Šolsko glasilo dijakov Srednje frizerske šole Ljubljana 1. številka, šolsko leto 2010 / 11

Intervju z ravnateljem

Začetki frizerskega izobraževanja na

Slovenskem

Projektni teden »MASKA « 2011

KazaloUvodna beseda mentorice ...................................................................................................................... 1Intervju z ravnateljem mag. Primožem Hvalo Kamenščkom ........................................................... 2Kratki pogovori z učitelji ..................................................................................................................... 3

Novice in dogodki na šoli Športni dnevi .......................................................................................................................................... 6Športna tekmovanja .............................................................................................................................. 6Strokovni izleti ...................................................................................................................................... 8Kako smo obeležili novoletni čas ......................................................................................................... 10Ogled 26. slovenskega knjižnega sejma in razstave »kaj naj oblečem za v šolo?« ......................... 11Knjiga me / ne briga ............................................................................................................................... 14Vtisi naših dijakinj ................................................................................................................................ 15

FrizerstvoZačetki frizerskega izobraževanja na slovenskem ............................................................................ 17Tudi mi smo bili na frizerskem festivalu ............................................................................................. 1911. Slovenski frizerski festival ............................................................................................................. 20Trije intervjuji s sodelujočimi ............................................................................................................. 21na frizerskem festivalu ........................................................................................................................ 21oktobra 2010 v cankarjevem domu v ljubljani .................................................................................... 21Projektni teden »maska« 2011 ............................................................................................................... 23Zaključna prireditev v Viba filmu ........................................................................................................ 25Moja maska ............................................................................................................................................. 25Dijaška izmenjava s finsko .................................................................................................................... 26Izmenjava frizerskih mojstric iz francije ............................................................................................ 26Ponosni smo, da bomo frizerji ............................................................................................................... 27Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kdo sem jaz! ..................................................................................... 28

Literarni listiHaikuji ..................................................................................................................................................... 31Ostale pesmi ............................................................................................................................................ 32Kratka proza .......................................................................................................................................... 37

Snip-snap v angleščiniMe and my school................................................................................................................................... 41From Canada to Slovenia ...................................................................................................................... 41Being a teenager .................................................................................................................................... 42

TekmovanjaTekmovanje v znanju slovenščine za cankarjevo priznanje .............................................................. 45Tekmovanje v znanju iz matematike ..................................................................................................... 49Podelitev nagrad na festivalu Skreiraj se 2 ....................................................................................... 49Tekmovanje v znanju iz zgodovine ....................................................................................................... 50Tekmovanje v znanju angleščine .......................................................................................................... 50

Razvedrilni kotičekFrizerski glavnički ................................................................................................................................. 53

Uredniški odborUrša LavričOlga NaumetovaSandra BelclIlirjana Racaj

Mentorica in lektorica Vesna Tomc Lamut, prof.Mentorica Andreja Kordiš, prof.Mentorica mag. Marija Potočar, prof.Ravnatelj mag. Primož Hvala Kamenšček, prof.

Kodrčki, Glasilo dijakov Srednje frizerske šole Ljubljana1. številka v šolskem letu 2010/2011

1

Pozdravljeni, dragi bralci!

Pred vami je prva številka Kodrčkov, glasila dijakov Sred-nje frizerske šole Ljubljana. Pravzaprav bi morala reči prva številka obnovljenih ali ponovno obujenih Kodrčkov. Že pred mnogimi leti, ko je 1992. naša šola postala sa-mostojna, smo začeli izdajati svoj šolski časopis, ki se je imenoval najprej FRA – FRI (frajerji – frizerji), nato pa KODRČKI. Izhajal je le dobri dve leti, potem pa so se kodrčki nekako razpustili, nihče jih ni več navijal, nihče oblikoval…

Letošnje leto, torej tik pred 20-letnico šole, pa smo se odločili, da naše Kodrčke znova obudimo. Sedaj je drugače. Sedaj imamo boljše glavnike, boljše navijalce, barve (da bomo lahko časopis natiskali v barvah) in upam, da vam bodo všeč. Da pa jih boste seveda tudi sami ustvarjali, potrebujemo ne le dobre frizerje, pač pa tudi dobre novinarje, poročevalce, pesnike, pisatelje, risarje, fotografe … Dogodkov na naši šoli je toliko, da jih ena majhna skupinica navdušencev, ki se je tokrat zbrala skupaj, res ne more obdelati.

