SLJ; Andreja �ušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP- TJN; Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO. Klini�ni oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo/1 oddelek Mojca Rogina Smith, specialna pedagoginja, razredni�arka PS, RS in SŠ. Na oddelku pou�ujejo še: Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO; Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR; Sinja Jan�ar, dipl. univ. prof. MAT-THV; Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ; Patricija Vi�i�, dipl. univ. prof. SLJ; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP-TJN; Tjaša Funa �ehovim, dipl. univ. prof. TJA; Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO. Klini�ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni Služba za kardiologijo Služba za plju�ne bolezni/2 oddelka Minca Gale, u�iteljica razrednega pouka, razredni�arka RS. Na oddelku pou�ujejo še: Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ; Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO; Sinja Jan�ar, dipl. univ. prof. MAT-THV; Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR; Patricija Vi�i�, dipl. univ. prof. SLJ; Tjaša Funa �ehovin, dipl. univ. prof. TJA; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP-TJN;. Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO. Oddelek Službe za alergologijo, revmatologijo in klini�no imunologijo/1 oddelek Metoda Leban Derviševi�, dipl. univ. prof. razrednega pouka, razredni�arka RS, PS in SŠ. Na oddelku pou�ujejo še: Sinja Jan�ar, dipl. univ. prof. MAT-THV; Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR; Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. FIZ-MAT; Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO; Patricija Vi�i�, dipl. univ. prof. SLJ; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP-TJN; Tjaša Funa �ehovin, dipl.univ. prof. TJA; Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO. Klini�ni oddelek za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in nutricistiko/1 oddelek Branka Žnidarši�, dipl.univ. prof. defektologije, razredni�arka RS, PS in SŠ. Na oddelku pou�ujejo še: Mojca Topi�, u�iteljica razrednega pouka; Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR; Sinja Jan�ar, dipl. univ. prof. MAT-THV;

91

Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO; Patricija Vi�i�, dipl.univ. prof. SLJ; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP-TJN; Tjaša Funa �ehovin, dipl.univ. prof. TJA; Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO. Klini�ni oddelek za nefrologijo Otroški center za dializo in transplantacijo /1 oddelek Mojca Topi�, u�iteljica razrednega pouka, razredni�arka RS, PS in SŠ Na oddelku pou�ujejo še: Branka Žnidarši�, dipl.univ. prof. defektologije. Sinja Jan�ar, dipl. univ. prof. MAT-THV; Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP-TJN; Patricija Vi�i�, dipl.univ. prof. SLJ; Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR. Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO. Služba za otroško psihiatrijo/3 oddelki Darja Bricelj, specialna pedagoginja, razredni�arka RS. Tomo Tololeski, dipl. univ. prof. defektologije, razrednik PS in SŠ. Marta Maren�e, specialna pedagoginja. Mojca Kralj, dipl.univ. prof. defektologije; razredni�arka PS in SŠ. Na oddelku pou�ujejo še: Metoda Leban Derviševi�, dipl. univ. prof. razrednega pouka, Minca Gale; u�iteljica razrednega pouka; Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ; Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO; Sinja Jan�ar, dipl. univ. prof. MAT-THV; Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR; Patricija Vi�i�, dipl.univ. prof. SLJ; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP-TJN in Tjaša Funa �ehovin, dipl. univ. prof. TJA Otroški oddelek URI - So�a/2 oddelka Sabina Andlovic, dipl. univ. prof. defektologije, razredni�arka PS in SŠ. Tanja Babnik, u�iteljica razrednega pouka, razredni�arka RS. Na oddelku pou�ujejo še: Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO; Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. ZGO-GEO; Irena Nemani� Dujmovi�, u�iteljica MAT-FIZ; Andreja �ušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP-TJN; Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR. Tjaša Funa �ehovin, dipl. univ. prof. TJA.

92

Oddelek Enote za adolescentno psihiatrijo Psihiatri�ne klinike Oddelek za motnje hranjenja Psihiatri�ne klinike Oddelek za psihoze Psihiatri�ne klinike/ 2 oddelka Tjaša Funa �ehovin, dipl.univ. prof. TJA, razredni�arka PS in SŠ. Tanja Be�an, Msc., dipl, univ. prof. SLJ, sorazredni�arka PS in SŠ. Na oddelku pou�ujejo še: Irena Nemani� Dujmovi�, u�iteljica MAT-FIZ; Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ; Sinja Jan�ar, dipl.univ. prof. MAT-THV; Andreja �ušin Gostiša, dipl.univ. prof. SLJ; Patricija Vi�i�, dipl.univ. prof. SLJ; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP- TJN; Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. ZGO-GEO; Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR. Mirsad Skorupan, u�itelj ZGO-GEO. Center za klini�no psihiatrijo Polje/ 1 oddelek Patricija Vi�i�, dipl.univ. prof. SLJ; razredni�arka SŠ Na oddelku pou�ujejo še: Sinja Jan�ar, dipl.univ. prof. MAT-THV; Meta Kerševan, u�iteljica TJA-RP- TJN..

4. VSEBINA VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGA DELA 4.1 V bolnišni�ni šoli OŠ Ledina izvajamo • program devetletne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem programa gospodinjskega in

tehni�nega pouka, glasbene, športne in likovne vzgoje, dnevov dejavnosti ter izbirnih predmetov;

• program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom; • posebni program vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem; • podporno - sprostitvene dejavnosti/ interesne dejavnosti (likovne, glasbene, literarne); • individualno u�no pomo� srednješolcem pri splošno – izobraževalnih predmetih; • dodatno strokovno pomo�. Modeli vzgojno - izobraževalnega dela v bolnišni�ni šoli • U�no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so v bolnišnici krajši �as; • u�no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so dolgotrajno bolni; • u�no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na onkološko - hematološkem

oddelku; • u�no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku otroške psihiatrije; • u�no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku adolescentne

psihiatrije; • u�no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku CKP Polje; • u�no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku otroške dialize; • u�no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na URI-So�a; • u�no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so težko bolni.

93

Cilji vzgojno - izobraževalnega dela v bolnišni�ni šoli • Prepre�iti prekinitev šolskega dela oziroma omogo�iti njegovo kontinuiteto; • pomagati u�no neuspešnim in manj uspešnim u�encem pri izgrajevanju zanje u�inkovitih

u�nih tehnik in strategij; • nuditi dodatno strokovno pomo�; • oblikovati potrebne prilagoditve in posebne na�ine u�no-vzgojnega dela za bolnega šolarja; • pomagati pri vklju�evanju v obi�ajno šolsko delo v u�en�evi mati�ni šoli oziroma poiskati

druga�no obliko šolanja, �e je to potrebno; • pri bolnem šolarju/šolarki krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo in mu pomagati pri

iskanju novih poti; • prepre�evati ob�utke osamljenosti, izgubljenosti, strahu ter tesnobe pri bolnem, obolelem

in hospitaliziranem šolarju/šolarki; • osmišljevati dneve v bolnišnici. V bolnišni�ni šoli znanje tudi preverjamo in ocenjujemo, izvajamo nacionalne preizkuse znanja za devetošolce/devetošolke ter splošno in strokovno maturo.

5. DELO STROKOVNIH ORGANOV 5.1 U�iteljski zbor (priloga) Sestaja se vsak teden na pedagoški konferenci. Na njej rešuje teko�e zadeve (organizacija pouka in potrebe po u�nem delu na posameznih oddelkih), morebitno u�no-vzgojno problematiko pri posameznih šolarjih/šolarkah. U�itelji/u�iteljice na pedagoških konferencah opredelijo tudi cilje vzgojno-izobraževalnega dela za posamezne u�ence/u�enke. Prav tako skupno rešujejo vse ostale strokovne dileme. U�iteljski zbor sprotno evalvira vse že realizirane projekte (npr. dneve dejavnosti). 5.2. Razredni�arke/razredniki (priloga) Razredniki še posebej skrbijo za šolarje/šolarke na svojem oddelku. Organizirajo in koordinirajo individualni pouk, kadar je ta za u�enca/u�enko potreben. Prav tako spremljajo realizacijo pouka ter uresni�evanje zastavljenih ciljev. Vsakodnevno so v stiku z zdravstvenim osebjem oziroma se udeležujejo rednih tedenskih timskih sestankov (razširjeni strokovni timi na posameznem oddelku), saj le tako lahko poiš�ejo najprimernejše oblike in na�ine dela za obolelega šolarja/šolarko. Razrednik sodeluje s starši, seznanja jih z na�ini in oblikami dela v bolnišni�ni šoli, tudi s cilji šolskega dela v bolnišnici. Informira jih sprotno o otrokovem šolskem delu, njegovih uspehih in morebitnih težavah. Staršem tudi svetuje, kako s šolarjem/šolarko po odhodu iz bolnišnice oziroma iz bolnišni�ne šole spremljati otrokovo šolsko delo. Razrednik/razredni�arka naveže tudi stike z mati�no šolo posameznega u�enca/u�enke. Po potrebi organizira sre�anje u�iteljev/u�iteljic mati�ne in bolnišni�ne šole, da se tako oboji še lažje in natan�neje dogovorijo o na�inih in ciljih vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišni�ni

94

šoli, o realnih pri�akovanjih tega dela, pa tudi o na�inih in oblikah dela z u�encem/u�enko, ko se le-ta vrne v svojo mati�no šolo. Na takih sestankih se oboji dogovorijo tudi o organiziranju in izvedbi individualne u�ne pomo�i na domu, kadar je ta zaradi bolezni oziroma obolenja posameznega u�enca/u�enke potrebna. Stiki s šolo so sprotni, potekajo ves �as u�en�eve hospitalizacije, pa tudi po njej, �e mati�na šola posameznega u�enca izrazi tako željo in potrebo. Razrednik mati�no šolo z obvestilom o u�en�evem delu v bolnišnici podrobneje obvesti o šolskem delu u�enca/u�enke v bolnišni�ni šoli. Obvestilo šoli pošljemo, �e je šolar/šolarka bolnišni�no šolo obiskoval vsaj 10 dni. Obvestilo pošljemo ob zaklju�ku zdravljenja v bolnišnici, pa tudi ob zaklju�ku posameznih ocenjevalnih obdobij. �e se pokaže potreba, razrednik, lahko tudi ve� u�iteljev, skupaj z ostalimi �lani razširjenega strokovnega tima posameznega oddelka organizirajo in izvedejo strokovno sestanek oz. sre�anje na u�en�evi mati�ni šoli. Tako lahko še najbolje in povsem konkretno šoli svetujejo o tem, kako izvajati u�no-vzgojno delo ob bolnem otroku. Vsak razrednik ima tedensko eno pogovorno uro, v okviru svoje delovne obveznosti pa možnost dodatnega svetovalnega dela s starši. (Razredništvo v bolnišni�ni šoli opravljamo kljub temu, da ni posebej vrednoteno) 5.3 Strokovni aktivi (priloga) V bolnišni�ni šoli delujejo naslednji strokovni aktivi: • strokovni aktiv slovenistk; • strokovni aktiv specialnih pedagoginj in defektologinj oddelka Službe za otroško

psihiatrijo; v okviru tega deluje tudi strokovni aktiv specialnih pedagoginj in defektologinj bolnišni�ne šole;

• strokovni aktiv naravoslovnih in družboslovnih predmetov; • strokovni aktiv prve in druge triade; • strokovni aktiv u�iteljic angleš�ine in nemš�ine; • strokovni aktiv otroškega nefrološkega in dializnega oddelka; • strokovni aktiv otroškega oddelka URI-So�a. 5.4 Razširjeni strokovni (interdisciplinarni) timi Za dobro delovanje bolnišni�ne šole so nujni sestanki vseh strokovnjakov posameznih podro�ij, ki so vpleteni v delo posameznega oddelka, sestanki t.i. interdisciplinarnih timov. Praviloma v njih sodelujejo predstavniki zdravstvenega osebja (zdravnik, medicinska sestra), u�itelj, psiholog, socialni delavec). Redno razširjeni strokovni timi delujejo na naslednjih oddelkih: • Služba za otroško psihiatrijo (torek 12.30-15h); • Klini�ni oddelek za otroško nevrologijo (sreda 13h -14h); • Klini�ni oddelek za otroško nefrologijo (�etrtek 9.45-10.30); • Klini�ni oddelek za gastroeneterologijo (�etrtek 13h – 14h); • Služba za onkologijo in hematologijo (ponedeljek 12h-13h); • Inštitut URI-So�a (torek 9h -9.30h, sreda 12h-15h); • Enota za adolescentno psihiatrijo (sreda 8.30 h -9.30, intervizijska skupina vsak tretji �etrtek 12h-13h).

95

5.5 Vodja bolnišni�nih šolskih oddelkov Vodja bolnišni�nih šolskih oddelkov je ena od dveh pomo�nic ravnateljice Osnovne šole Ledina. Njeno delo je usmerjeno na delo v bolnišni�ni šoli, in sicer: • na�rtovanje; • razporeditev del in nalog; • usmerjanje in sodelovanje pri izdelavi letnega delovnega na�rta šole; • spremljanje in skrb za njegovo realizacijo; • spremljanje letnih in dnevnih priprav u�iteljev/u�iteljic na vzgojno-izobraževalno delo; • izdelavo �asovnih razporeditev dnevnega dela (urnik) in letnega dela (šolski koledar); • pedagoško - organizacijsko delo:

- na�rtovanje in vodenje pedagoških konferenc; - sodelovanje pri delu strokovnih aktivov; - sodelovanje pri delu skupin za na�rtovanje dnevov dejavnosti; - sodelovanje in povezava v združenju evropskih bolnišni�nih u�iteljev (HOPE); • pouk:

- spremljanje dela pedagoških delavcev, zlasti u�iteljev za�etnikov, pripravnikov in na novo sprejetih delavcev;

- skrb za iskanje novih poti, oblik in na�inov dela pri pou�evanju bolnega šolarja; • šolska dokumentacija: - analiza letnega delovnega na�rta, dela u�iteljev; - izdelava analiz in statisti�nih poro�il; - spremljanje odsotnosti in nadomeš�anje u�iteljev/u�iteljic; - vodenje evidence o opravljenem delu; • povezovanje:

- z OŠ Ledina; - z osebjem in vodstvom Pediatri�ne klinike in drugih klinik; - z mati�nimi šolami posameznih u�encev; - s strokovnimi institucijami; - z državnimi organi(ministrstvi); - z združenjem evropskih bolnišni�nih u�iteljev (HOPE).

96

6. SODELOVANJE Z OKOLJEM 6.1 Kot je razvidno že iz zapisanega, bo sodelovanje potekalo na ve� podro�jih: • sodelovanje z Osnovno šolo Ledina; • sodelovanje z zdravstvenim osebjem na posameznih oddelkih; • sodelovanje z vodstvom Pediatri�ne klinike in z vodstvi drugih klinik; • sodelovanje z mati�nimi šolami posameznega u�enca/u�enke; • sodelovanje z vzgojiteljicami na posameznih bolnišni�nih oddelkih in z njihovo pedagoško

vodjo; • sodelovanje z ostalimi bolnišni�nimi šolami v Sloveniji; • sodelovanje v delovnih skupinah Evropskega združenja bolnišni�nih u�iteljev/u�iteljic

HOPE; • sodelovanje s strokovnimi institucijami in javnimi zavodi (Zavod za šolstvo, Ministrstvo za

šolstvo, znanost, kulturo in šport, Inštitut za varovanje zdravja, Ustanova za izboljšanje kakovosti življenja otrok z rakom in krvnimi boleznimi, KROS, Združenje za pravice bolnih otrok, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Fakulteta za šport);

• sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo prostovoljno delo, s kulturnimi institucijami in umetniki ter športniki.

97

7. SPREMLJANJE IN URESNI�EVANJE LETNEGA DELOVNEGA NA�RTA 7.1 Letni delovni na�rt bolnišni�nih šolskih oddelkov je sestavni del na�rta OŠ Ledina in je skupaj z njim tudi potrjen. 7.2 Sestavni del letnega delovnega na�rta je tudi Vzgojni na�rt bolnišni�nih šolskih oddelkov. 7.2 Izvajanje delovnega na�rta spremljamo in analiziramo mese�no na pedagoških konferencah in pri vseh nosilcih planiranja na šoli. Le-ti so dolžni vodjo bolnišni�nih šolskih oddelkov opozoriti na ovire, ki onemogo�ajo izvajanje pomembnejših nalog. Vodja bolnišni�nih šolskih oddelkov z realizacijo na�rta seznanja ravnateljico Osnovne šole Ledina, dvakrat letno pa o realizaciji na�rta poro�a svetu šole. Celovit pregled in analiza bosta opravljena ob zaklju�ku šolskega leta v letnem poro�ilu šole. Letni delovni na�rt je bil obravnavan in sprejet na seji sveta šole dne _________________. Ravnateljica Osnovne šole Ledina Vodja bolnišni�nih šolskih oddelkov OŠ Ledina Predsednica sveta šole OŠ Ledina

98

PRILOGA

DNEVI DEJAVNOSTI IN PROJEKTI V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 KULTURNI DNEVI Pripravlja jih strokovni aktiv slovenistk (Andreja �ušin Gostiša) ŠPORTNI DNEVI Natalija Podjavoršek, Branka Žnidarši�, Sabina Andlovic, Mojca Kralj, Tomo Tololeski, Tjaša Funa �ehovin. TEHNIŠKI DNEVI Pripravlja jih strokovni aktiv prve in druge triade (Marta Maren�e). NARAVOSLOVNI DNEVI Pripravljata jih strokovni aktiv u�iteljev/u�iteljic naravoslovnih in družboslovnih predmetov ter aktiv u�iteljic prve in druge triade (Mirsad Skorupan, Tanja Babnik) U�BENIŠKI SKLAD Andreja �ušin Gostiša KNJIŽNICA Patricija Vi�i�, Andreja �ušin Gostiša PROJEKT ŠOLSKI �ASOPIS UTRINKI Patricija Vi�i�, aktiv slovenistk . RA�UNALNIŠTVO Mirsad Skorupan SPLETNA STRAN BOLNIŠNI�NE ŠOLE Mirsad Skorupan, Tanja Be�an in vsi u�itelji bolnišni�ne šole SPLETNI ŠOLSKI PORTAL Mirsad Skorupan MEDNARODNO SODELOVANJE HOPE Sinja Jan�ar ����

����

����

����

99

����

����

POSEBNI PROJEKTI NA RAVNI ŠOLE IN POSAMEZNIH ODDELKOV TER SKUPIN ����

� PROJEKT COMENIUS ŠOLSKA PARTNERSTVA Naslov projekta: MIGRATE OR STAY IS THE CHOISE/Štorklja Mistich potuje Nosilec projekta in sodelujo�i u�itelji: Branka Žnidarši�, Sabina Andlovic, Andreja Gumilar in u�itelji aktiva 1. in 2. triade. Trajanje projekta: 2012/2013 (drugo leto) Cilji projekta:

• Organizacija projektnega sre�anja Comenius partnerstva v �asu od 17. 10. – 21. 10. 2012,

• razstava nastalih izdelkov v avli Pediatri�ne klinike od 17. 10. – 21.10. 2012, • organizacija in izvedba dejavnosti v okviru tedna mobilnosti, • organizacija in izvedba dejavnosti na temo prevozna sredstva, promet, varnost v

prometu in poklici, • izvedba naravoslovnega dne na temo Poklici v cestnem prometu, • nadaljevanje zgodbe o štorklji Mistich in zgodbe ilustrirati, • vzpostavitev komunikacije med sodelujo�imi državami preko klepetalnice in foruma, • predstavitev svoje izobraževalne, geografske in zgodovinske situacije (model bomo

pripravili na naslednjem sestanku v Sloveniji), • predstavitev nastalih izdelkov projekta v obliki razstave oziroma manjših razstav na

posameznih oddelkih, • promocija - seznanitev javnost s projektom (objava prispevkov v revijah, medijih), • objava izdelkov, prispevkov projekta na spletni strani Bolnišni�ne šole, • povezovanje z lokalno skupnostjo, • udeležba na enem oz. dveh projektnih sre�anjih Ourense-Španija in Montpellier-

Francija in ob tem izpeljati še štiri mobilnosti.