Kaj vse boste lahko brali v svojem šolskem časopisu? Iz kazala vsebine so razvidna področja in gotovo vam bo zanimivo brati intervjuje oziroma pogovore z vašimi profesorji in sošolci. Dogodke s šole sicer poznate, ven-dar so tu privlačno opisani in opremljeni s slikami, kar vam bo gotovo obudilo lepe spomine. Še posebej bi radi zelo razvili frizerske strani in jih obogatili z zanimivost-mi, saj se na področju frizerstva res zelo veliko dogaja. Želimo ustvariti še modni kotiček z nasveti. Seveda, tudi angleški kotiček imamo, saj se zavedamo, kako je s tistim pregovorom o znanju čimveč jezikov! Čisto zad-nja pa je rubrika resničnih šal iz šole. Obe profesorici slovenščine sva kar nekaj časa in iz lastnega veselja zapi-sovali smešne, a duhovite odgovore, in zdaj so tu pred vami. Prepričana sem, da se boste nasmejali originalnim šalam, pa tudi nekaj naučili iz njih. Upam, da vas bo to še vzpodbudilo k beleženju podobnega tudi pri drugih predmetih. Kot profesorico slovenščine pa me še posebej razveseljujejo naši literarni listi. Vaši literarni prispevki so čisto prave male umetnine, kar kaže, koliko talenta je v nekaterih izmed vas.

Uvodna beseda mentorice

Prisrčno vabljeni k sodelovanju vsi, ki vas novinarsko delo morda veseli. Vaše prispevke lahko oddate profe-soricam slovenščine ali pa v posebej za to namenjen nabiralnik. Plačilo za objavljen prispevek je seveda ena lepa ocena pri slovenščini, še večje plačilo pa vaše zado-voljstvo in ponos, da lahko prebereš svoj članek, še bolje, da ga lahko preberejo tudi drugi.

Vesna Tomc Lamut, prof. slov.

Kodrčki, Glasilo dijakov Srednje frizerske šole Ljubljana1. številka v šolskem letu 2010/2011

2

> Ste novi ravnatelj na Srednji frizerski šoli Ljublja-na. Kako se počutite na njej?

Šola je lepa in prijazna, ima zelo dobre profesorice in profesorje in zanimive učence, s katerimi se da ustvari-ti veliko lepih stvari. Večina je deklet in peščica fantov. Včasih me moti preveč kričanja na hodnikih. Želel bi si več ustvarjalnosti z vidika interesnih dejavnosti, da bi šola imela poleg dramske skupine še svoj šolski band, npr. plesno skupino, literarni krožek, likovni krožek, šol-ski pevski zbor, turistični krožek.

> Sami ste si izbrali, da boste ravnatelj na naši šoli. Zakaj?

Da, sam sem si izbral. Preden sem postal ravnatelj, sem bil zaposlen na Centru za poklicno izobraževanje in v tem času sem sodeloval tudi pri pripravi novega izobra-ževalnega programa frizer. V frizerskem poklicu sem vi-del veliko izzivov. Sedaj je pred nami nov izziv na tem področju. V prihodnosti bi radi pridobili program frizer pete stopnje ter šolo odprli tudi za izobraževanje odra-slih, ponudili pa bi tudi nekatere nove vsebine s področja frizerstva, manikire, ličenja in tudi maskerstva.

> Zakaj ste tako strogi, npr. da ne smemo uporablja-ti telefonov, niti na hodniku, da ne smemo žvečiti žvečilnih gumijev...?

(Smeh) Sam sebe ne ocenjujem kot strogega, ampak poskušam zagotoviti, da pouk poteka kakovostno in da imajo vsi, ki želijo postati frizerji, omogočene vse mo-žnosti. Mislim, da sem prijazen ravnatelj in da se lahko za nasvet ali pogovor obrne k meni vsak dijak s svojimi predlogi oz. pobudami za nove izzive ali pa tudi za na-svet pri reševanju težav. Najbolj si želim samostojnih, ustvarjalnih, samoiniciativnih in veselih dijakov.

> Kakšna se vam zdi malica pri Klopčiču (mnogi se zelo pritožujejo, da se po njej slabo počutijo, da ni veliko izbire, velikokrat tudi zmanjka hrane...)?

Osebno z malico nisem najbolj zadovoljen. Z vidika zdra-ve prehrane bi morali izboljšati kvaliteto. Izvedli smo anketo o toplem obroku, v kateri so dijaki na eni strani izrazili željo po več zelenjave, sadja, sadnih napitkov, na drugi strani pa je njihova najljubša jed dunajski zrezek in pomfrit. V prihodnjem letu pa se bomo potrudili, da bo

Intervju z ravnateljem mag. Primožem Hvalo Kamenščkom

malica bolj pestra, z več izbire (npr. vegetarijanski kro-žnik, zelenjavni krožnik in mešani krožnik, suhi obroki sendvič, pizza, burek,...)

> Kakšno mnenje imate o nas, dijakih. Smo res pre-več divji?