� INOVACIJSKI PROJEKT Nosilka projekta: Alenka Prevec. Udeleženci: Tanja Be�an, Metoda Leban Derviševi�, Mirsad Skorupan, Natalija Podjavoršek, Irena Nemani� Dujmovi�, Tjaša Funa �ehovin, Meta Kerševan, Andreja �ušin Gostiša in šolajo�i u�enci na daljavo. Trajanje projekta: vse šolsko leto (zadnje leto v triletnem projektu). Cilji projekta:

• Anketa za u�ence in analiza le-te, • sre�anja/pouk na daljavo v sodelovanju z mati�nimi šolami, • izvedba pedagoške konference na daljavo, • ob koncu triletnega obdobja predstavitev našega projekta v strokovnem prispevku.

100

� PROJEKT OŽIVITEV ŠOLSKE SPLETNE STRANI

Nosilci projekta: Mirsad Skorupan, Tanja Be�an in vsi u�itelji bolnišni�ne šole.. Udeleže Mirsad Skorupan, Tanja Be�an in vsi u�itelji bolnišni�ne šole. Trajanje projekta: vse šolsko leto (zadnje leto v triletnem projektu). Cilji projekta:

• U�itelji in u�itelji bolnišni�ne šole skrbimo, da je šolska spletna stran živa in aktualizirana,

• postane naj vir aktualnih in stalnih informacij o delu bolnišni�ne šole, • šolska spletna stran naj postane informacijsko sti�iš�e za u�itelje starše ter otroke in

mladostnike.

� PROJEKT LEDINSKI METULJI Nosilki projekta: Marta Maren�e, Tanja Babnik. Koordinatorki Helena Ogorevc (OŠ Ledina), Marta Maren�e (bolnišni�na šola), Konsulentka: Barbara Tacar, OŠ Ledina Sodelujo�i u�itelji: Helena Ogorevc, Natalija Rožnik (OŠ Ledina), Marta Maren�e, Tanja Babnik in Sabina Andlovic (bolnišni�na šola) Trajanje projekta: vse šolsko leto Cilji projekta:

• Aktivno povezovanje in sodelovanje u�encev in u�iteljev mati�ne in bolnišni�ne šole; • u�enci mati�ne šole se seznanijo s težavami in uspehi bolnih šolarjev; • zdravi u�enci razvijajo so�utje, empatijo, altruizem; • bolni u�enci so od vrstnikov deležni vzpodbude in dodatne motivacije za okrevanje; • u�enci razvijajo ustvarjalnost, ro�ne spretnosti; • se pri delu razvedrijo; • u�ijo se timskega dela; • skupaj pripravijo potujo�o razstavo.

� e -Twinning PROJEKT

Naslov projekta: Is Anybody on the Other Side? Partnerske države: Slovenija, Hrvaška, Poljska in Švedska Cilji projekta: Izmenjava izkušenj povezanih z bolnišni�no šolo med u�enci in med u�itelji. Sodelujo�i u�itelji v bolnišni�ni šoli: u�itelji 3. triade ter izvajalci individualne u�ne pomo�i za srednješolce Koraki projekta:

1. Partnerske šole bodo pripravile PP predstavitve svojih bolnišni�nih šol. 2. Sre�anje u�iteljev partnerskih šol preko videokonferen�nega sistema VOX – 5.9. 2012

ob 19.00. 3. Vse PP predstavitve bomo postavili na »twin space«. 4. Sre�anje u�encev partnerskih šol preko videokonferen�nega sistema VOX. Pred tem

sre�anjem bodo u�enci pregledali PP prestavitve partnerskih šol. V virtualnem sre�anju bodo u�enci drug drugemu povedali, kaj po�nejo v tistem trenutku.

5. Sre�anja med u�enci se bodo dogajala najmanj enkrat na dva meseca najmanj med dvema partnerskima šolama.

6. So�asno bodo imeli svoja sre�anja tudi u�itelji. Pogovarjali se bomo o delu v bolnišnici, izmenjali primere dobre prakse in planirani naslednje aktivnosti.

Ve� o projektu najdete na spletiš�u: http://desktop.etwinning.net/index.cfm

101

� PROJEKT MEDNARODNO KULTURNO- ŠPORTNA IZMENJAVA LJUBLJANA-BRUSELJ (Bolnišni�na šola, URI So�a - L'Ecole Escale)

Nosilci projekta oz. sodelujo�i: Tanja Babnik, Sabina Andlovic,Tanja Be�an Trajanje projekta: teden dni v mesecu maju 2013 Cilji projekta:

• Povezovanje mladostnikov s posebnimi potrebami, • sprejemanje lastnega telesa kljub posebnim potrebam, • socializacija in integracija v širše družbeno okolje z vrstniki iz drugega jezikovnega

podro�ja, • spoznavanje kulturnih in družbenih zna�ilnosti širšega okolja, • prilaganje širšemu socialnemu okolju, • krepitev otrokove in mladostnikove samostojnosti, samozavesti in pozitivne

samopodobe.

� PROJEKT 13. TABOR SONCA IN RADOSTI Nosilci projekta oz. sodelujo�i: Sinja Jan�ar, Branka Žnidarši� in Mojca Topi�. Trajanje projekta: tri dni, predvidoma konec meseca maja Cilji projekta:

• sproš�eno druženje otrok in mladostnikov zunaj bolnišni�nih zidov, • u�enje sodelovanja in dogovarjanja, • u�enja sobivanja, • u�enje samostojnega življenja, • razvijanje strpnosti, • razvijanje zdrave tekmovalnosti, • krepitev otrokove in mladostnikove samostojnosti, samozavesti in pozitivne

samopodobe.

� PROJEKT SPREMLJANJE VKLJU�EVANJA ŠOLARJEV V MATI�NE ŠOLE PO OBOLENJIH IN POŠKODBAH MOŽGANOV

Nosilki projekta: Tanja Babnik (Bolnišni�na šola), Svetlana Logar (URI So�a) Trajanje projekta: vse šolsko leto Cilji projekta:

• Povabilo izbranim mati�nim šolam na Strokovni posvet z delavnicami na URI So�a (za�etek šolskega leta 2012/13);

• sestavljanje vprašalnika za starše in strokovne delavce mati�nih šol otrok po obolenjih in poškodbi možganov;

• sodelovanje s Pedagoško fakultete, oddelek za Specialno in rehabilitacijsko pedagogiko.

102

����

����

� PROJEKT MODRI STOL Nosilci projekta oz. sodelujo�i: Tjaša Funa �ehovin (bolnišni�na šola), Tanja Trpin Mandelj (OŠ Ledina), zainteresirani u�itelji Trajanje projekta: celo šolsko leto Cilji projekta:

• sodelovanje otrok, ki se šolajo v bolnišni�ni šoli, z otroki iz OŠ Ledina; • skupno ustvarjanje, • u�enje in krepitev sodelovalnega in timskega dela, • u�enje dogovarjanja, razmišljanja o zastavljeni temi; • spoznavanje druga�nosti, • vzgoja k ve�ji strpnosti.

����

����

� PROJEKT E-PALS Nosilki projekta in sodelujo�i u�itelji: Meta Kerševan, Tjaša Funa �ehovin in zainteresirani u�itelji in otroci v BŠ Trajanje projekta: celo šolsko leto Cilji projekta:

• spodbujanje izražanja v angleškem jeziku; • spodbujanje komunikacije in medosebnih odnosov; • spoznavanje tuje dežele in njenega jezika; • u�enje multikulturnosti; • spodbujanje razmišljanja in vzgoja j k sprejemanju druga�nosti.

����

����

� PROJEKT ROBINZONOVA BRALNA ZNA�KA Nosilci projekta oz. sodelujo�i: Andreja �ušin Gostiša, Patricija Vi�i� in vse u�iteljice v prvi in drugi triadi. Trajanje projekta: celo šolsko leto Cilji projekta:

• u�enci prebirajo in poslušajo umetnostna besedila, • njih razmišljajo ter izmenjujejo svoje poglede ter ob�utja, • ob besedilih razvijajo svojo ustvarjalnost z razli�nimi dejavnostmi, • ob obravnavi besedil razvijajo naklonjenost do slovenskega jezika in književnosti na

sploh. ����

����

����

����

����

����

����

����

103

� PROJEKT TRI DOBRE STVARI Nosilec projekta in sodelujo�i u�itelji: Mojca Topi�, aktiv u�iteljic prve in druge. triade Trajanje projekta: celo šolsko leto Cilji projekta:

• pri u�encih spodbujati razmišljanje o tem, kaj nam veliko pomeni, • u�iti se prepoznati dobre stvari, ki se nam dogajajo, • spodbujati izražanje lastnega mnenja, • spodbujati komunikacijo in medosebne odnose, • osmišljati pomen raznih doživetij, dogodkov, daril, majhnih pozornosti, • u�iti se samovrednotenja, • razvijati in spodbujati ob�utek lastne vrednost

� NA�RT DELA ŠOLSKE KNJIŽNICE Na Pediatri�ni kliniki imamo poleg osrednje knjižnice (dveh omar), iz katere knjige po kliniki razdeljuje slovenistka Patricija Vi�i�, tudi oddel�ne knjižnice. Na oddelkih knjige izposojajo razredne u�iteljice, ki poskrbijo predvsem za u�ence prve in druge triade oz. za tiste s kratko ležalno dobo. Obe obliki knjižnice sta zelo dobrodošli za bolne u�ence in dijake, saj imajo tako v bolnišnici hiter dostop do knjig. Mladi berejo za doma�e branje, bralno zna�ko mati�nih šol, za bolnišni�no Robinzonovo bralno zna�ko pa tudi zaradi veselja do branja in za sprostitev, ki jo lahko dajo knjige v bolnišni�nem okolju. Namen naše knjižnice, Robinzonove bralne zna�ke in drugih dejavnosti ob branju pa je navduševati mlade za branje in razvijati njihovo bralno pismenost. Zato bomo tudi v naslednjem šolskem letu spremljali novosti v mladinskem leposlovju in predvidoma vsak mesec kupili vsaj eno novo knjigo. Kot doslej bomo poskusili dodatna sredstva pridobiti s pomo�jo donatorjev. Naš dobavitelj tako za leposlovje kot za u�beniški sklad bo tudi naslednje šolsko leto praviloma Modrijanova knjigarna, Trubarjeva cesta 27. �

�

� NA�RT DELA ŠOLSKEGA U�BENIŠKEGA SKLADA U�beniški sklad v bolnišni�ni šoli ima posebno vlogo, saj mora spremljati ponudbo u�beniškega gradiva za osnovno šolo in srednješolske programe razli�nih smeri po vsej Sloveniji. U�enci in dijaki namre� prihajajo od vsepovsod in z zelo razli�nimi gradivi. U�itelji se trudimo, da bi gradiva naro�ali �im bolj smotrno, saj je nemogo�e in tudi nepotrebno imeti vsa gradiva. Tako sledimo vodilu, da imamo v skladu najpogostejša in �im bolj kakovostna gradiva za pou�evanje. Tudi v naslednjem šolskem letu bomo zato kupovali novo u�beniško gradivo po tehtnem premisleku. Kot doslej bomo poskusili dodatna sredstva pridobiti s pomo�jo donatorjev. Naš dobavitelj tako za leposlovje kot za u�beniški sklad bo praviloma Modrijanova knjigarna, Trubarjeva cesta 27. �

�

104

PRILOGA

U�ITELJICE IN U�ITELJI BOLNIŠNI�NE ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 2012/2013

1. Sabina ANDLOVIC, profesorica defektologije; profesorica - mentorica; 2. Tanja BABNIK, u�iteljica razrednega pouka; u�iteljica - svetovalka; 3. Darja BRICELJ, specialna pedagoginja - defektologinja; u�iteljica - mentorica; 4. Ana DOBOVI�NIK, profesorica defektologije; 5. Tjaša FUNA �EHOVIN, profesorica TJA; profesorica – mentorica; 6. Andreja �UŠIN GOSTIŠA, profesorica SLJ; profesorica - mentorica; 7. Andreja GUMILAR, profesorica ZGO-GEO, profesorica – mentorica; 8. Minca GALE, u�iteljica razrednega pouka, u�iteljica - svetovalka; 9. Sinja JAN�AR, profesorica MAT-THV, profesorica - svetovalka; 10. Meta KERŠEVAN, u�iteljica razrednega pouka in TJA, TJM; u�iteljica – svetovalka; 11. Mojca KRALJ, profesorica defektologije; profesorica – mentorica; 12. Metoda LEBAN DERVIŠEVI�, profesorica razrednega pouka; profesorica -

svetovalka; 13. Marta MAREN�E, specialna pedagoginja, u�iteljica - mentorica; 14. Patricija MAVRI�, specialna pedagoginja; u�iteljica - svetovalka; 15. Irena NEMANI� DUJMOVI�, u�iteljica MAT-FIZ; u�iteljica – mentorica; 16. Natalija PODJAVORŠEK, profesorica MAT-FIZ; profesorica-svetovalka; 17. Alenka PREVEC, profesorica BIO; profesorica - svetovalka; 18. Mojca ROGINA SMITH, specialna pedagoginja, u�iteljica - svetovalka; 19. Mirsad SKORUPAN, u�itelj GEO, u�itelj - svetnik; 20. Tomo TOLOLESKI, profesor defektologije, profesor-mentor; 21. Mojca TOPI�, u�iteljica razrednega pouka, u�iteljica – svetovalka; 22. Patricija VI�I�, profesorica SLJ; profesorica – mentorica; 23. Branka ŽNIDARŠI�, profesorica defektologije; profesorica-mentorica; 24. Tanja BE�AN, profesorica SLJ, magistra znanosti, profesorica - svetnica, vodja

Bolnišni�ne šole.

105

PRILOGA

RAZREDNIŠTVO ORTOPEDSKA KLINIKA, otroški oddelek RS + PS + SŠ Irena Nemani� Dujmovi� DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA, otroški oddelek RS + PS + SŠ Andreja �ušin Gostiša PEDIATRI�NA KLINIKA KLINI�NI ODDELEK ZAOTROŠKO KIRURGIJO IN INTENZIVNO TERAPIJO RS + PS + SŠ Andreja Gumilar KLINI�NI ODDELEK ZA OTROŠKO HEMATOLOGIJO IN ONKOLOGIJO RS Ana Dobovi�nik PS + SŠ Patricija Mavri� KLINI�NI ODDELEK ZA OTROŠKO, MLADOSTNIŠKO IN RAZVOJNO NEVROLOGIJO PS + RS + SŠ Mojca Rogina Smith KLINI�NI ODDELEK ZA ENDOKRINOLOGIJO, DIABETES IN PRESNOVNE BOLEZNI, SLUŽBA ZA KARDIOLOGIJO, SLUŽBA ZA PLJU�NE BOLEZNI RS + PS + SŠ Minca Gale SLUŽBA ZA ALERGOLOGIJO, REVMATOLOGIJO IN KLINI�NO IMUNOLOGIJO RS + PS + SŠ Metoda Leban Derviševi� KLINI�NI ODDELEK ZA OTROŠKO GASTROENTEROLOGIJO, HEPATOLOGIJO IN NUTRICISTIKO RS + PS + SŠ Branka Žnidarši� SLUŽBA ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO RS Darja Bricelj PS + SŠ Tomo Tololeski PS + SŠ Mojca Kralj KLINI�NI ODDELEK ZA NEFROLOGIJO IN ODDELEK OTROŠKEGA CENTRA ZA DIALIZO IN TRANSPLANTACIJO RS + PS +SŠ Mojca Topi� URI - So�a RS Tanja Babnik PS Sabina Andlovic ENOTA ZA ADOLESCENTNO PSIHIATRIJO PSIHIATRI�NE KLINIKE PS + SŠ Tjaša Funa �ehovin, Tanja Be�an CKP POLJE SŠ Patricija Vi�i�

106

PRILOGA

VODJE AKTIVOV V ŠOLSKEM LETU 2012/2013

• STROKOVNI AKTIV PRVE IN DRUGE TRIADE Tanja Babnik

• STROKOVNI AKTIV NARAVOSLOVNIH IN DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV Mirsad Skorupan

• STROKOVNI AKTIV SLUŽBE ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO Tomo Tololeski

• STROKOVNI AKTIV SLOVENISTK Andreja �ušin Gostiša

• STROKOVNI AKTIV U�ITELJIC ANGLEŠ�INE IN NEMŠ�INE Tjaša Funa �ehovin

• STROKOVNI AKTIV NEFROLOŠKEGA IN DIALIZNEGA .ODDELKA Sinja Jan�ar

• STROKOVNI AKTIV OTROŠKEGA ODDELKA URI-So�a Sabina Andlovic

Aktivi se sre�ujejo najmanj enkrat mese�no, po potrebi pa tudi ve�krat.

107

PRILOGA

NA�RTI DELA STROKOVNIH AKTIVOV NA�RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA PRVE IN DRUGE TRIADE

• Priprava in izvedba naravoslovnih dni. • Priprava in izvedba tehniških dni. • Sodelovanje z naravoslovno-družboslovnim aktivom. • Sodelovanje z aktivom slovenistk. • Sodelovanje z aktivi na OŠ Ledina. • Udeleževanje študijskih skupin za prvo in drugo triado. • Spremljanje novosti glede prenovljenega u�nega na�rta in zakonodaje za otroke s

posebnimi potrebami. • Spremljanje uporabnih spletnih strani in drugih e-gradiv. • Medsebojna izmenjava znanj. • Marta Maren�e: Likovna delavnica. • Projekt Ledinski metulj. • Projekt Tri dobre stvari. • Projekt Comenius, šolska partnerstva. • Spremljanje in priprave prispevkov v glasilu HOPE.

NA�RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA NARAVOSLOVNIH IN DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV

• Sledenje novostim na strokovnih podro�jih. • Priprava in izvedba naravoslovnih dni. • Sodelovanje z aktivi bolnišni�ne šole in mati�ne šole. • Spremljanje in predstavitev novosti na podro�ju interaktivnih gradiv. • Organizacija ekskurzije aktiva. • Poro�anje z izobraževanj �lanov našega aktiva.

NA�RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA U�ITELJIC ANGLEŠ�INE IN NEMŠ�INE

• Hospitacije na Gimnaziji Ledina / Bežigrajski gimnaziji, Waldorfski šoli in pri kolegicah na OŠ Ledina.

• Obisk študijskih skupin za angleš�ino in nemš�ino. • Izobraževanja in delavnice Centra Oxford. • Novosti stroke – strokovno izpopolnjevanje na Filozofski fakulteti. • Strokovno izpopolnjevanje pri založbi Rokus. • Spremljanje knjižnih novosti. • Uporaba e-gradiv pri pouku. • Spodbujanje u�encev k branju v angleš�ini in nemš�ini. • Sodelovanje z bolnišni�no šolo v Veliki Britaniji.

108

NA�RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA SLUŽBE ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO

• Koordinacija dela specialnih pedagogov (pouk, dnevi dejavnosti). • Usklajevanje urnikov in dela u�iteljev. • Strokovno sodelovanje z zdravstvenim timom. • Enkrat mese�no skupno urejanje/ posodabljanje spletne strani. • Vzgojno vodenje u�encev za urejanje igralnice in knjižnice (Darja Bricelj) ter

dnevnega koti�ka (Mojca Kralj, Tomo Tololeski) ter likovne opremljenosti dnevnega koti�ka (Marta Maren�e).

V okviru tega aktiva deluje tudi STROKOVNI AKTIV VSEH DEFEKTOLOGOV BOLNIŠNI�NE ŠOLE

• Priprava na obisk u�iteljev in vzgojiteljev Mladinskega doma Mal�i Beli�. • Delavnica za u�itelje predmetne stopnje: Prilagoditve testov ocenjevanja (Branka

Žnidarši�, Sabina Andlovic, Mojca Kralj, Ana Dobovi�nik). • Medsebojna izmenjava strokovnih gradiv, obveš�anje o izobraževanjih, poro�anje. • Tesnejše sodelovanje s specialnimi pedagoginjami iz Ambulante za avtizem in Službe

za otroško psihiatrijo (Darja Bricelj, Marta Maren�e) NA�RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA SLOVENISTK

• Hospitacije na osnovni ali srednji šoli • Vrednotenje u�nega procesa • Ve�letni projekt Dejavnosti za boljšo bralno pismenost (naslednje leto: priprava

ankete za u�itelje) • Priprava šolskega glasila Utrinki • Priprava in spremljanje kulturnih dni • Spremljanje prenovljenih u�nih na�rtov • Spremljanje knjižnih novosti in posodabljanje šolske knjižnice • Spremljanje in predstavitev novosti na podro�ju interaktivnih gradiv • Spremljanje Robinzonove bralne zna�ke in spodbujanje branja • Sodelovanje z drugimi aktivi

NA�RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA ZA OTROŠKO NEFROLOGIJO IN DIALIZO

• Priprava in izvedba XIII. Tabora sonca in radosti. • Aktivna udeležba na kongresu HOPE v Amsterdamu. • Sodelovanje z Društvom ledvi�nih bolnikov Ljubljana. • Organizacija in koordinacija vsakodnevnega dela in dni dejavnosti. • Krepitev dobrega sodelovanja z zdravstvenim osebjem, starši in mati�nimi šolami. • Spremljanje uspešnosti šolarjev in mladostnikov obolelih na ledvicah. • Organizacija oddel�nih prireditev. • Organizacija izletov. • Povezovanje z u�itelji predmetne stopnje (na�rtovanje in evalvacija vzgojno-

izobraževalnega dela za posameznega u�enca). • Izobraževanje u�enje u�enja in ustreznih u�nih strategij. • Aktivno sodelovanje v projektu Comenius – Štorklja

109

NA�RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA URI So�a

• Vsebinsko in �asovno na�rtovanje specialno pedagoškega, u�nega, in terapevtskega dela s posameznim u�encem.

• Usklajevanje vsebinskih metod in oblik dela z u�encem. • Priprave predstavitev u�enka/u�ence ob obiskih na mati�nih šolah. • Priprave predstavitev u�enka/u�ence ob obiskih mati�nih šol na URI So�a. • Priprava zapisnikov sestankov z mati�nimi šolami. • Priprave na hospitiranje u�iteljev mati�ne šole pri posameznih u�nih urah. • Priprave programa obiska sošolcev mati�ne šole u�enke/u�enca. • Hospitacije strokovnega tima URI So�a in bolnišni�ne šole na mati�ni šoli. • Na�rtovanje sestankov z mati�nimi šolami. • Refleksije izobraževanj posameznih �lanov tima.

110

PRILOGA

NA�RTI DNEVOV DEJAVNOSTI ŠPORTNI DNEVI 1. športni dan �as: 06. 09. 2012 oziroma v tednu od 03.09. 2012 do 07. 09. 2012 ŠTAFETNE IGRE (nosilca Mojca Kralj in Tomo Tololeski) Cilji:

• U�enci spoznajo in razumejo pravila štafetnih iger; • se po svojih zmožnostih razgibajo; • spoznajo in upoštevajo osnovna na�ela varnosti; • seznanijo se s fair play pravili in jih upoštevajo; • medsebojno sodelujejo; • so vztrajni in osredoto�eni; • soo�ijo se s porazom in zmago.

ali IGRE NA PLOŠ�I (nosilka Natalija Podjavoršek) Cilji:

• U�enci se seznanijo z razli�nimi športnimi igrami na ploš�ah; • spoznajo pravila iger (šah, dama, mlin); • spoznajo izvor igre in zgodovino le teh; • igrajo igre; • razvijajo socialne veš�ine in krepijo medsebojne odnose; • soo�ajo se s porazom in z zmago.

ali IGRE Z ŽOGO (nosilka Branka Žnidarši�) Cilji:

• U�enci se seznanijo z vrstami iger z žogo; • spoznajo pravile igre in jih upoštevajo (za izbrano igro); • igrajo igre z žogo prilagojene na oddelek; • se seznanijo s fair play pravili in jih upoštevajo; • u�ijo se medsebojnega sodelovanja.

111

2. športni dan PLES (nosilka Sabina Andlovic) �as: 28. 11. 2012 oziroma v tednu od 26. 11. 2012 do 30. 11. 2012 Cilji:

• U�enci se seznanijo z razli�nimi oblikami plesa; • seznanijo se s plesnimi koraki za izbrani ples; • se izrazijo z izraznim plesom; • razvijajo socialne veš�ine. • Pri u�encih spodbujamo gibalno izražanje; • spodbujamo zavedanje lastnega telesa; • u�ence seznanjamo s pomenom zdrave telesne drže; • spodbujamo družabnosti in dobro klimo. •

3. športni dan 21. BOI (nosilci vsi u�itelji in u�iteljice) �as: 19. 02. 2013 oziroma v tednu od 18. 02. 2013 do 22. 02. 2013 Cilji:

• U�enci spoznajo in razumejo pravila iger; • sodelujejo na bolnišni�nih olimpijskih igrah; • spoznajo in upoštevajo osnovna na�ela varnosti; • spoštujejo fair play, u�ijo se strpnosti in sprejemanja druga�nosti ter tako

oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce; • se družijo z vrhunskimi slovenskimi športniki.

4. športni dan ŠPORT ZA ZDRAVJE IN STARE SLOVENSKE GIBALNE IGRE (nosilci vsi �lani skupine za pripravo športnih dni) �as: 18. 04. 2013 oziroma v tednu od 15. 04. 2013 do 19.04.2013 Cilji:

• U�enci naštejejo osnovne gimnasti�ne vaje; • opredelijo pomen športa za zdravja; • izvajajo osnovne gimnasti�ne vaje za razvijanje mo�i, gibljivosti, hitrosti,

ravnotežja in koordinacije; • seznanijo se z vrstami starih slovenskih gibalnih iger; • spoznajo pravile iger in jih upoštevajo; • igrajo stare slovenske gibalne in spretnostne igre (prilagojeno glede na populacijo

posebnih potreb otrok na oddelku); • medsebojno sodelujejo; • spoznajo in ohranjajo slovensko tradicijo.

112

NARAVOSLOVNI DNEVI NARAVOSLOVNI DNEVI ZA 3. TRIADO TER SREDNJO ŠOLO 1. naravoslovni dan ŽITA (nosilka Alenka Prevec) �as: 24. 10. 2012 Cilji:

• U�enci prepoznavajo razli�ne vrst žit; • ugotavljajo pogoje za rast (podnebne razmere); • pripravljajo razli�ne jedi ( ali recepte); • opazujejo škrobna zrna razli�nih žit; • dokazujejo škrob v jedeh; • meljejo žitna zrna v ro�nem (bio) mlin�ku; • izdelujejo škrobne slike, lepila, slike iz semen in raziskovalne škatle; • rešujejo kviz.

2. naravoslovni dan SVETLOBA (nosilka Natalija Podjavoršek) �as: 23. 01. 2013 Cilji:

• U�enci vedo, da sta zato, da vidimo, potrebna �utilo za vid in svetloba; • u�enci spoznajo �utila za vid – oko (zgradbo in delovanje); • s poskusi pridejo do spoznanja, da se svetloba odbija in poskušajo najti �im ve� pravil

za odboj svetlobe; • u�enci vedo, da je »bela svetloba« mešanica razli�nih barv in da svet vidimo v barvah

zato, ker se od telesa dolo�ene barve odbije le dolo�en del svetlobe; • s poskusi ugotovijo, da tisto kar vidimo ni vedno res – vzroki za lažne slike so naše

o�i, ki ne reagirajo dovolj hitro, in svetloba, ki se lomi na meji dveh razli�nih snovi; • u�enci se seznanijo z napakami �utila za oko in korelacijo le teh (kratkovidnost,

daljnovidnost); • u�enci se sre�ajo z življenjem, kjer komunikacija s svetlobo ni mogo�a.

3. naravoslovni dan EMONA (nosilec Mirsad Skorupan) �as: 13. 03. 2013 Cilji:

• U�enci spoznajo kdo so bili Rimljani; • na zemljevidu znajo pokazati ve�ja naselja iz �asov Rimljanov na ozemlju Slovenije; • spoznajo življenje v mestih in podeželju; • spoznajo vlogo rimskega vojaka v �asu vojn in miru; • spoznajo se z vojaško opremo rimskega vojaka in izdelajo fibule.

113

NARAVOSLOVNI DNEVI ZA PRVO IN DRUGO TRIADO 1. naravoslovni dan POKLICI V CESTNEM PROMETU (nosilki Metoda Leban Derviševi� in Branka Žnidarši�) �as: 24. 10. 2012 Cilji:

• U�enci pripovedujejo in se seznanijo z razli�nimi cestnimi prevoznimi in prometnimi sredstvi, objekti in njihovo vlogo v prometu;

• spoznajo razli�ne poklice, povezane s cestnim prometom in njihov pomen; • podrobneje spoznajo poklic gosta, ki bo obiskal posamezen oddelek; • izdelajo plakat, miselni vzorec, ppt, osebno izkaznico o posameznem poklicu.

2. naravoslovni dan SVETLOBA (nosilki: Minca Gale in Mojca Rogina Smith) �as: 23. 01. 2013 Cilji:

• U�enci spoznajo, da vsa živa bitja za življenje potrebujejo svetlobo; • spoznajo, da je son�na svetloba sestavljena iz barv, kakršne vidimo v mavrici; • spoznajo, kako nastane senca; • s poskusi spoznavajo lastnosti svetlobe; • razumejo delovanje o�esa; • u�ijo se pomo�i slepim in slabovidnim.

3. naravoslovni dan EMONA (nosilki: Mojca Topi� in Tanja Babnik) �as: 13. 03. 2013 Cilji

• U�enci spoznajo kdo so bili Rimljani; • na zemljevidu ozna�ijo obmo�ja, kjer so bili naseljeni; • na zemljevidu ozna�ijo in poimenujejo rimska imena mest na obmo�ju današnje

Slovenije; • spoznajo življenje, vzgojo in šolanje Rimljanov; • spoznajo rimskega vojaka; • obisk Mestnega in Naravoslovnega muzeja; • za sošolce pripravijo ppt predstavitev.

114

TEHNIŠKI DNEVI 1. tehniški dan PO�ITNIŠKA POPOTOVANJA (nosilki Tanja Babnik in Metoda Leban Derviševi�) �as: 03. 09. 2012 Cilji:

• U�enci pripovedujejo o razli�nih prevoznih sredstvih, s katerimi so se vozili med po�itnicami;

• na zemljevidu poiš�ejo kraje svojega potovanja; • seznanijo se z razli�nimi cestnimi prevoznimi sredstvi; • ustvarjajo vozila iz odpadnega materiala (tulcev, škatlic, plastenk, zamaškov); • ustvarjajo domišljijska prevozna sredstva prihodnosti; • razvijajo sodelovalno u�enje (�e se odlo�imo za izdelavo skupinskega izdelka); • razvijajo ustvarjalnost.

2. tehniški dan NOVOLETNO OBDAROVANJE (nosilka Marta Maren�e) �as: 19. 12. 2012 Cilji:

• U�enci razvijajo ro�ne spretnosti (uporaba gradiv, orodij); • pridobivajo dobre delovne navade (na�rtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje,

pospravljanje); • razvijajo ustvarjalnost in svoje talente; • krepijo svojo ekološko usmerjenost; • izdelajo dekoracijo za okrasitev bolnišni�nih prostorov; • izdelajo darilca in voš�ilnice; • oblikujejo odnos do obdarovanja.

3. tehniški dan PRIPRAVE NA BOI (nosilci u�itelji na svojih oddelkih) �as: 18. 02. 2013 – 22.. 02. 2013 Cilji:

• U�enci izdelajo vse, kar je na oddelku potrebno za izvedbo BOI; • ob tehniških pripravah se osredoto�ijo na dogodek; • razvijajo sodelovalnost; • razvijajo delavne navade.

4. tehniški dan PO�ITNIŠKI DNEVNIK (nosilki Mojca Topi� in Branka Žnidarši�) �as: 18. 06. 2013 Cilji:

• U�enci opisujejo dosedanja po�itniška doživetja in pripovedujejo, kaj vse se jim med po�itnicami obeta;

• izdelajo/zvežejo po�itniški dnevnik v obliki knjižice; • platnice dnevnika likovno okrasijo. • U�enci lahko izdelajo/zvežejo tudi knjižico novih prijateljev; predlogo sami ustvarijo s

pomo�jo urejevalnika besedil (ime in priimek, starost, konji�ki, najljubše jedi, naj pesem.). Platnice sami likovno okrasijo.

115

KULTURNI DNEVI 1. kulturni dan �ASOPISNA HIŠA �as: 05. 10. 2012 Cilji:

• U�enci pripravljajo gradivo za šolski �asopis Utrinki, pod geslom »otroci otrokom«; • spoznavajo razli�ne vrste novinarskih prispevkov; • razvijajo medgeneracijsko sodelovanje, sodelovanje med seboj, z u�itelji in drugim

osebjem v bolnišnici; • razvijajo medsebojno komunikacijo in svojo ustvarjalnost; • uporabljajo informacijsko tehnologijo v najširšem pomenu besede.

2. kulturni dan FILMSKA UMETNOST �as: 08. 12. 2012 Cilji:

• U�enci si ogledajo izbrani film (Kinobalon); • po ogledu filma v vodenem pogovoru izražajo svoje misli, stališ�a, mnenja, ob�utke; • u�ijo se kriti�nega sprejemanja filmske umetnosti.

3. kulturni dan USTVARJAMO �ASOPIS (C5) �as: 01. 02. 2013 Cilji (ob upoštevanju ciljev prvega kulturnega dne):

• U�enci se ob ustvarjanju šolskega �asopisa u�ijo novinarskega dela; • kot uredniki aktivno sodelujejo pri urejanju šolskega �asopisa; • u�ijo se kriti�nega branja ter jasnega, argumentiranega in spoštljivega izražanja

lastnega mnenja. ali USTVARJAMO (drugi oddelki) �as: 01. 02. 2013 Cilji:

• U�enci razmišljajo in se pogovarjajo o pomenu kulture in kulturnega praznika; • obeležijo kulturni praznik z likovnim, literarnim, glasbenim, gibalnim ustvarjanjem; • svoje izdelke in stvaritve predstavijo na oddel�nih prireditvah/proslavah in panojih.

4. kulturni dan SLOVENIJA, DRŽAVA NAS VSEH �as: 12. 06. 2013 Cilj:

• U�enci obeležijo dan državnosti - obnovijo pomembne mejnike v razvoju samostojne Slovenije;

• razmišljajo in se pogovarjajo o državi, v kateri živijo; • izražajo svoje predloge in ideje, kako lahko dejavno soustvarjajo življenje v državi; • razpravljajo o državnih simbolih in institucijah, njihovi vlogi in njihovem pomenu;

• ustvarjajo na temo Slovenija, država nas vseh.

116

VZGOJNI NA�RT BOLNIŠNI�NIH ŠOLSKIH ODDELKOV OŠ LEDINA

UVOD Na za�etku naj zapišemo, da se vzgojni na�rt bolnišni�nih šolskih oddelkov OŠ Ledina (v nadaljevanju bolnišni�ne šole) bistveno razlikuje od vzgojnih na�rtov obi�ajnih šol. Šolarji in šolarke bolnišni�no šolo namre� obiskujejo zgolj za�asno; ves �as ostajajo šolarji svoje šole, v katero se praviloma vrnejo. Vsako leto našo šolo obiš�e približno 3000 otrok in mladostnikov, nekateri ostajajo kratek �as, drugi malo daljši, nekateri se vra�ajo vse šolsko leto oz. ve� let. Povsem nemogo�e torej je, da bi vzgojni na�rt sooblikovali vsi ti šolarji in tudi njihovi starši, kot to sicer velja za obi�ajne šole. Vzgojni na�rt bolnišni�ne šole smo torej pripravili u�itelji. te šole sami, pripravljen pa je tako, da temelji res na univerzalnih, splošno sprejetih ob�e�loveških vrednotah, upošteva pa tudi dejstvo, da so otroci in mladostniki šolarji naše šole resno bolni, torej v najtežjih trenutkih svojega dosedanjega življenja. Naj povemo tudi, da bodo za tiste šolarje in šolarke, ki bodo potrebovali spri�o svojih posebnosti konkretnejši vzgojni na�rt, tako kot sedaj, oblikovani individualizirani vzgojni na�rt. Le-ti se vedno oblikujejo znotraj širših, interdisciplinarnih timov (sestavljajo ga strokovni delavci posameznega oddelka, kjer je šolar hospitaliziran, in strokovni delavci bolnišni�ne šole), pri oblikovanju te vrste vzgojnega na�rta pa praviloma sodelujejo tudi starši otroka in otrok oz mladostnik sam. Vzgojni na�rt bolnišni�nih šolskih oddelkov je sicer sestavni del vzgojnega na�rta OŠ Ledina. IZHODIŠ�A RAZMIŠLJANJA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V BOLNIŠNI�NI ŠOLI Pri opisu izhodiš� tem ne moremo najprej mimo poro�ila Mednarodne komisije v izobraževanju za 21. stoletje, pripravljeno na Mednarodni komisiji v okviru UNESCO (Delors, 1996). Govorimo seveda o že znamenitih štirih stebrih izobraževanja, ki so zagotovo prinesli temeljni zasuk v pojmovanju vzgoje in izobraževanja. Pravijo, da se u�imo zato

• da bi vedeli, • da bi znali delati, • da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim, • da bi znali biti.

Prvi steber U�iti se, da bi vedeli poudarja razvoj vedenja, ustvarjalnega, kriti�nega, samostojnega, izvirnega mišljenja. Steber U�iti se, da bi znali delati je povezan z znanji, potrebnimi za ustvarjanje materialnih dobrin, izvajanje storitev, gospodarsko rasti in razvoj, blagostanje, zaslužek. Steber U�iti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim izpostavlja humani razvoj, kar pomeni, da je dobrobit �loveka (�loveštva) merilo stvari, usmerjenost v trajnostni razvoj pa izraža skrb za okolje in prihodnost. Zato je potrebno sprejemanje povezanosti in soodvisnosti, sodelovanje, preseganje individualizma, egoizma, narcizma, zaprtosti v osebne, družinske in narodne meje. �etrti steber U�iti se, da bi znali biti in živeti s seboj opozarja na pomen spoznavanja samega sebe in širjenje svojih zmožnosti, ustvarjalnosti, svobode in identitete. U�enci naj bi nau�ili sprejemati sebe in skrbeti zares tako, da bi živeli v ravnotežju, vedrini, miru in bi uspešno reševali svoje probleme.

117

Življenjska uspešnost je namre� v veliki meri povezana z našim samozavedanjem ter odnosi z drugimi ljudmi. �e re�emo lahko, da je prvi steber zares pomemben za šolo v celoti, pa sta za bolnišni�no šolo še posebej pomembna tretji in �etrti steber; slednjega lahko opredelimo kot klju�nega. Ti štirje stebri izobraževanja so zagotovo prvo vodilo pri oblikovanju vzgojnega na�rta bolnišni�ne šole. Drugo vodilo je, kot smo že zapisali, posebna situacija, v kateri se naši šolarji znajdejo v bolnišni�ni šoli. Spri�o svoje resne bolezni in zapletenih na�inov zdravljena se otroci in mladostniki, pa tudi njihovo straši, zagotovo znajdejo v zelo težkih trenutkih. Zato postanejo pomembne zares najpomembnejše stvari, iz�istijo pa se tudi vrednote – pomembne postanejo tiste prave, ob�e�loveške. Vzgojni koncept šole je zato naravnan k temu, kako uspeti otroku in mladostniku prebroditi to težko situacijo na na�in, da bo ves �as lahko vklju�en v najve�ji možni meri v obi�ajno šolo (s tem v obi�ajno življenje) oz. se bo po zaklju�enem intenzivnem zdravljenju vanj vklju�il brez ve�jih pretresov. Tretje vodilo pri oblikovanju vzgojnega na�rta bolnišni�ne šole pa so kar cilji vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišni�ni šoli, kot smo jih že pred �asom opredelili in so postali tudi sestavni del letnih delovnih na�rtov naše šole; lahko re�emo, da so tudi ti že znameniti, kot lahko to re�emo za Delorsove štiri stebre izobraževanja. Cilji vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišni�ni šoli so: • prepre�iti prekinitev šolskega dela oziroma omogo�iti njegovo kontinuiteto; • pomagati u�no neuspešnim u�encem pri izgrajevanju zanje u�inkovitih u�nih tehnik in

strategij; • ugotoviti mo�na in šibka podro�ja pri u�enju; • pomagati pri vklju�evanju v obi�ajno šolsko delo v obi�ajni šoli (u�en�evi mati�ni šoli)

oziroma poiskati druga�no obliko šolanja, �e je to potrebno; • pri bolnem šolarju/šolarki krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo in mu pomagati pri

iskanju novih poti; • prepre�evati ob�utke osamljenosti, izgubljenosti, strahu ter tesnobe pri bolnem, obolelem

in hospitaliziranem šolarju/šolarki; • osmišljevati dneve v bolnišnici. Strokovna podlaga za drugo in tretje vodilo pri oblikovanju vzgojnega na�rta bolnišni�ne šole so poleg dolgoletnih izkušenj bolnišni�ne šole tudi strokovna literatura s tega podro�ja, med to naj posebej poudarimo knjigo Ota Mouricka o kompetencah bolnišni�nega u�itelja.

118

VZGOJNI NA�RT BOLNIŠNI�NE ŠOLE Vzgojni na�rt šole vsebuje:

1. Temeljne vrednote in vzgojna na�ela 2. Vzajemno sodelovalni odnos s starši 3. Vzgojne dejavnosti šole

Kot že zapisano, so sestavni del vzgojnega na�rta šole tudi individualizirani vzgojni na�rti, kadar so ti za posameznega u�enca potrebni.

1. Temeljne vrednote in vzgojna na�ela V bolnišni�ni šoli zasledujemo ob�e sprejete (ob�e �loveške) vrednote, kot so svoboda, spoštovanje, samospoštovanje, solidarnost, strpnost, enakopravnost, na�elo enakih možnosti, pravi�nost, demokrati�nost, spoštovanje �lovekovih/otrokovih pravic. 1.1 Vzgojna na�ela v odnosu do sebe Spoštovanje otrokovih pravic. Ena temeljnih pravic je prav gotovo spoštovanje življenja samega. Zato bolnišni�ni u�itelji s svojim delom skušamo bolezni navkljub pri otrocih in mladostnikih krepiti veselje do življenja, pomagati, da v sebi odkrijejo dostojanstvo, predvsem pa pomagati, da kljub bolezni v najve�ji možni meri razvijejo svoje potenciale. Svoboda. Predvsem se bolnišni�na šola usmerja v omogo�anje in spodbujanje ustvarjalne svobode otrok in mladostnikov. Kljub bolezni je potrebno otroke in mladostnike nau�iti, da znajo prese�i ovire, ki navidez to svobodo onemogo�ajo, a v resnici je potrebno poiskati le drugo obliko taiste svobode. Samospoštovanje Prav zaradi bolezni je prav samospoštovanje mnogokrat pri otrocih in mladostnikih zelo okrnjeno. Zato je potrebno se u�iti sebe odkrivati, se prepoznavati in sprejemati. Zavedati se moramo sicer vsega, kar nas ovira, a hkrati moramo znati poiskati na�ine, da ovire presežemo oz. znamo poiskati drugo pot za dosego svojih ciljev, pa tudi pot za doseganje drugih, a prav tako pravih ciljev. Šolar kot osebnost. Zelo pomembno je, da resno bolan otrok in mladostnik ohrani vlogo šolarja in zaradi svoje bolezni ne postane le bolnik, a hkrati je prav tako pomembno, da ga v bolnišni�ni šoli ne gledamo le kot šolarja, pa� pa kot celovito osebnost. Zato se bomo trudili, da bodo otroci in mladostniki tudi v bolnišni�ni šoli dobili možnost, da se bodo v danih možnosti še naprej razvijali tudi na podro�jih, ki niso strogo šolska (domišljijska, �ustvena, duhovna ustvarjalna razsežnost vsakega otroka oz. mladostnika). 1.2 Vzgojna na�ela v odnosu do sveta Strpnost. Svet je raznolik, zaradi nepoznavanje v�asih tuj. Trudimo se ga spoznavati; spoznavati razli�ne kulture, razli�ne ljudi, razli�ne bolezni – in se ob spoznavanju u�iti tudi strpnosti do vseh, ki niso povsem taki, kot smo sami. Kriti�ni �ut. V bolnišni�ni šoli se trudimo šolarjem in šolarkam omogo�ati stvarno poznavanje sveta ter jim tako pomagati izoblikovati osebni pogled na svet, pa tudi pomagati, da bodo znali svet okoli sebe kriti�no vrednotiti. Šolarjem pomagamo razvijati �ut za resnico, za kar pa je potrebno nenehna refleskija, ki se jo je prav tako potrebno nau�iti.

119

1.3 Vzgojna na�ela v odnosu do družbe Solidarnost. Pomembno je, da je v �asih, ko v družbi prevladuje individualizem, pogosto je tako usmerjena tudi družinska vzgoja, šolarke in šolarje v bolnišni�ni šoli u�imo solidarnosti z drugimi. Zaradi bolezni morda otroci in mladostniki to na�elo lažje sprejmejo (so do tega bolj ob�utljivi), a prav zaradi sobivanja z drugimi bolnimi vrstniki je dobro, da ga v resnici tudi ponotranjijo. Enake možnosti. �e kdo, zagotovo bolni otroci in mladostniki potrebujejo udejanjanje na�ela enakih možnosti. V bolnišni�ni šoli zato mlade ljudi predvsem pripravljamo, da bodo z dobro izobrazbo na�elo enakih možnosti, do katerega so vsekakor upravi�eni, lahko tudi resni�no udejanili. Pravi�nost. Otroci in mladostniki so obi�ajno zelo ob�utljivi za to vzgojno na�elo, a vse prepogosto le takrat, ko zadeva njih same. Vzgojna prizadevanja v bolnišni�ni šoli so zato naravnana k temu, da bodo znali šolarji in šolarke udejanjiti pravi�nost tudi za druge. Zdravo domoljubje in medkulturnost. Spodbujali bomo šolarje in šolarke k odkrivanju vrednosti domovine in kulture, v kateri živimo in ki jo soustvarjamo. Pri tem pa ne izklju�ujemo kriti�nega odnosa do t. i. narodnih vrednot; odlo�no šolarje usmerjamo h kriti�nemu premisleku in prepoznavanju ekstremnih nacionalizmov. Poskušamo šolarje in šolarke usmeriti v dejavno zavzemanje za spremembe, ki bodo pomagale zgraditi še boljši svet. Ob tem je zagotovo nujno izobraževanje o drugih kulturah in posledi�no vzgoja k multikuluralnosti. 1.4 Vzgojna na�ela v odnosu do vzgoje, u�enja in znanja Znanje je vrednota. Vzgajamo k temu, da je šola zato, da v njej pridobivaš znanje ne ocene; da je vrednota torej znanje ne pa ocene. Odgovornost. Šolarje in šolarke usmerjamo k temu, da so za pridobivanje znanja soodgovorni oz odgovorni sami, ne pa u�itelj. U�itelj je odgovoren, da pou�uje �im bolje, lahko jih torej le odli�no pou�uje, na pa nau�i. Zato še naprej gojimo tudi samostojno u�enje in doma�e naloge. Delavnost. V bolnišni�ni šoli razbijamo mit, da je znanje mo� pridobiti brez truda; šola, u�enje, pridobivanje znanja je resno delo, zahteva trud in zavzetost, pa tudi svoj �as. Tudi zato še naprej gojimo samostojno u�enje ter doma�e naloge. Trajna odprtost za rast. Potrebno se je zavedati, da ni pomembno samo pou�evati, prav tako je pomembno u�iti, kako se je potrebno u�iti, hkrati pa je potrebno željo po u�enju prebujati. Ker je za bolne šolarje in šolarke zelo pomembna gojitev stalne želje po u�enju, hkrati pa potrebujejo tudi u�enje o tem, kako se je potrebno u�iti, temu na�elu v bolnišni�ni šoli posve�amo veliko pozornosti. 1.5. Vzgojna na�ela v odnosih med u�enci Dobra komunikacija. U�encem v bolnišni�ni šoli pomagamo k u�inkoviti sposobnosti sporo�anja in poslušanja. U�ijo se sprejemati v medsebojni razli�nosti, v druga�nosti razmišljanja, prepri�anja, doživljanja, �ustvovanja. Spodbujamo kulturo medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Sodelovanje. Sodelovanje med ljudmi je seveda klju�nega pomena; vsi vemo, da dobro timsko delo prinese vedno boljše rezultat kot dela enega, še tako odli�nega posameznika. Zato v bolnišni�ni šoli tudi vzgajamo šolarje k sodelovanju, jih tega u�imo (sodelovalno u�enje), u�imo jih tudi timskega dela. To zagotovo ni preprosto, ker spri�o bolezni in na�inov zdravljenja u�no delo v bolnišni�ni šoli postaja vse bolj individualno, a poskušamo kljub temu najti primerne na�ine za sodelovalno delo in razvijanje timskega dela. Solidarnost. Šolarje in šolarke je potrebno vzgajati za solidarnost. U�imo se solidarnosti z vsemi, ki so v stiski in v slabšem položaju kot mi. Ob tem se u�imo tudi vrednost na�ela

120

enakopravnosti in enakih možnosti (ne glede na spol, raso, vero, poreklo, ekonomski status, bolezen). 1.6 Vzgojna na�ela v odnosu do šole Aktivna udeležba u�encev. Kot smo že zapisali pri vzgojnih na�elih v odnosu do vzgoje, u�enja in znanja, naj poudarimo tudi na tem mestu, da je v bolnišni�ni šoli potrebno, da so šolarji, seveda glede na svoje zdravstveno stanje dejavni, delavni. Potrebno je torej osebno delo, osebno raziskovanje, osebna ustvarjalnost ter osebna angažiranost vsakega šolarja; k temu stremimo v bolnišni�ni šoli. U�itelj pomaga u�encu, da postane samostojen in da prevzema odgovornost za lastno izobraževanje. Odgovornost. Vsak je odgovoren za svoja ravnanja in k temu na�elu smo zavezani v bolnišni�ni šoli, saj menimo, da je tudi odgovornosti otroke in mladostnike potrebno nau�iti. Potrebno se je torej nau�iti, da mora vsak svoje dolžnosti izpolnjevati (bolezni navkljub, a seveda upoštevaje tudi bolezen) za svoja dejanja pa se je potrebno nau�iti prevzemati tudi odgovornost. Enotnost vzgojne skupnosti. Bolnišni�na šola deluje kot uglašen kolektiv in se zavzema za isto vzgojno usmeritev.

2. Vzajemno sodelovalni odnos s starši Kot smo že v uvodu zapisali, starši otrok, ki so v bolnišni�no šolo vklju�eni le za�asno, ne morejo na tak na�in sodelovati kot v obi�ajni šoli (npr. pri sooblikovanju vzgojnega na�rta, ne more obstojati svet staršev ipd.). A kljub temu je sodelovalni odnos s starši tudi v bolnišni�ni šoli še kako pomemben. Tudi ta sodelovalni odnos pa je nekaj posebnega. Starši bolnih otrok so namre� starši v stiski, saj so, ko je njihov otrok resno bolan, v najtežji življenjski situaciji. Zato potrebujejo pomo�, podporo in razumevanje. Bolnišni�ni u�itelji jim pomagamo tako, da jih razbremenimo skrbi v zvezi s šolanjem njihovih bolnih otrok, hkrati pa jim ponudimo partnersko vlogo pri tem. Sproti jih obveš�amo o u�nem in vzgojnem delu njihovih otrok v bolnišni�ni šoli ter jim tako omogo�imo, da svojega otroka spet ugledajo kot šolarja in tako, vsaj do neke mere, spet kot obi�ajnega otroka, vsekakor pa kot otroka, ki (spet) zmore veliko stvari. V pogledu u�enja in šolanja tudi svetujemo, hkrati pa si za starše vzamemo �as, da jim prisluhnemo, ko to potrebujejo in želijo. Stike s starši izvajamo v okviru osebnih sre�anj, t.j. pogovornih ur, pa tudi preko elektronske pošte in telefonskih pogovorov. Potrebno je poudariti, da stike z mati�nimi šolami navezujemo neposredno, ne preko staršev. Starši pri tem sodelujejo kot partnerji. Ve�ino stikov s starši prevzemajo u�itelji, ki v bolnišni�ni šoli opravljajo naloge razrednika (�eprav jim te naloge uradno niso priznane). Poleg že omenjenih na�inov komunikacije s starši bomo poskušali pripraviti vsaj dvakrat letno tudi sre�anja staršev, na katerih jih bomo v obliki delavnic še bolj povezali s svojim otrokom, sedaj šolarjem v bolnišni�ni šoli. Staršem v okviru bolnišni�ne šole v okviru svojih kompetenc svetujemo tudi pri vzgojnih vprašanjih, sicer pa jih povežemo s strokovnimi delavci oddelka samega (psihologom). Šolanje otrok v bolnišni�ni šoli ni obvezno, starši imajo pravico šolanje svojih otrok v bolnišnici odkloniti. To odlo�itev moramo v bolnišni�ni šoli spoštovati, a na nas, bolnišni�nih u�iteljih, je, da poleg tega, da jih seznanimo, kaj takšna odlo�itev za njihovega otroka pomeni, starše skušamo predvsem pridobiti.

121

3. Vzgojne dejavnosti šole Vzgojne dejavnosti bolnišni�ne šole:

• Proaktivne vzgojne dejavnosti • Svetovanje in usmerjanje • Vzgojni postopki

Opomba. V obi�ajnih šolah med vzgojne dejavnosti šole sodijo tudi vzgojni ukrepi in vzgojne kazni. Vzgojni na�rt bolnišni�ne šole teh naštetih ne vsebuje; v posebnih primerih težje vodljivih šolarjev je namre� potrebno narediti individualni vzgojni na�rt, kjer so tudi te dejavnosti za posameznega šolarja podrobno opredeljeni.

• Proaktivne vzgojne dejavnosti • Svetovanje in usmerjanje

1. Posebej namenjen �as za izboljšanje medosebnih odnosov

V bolnišni�ni šoli moramo biti zelo racionalni s �asom, zato smo na gojenje medosebnih odnosov pozorni pri vsaki uri, pri vsaki šolski dejavnosti. U�itelj v vsakodnevnih situacijah u�i sprotnega razreševanja medosebnih težav, u�i skrbi z a dobro klimo in komunikacijo v skupini.

2. Posebne dejavnosti namenjeni vzgoji V bolnišni�ni šoli med te štejemo vse dneve dejavnosti (kulturni, športni, naravoslovni, tehniški), ki vedno vsebujejo tudi konkretne vzgojne cilje, prav tako pa tudi interesne dejavnosti. Prav te smo v bolnišni�ni šoli razvili v t.i. podporno- sprostitvene dejavnosti, glavni cilj le-teh je prav vzgojni. Prav tako so vzgojno naravnane šole v naravi, v bolnišni�ni šoli jih poimenujemo tabori.

3. Problem je priložnost za sodelovanje Probleme v bolnišni�ni šoli rešujejo u�itelji v sodelovanju z u�enci in tudi njihovimi starši. �e je problem težji se v interdisciplinarnem timu pripravi individualizirani vzgojni na�rt za otroka oz mladostnika, kjer je podrobno dolo�eno tudi kako, kdo in kdaj pristopi k reševanju nastale težave.

4. Doslednost pri upoštevanju pravil šole1

1 Šolska pravila v bolnišni�ni šoli: • K pouku prihajam pripravljen: imam vse šolske potrebš�ine za ta dan in imam

narejeno doma�o nalogo. • K pouku prihajam ustrezno oble�en in obut. • V u�ilnico prihajam pravo�asno (eno minuto pred za�etkom pouka) oziroma po�akam

pred vrati oddelka. • �e imam zdravstveno terapevtsko obravnavo, se pridružim šolskemu pouku po njej. • �e imam predpisane zdravstvene pripomo�ke (npr. za sedenje), jih redno prinašam s

sabo v u�ilnico ter jih ustrezno uporabljam. Pri sedenju pazim na pravilno držo in se na stolu ne pozibavam.

• Med poukom ne žve�im, ne jem, ne pijem, razen v primeru, ko zdravnik dolo�i druga�e.

• Med poukom ne hodim na straniš�e, razen v primeru, ko zdravnik priporo�i druga�e.

122

V bolnišni�ni šoli se trudimo in u�ence vzpodbujamo k upoštevanju pravil šole. V primeru neupoštevanje le-teh ravnamo v skladu z vzgojnimi postopki (glej nadaljevanje).

5. Sodelovanje staršev S starši sodelujemo na na�in, kot smo ga opisali že zgoraj.

• Vzgojni postopki Poudarjamo pozitivno reševanje problemov. Temeljna na�ela so:

� Ni kaznovalca, šolar ustvarjalno rešuje problem. � Zahteva odlo�itev in napor tistega, ki je škodo povzro�il. � Poravnava je smiselno povezana s povzro�eno psihološko, socialno in

materialno škodo. � Spodbuja pozitivno vedenje, poudarja vrednote ter ne vzpodbuja obrambnih

vedenj tako kot kritika in kazen.

• Izposojeno u�no gradivo vrnem razredniku ali u�itelju v dogovorjenem �asu. • Upoštevam pravila za samostojno uporabo ra�unalnika po dogovoru z razrednikom in

u�iteljem. • Med poukom ne uporabljam telefona. • Za šolsko delo sem sam odgovoren. �e pa �esa ne znam, vprašam u�itelja ali

razrednika. • Sem spoštljiv do sošolcev in u�iteljev, da nam bo vsem prijetno.

• Izposojeno u�no gradivo vrnem razredniku ali u�itelju v dogovorjenem �asu. • Upoštevam pravila za samostojno uporabo ra�unalnika po dogovoru z razrednikom in

u�iteljem. • Med poukom ne uporabljam telefona. • Za šolsko delo sem sam odgovoren. �e pa �esa ne znam, vprašam u�itelja ali

razrednika. • Sem spoštljiv do sošolcev in u�iteljev, da nam bo vsem prijetno.