(Smeh) Razposajenost dijakov pomeni, da so dijaki zdra-vi in polni energije. Vesel sem, kadar razposajenost kaže željo po pridobivanju novega znanja. Žalostijo pa me razni spori, kreganja, vpitje. Želim si, da bi v prihodnje dosegli več lepega vedenja,  kar je tudi odlika deklet in samega frizerskega poklica, ki zahteva uglajenost do stranke. Želim si razposajenosti dijakov v smislu novih izzivov, pobud za kakšen izlet, piknik ali pa skupno šol-sko akcijo, na primer za namen šolskega sklada, pri pri-pravi kulturne oz. šolske prireditve.

3

> Kaj bi na SFŠ Ljubljana spremenili?

Podobo same šole. V poletnih mesecih bomo poskušali spremeniti nekatere prostore; želimo pridobiti skupni dnevni prostor, multimedijsko učilnico, v kateri bi bili dijakom na voljo računalniki z internetno povezavo, s fo-tokopirnim strojem, da bi si dijaki lahko v prostem času ogledali kaj zanimivega ali pa pripravljali domačo nalo-go. Prav tako želimo obogatiti šolsko knjižnico z novo literaturo.

> Katero srednjo šolo pa ste obiskovali vi?

Obiskoval sem gimnazijo v Tolminu in srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Nato sem nadaljeval na Filozofski fakul-teti v Ljubljani, smer pedagogika in sociologija. Za obe diplomski nalogi sem prejel univerzitetno in fakultetno Prešernovo nagrado za študente. Po zaključku fakultete sem magistriral iz pedagogike.

> S katerim poklicem ste se ukvarjali, preden ste se postal ravnatelj?

Preden sem postal ravnatelj, sem počel veliko zanimivih stvari. Prvo leto sem poučeval sociologijo na gimnaziji Vič v Ljubljani, nato sem bil pomočnik ravnatelja na go-stinski in turistični šoli v Tolminu, zatem sem bil asistent

stažist za didaktiko na Pedagoški fakulteti na univerzi v Mariboru. Potem sem opravljal poklic svetovalca na Cen-tru za poklicno izobraževanje, sedaj pa sem ravnatelj na Srednji frizerski šoli v Ljubljani.

> Ste ponosni na dosežke dijakov?

Absolutno sem ponosen na vse dosežke dijakov. Želim si še več dosežkov. Zato odhajamo petega in šestega fe-bruarja s skupino dijakov na Celjski sejem, kjer se bodo pomerili v kategoriji oblikovanja naravnih in umetnih nohtov ter ličenja. Prav tako pa se veselim tudi projekt- nega tedna na temo maska, kjer se bodo vsi dijaki šole predstavili s poslikavo obraza na način gledališke maske. Ob zaključku pouka pa bodo imeli dijaki tretjih letnikov možnost v okviru zaključnega izpita svoje pričeske pred-staviti na reviji v središču Ljubljane.

> Bi za konec intervjuja dijakom še kaj sporočili?

Želim si veliko ustvarjalnosti in lepih trenutkov, in da bi vsi čim bolj uspešno zaključili šolo!          

Pogovarjali sta se Urša Lavrič in Olga Naumetova

Viktorija Mrzelj

> Ste profesorica zgodovine; ste vedno želeli biti v tem poklicu?

Ne, kajti mislila sem, da nikoli ne bom znala delati z mladino. Sčasoma sem ugotovila, da je to pravi poklic zame.

> Kaj vam je najbolj všeč pri vašem poklicu?

Delo se nikoli ne ponavlja, vedno je nekaj novega in nepričakovanega.

> Kaj radi počnete v prostem času?

Rada imam branje, potovanja, šivanje, ukvarjanje s svo-jimi tremi otroki.

Kratki pogovori z učitelji

Stanka Platiša Pogačnik > Ste profesorica športne vzgo-

je. Zakaj ste postali učiteljica, ne pa profesionalna športnica?

Ker nisem imela zadosti talenta, da bi se povzpela med najboljše tri. Drugi razlog je ta, da sem se ukvarjala z gimnastiko, ki ni bila zanimiva za sponzorje. Ko sem se ukvarjala s športom, še ni bilo profesionalnih športni-kov.

> Kaj vam je pri vašem poklicu najbolj všeč?

Delo z mladino je zelo razgibano, naučim se mnogo neumnosti od njih in slenga, zato se počutim mlajšo.

> Imate doma kakšno žival? Če da, katero?

Imam psa pasme rodezijski grebenar.

4

Karmen Markovič > Ste učiteljica prakse, Kaj

vam je najbolj všeč pri vašem delu?

Všeč mi je, da je delo zelo ustvarjalno, vedno je nekaj no-vega. Predvsem pa mi je všeč, da lahko svoje znanje delim z dijaki.

> Je vaš osnovni poklic frizerka?

Da, po poklicu sem frizerka, ta poklic je zelo ustvarjalen in kreativen. Delo z mladino me zelo veseli.

> Ali se je veliko spremenilo od takrat, ko ste vi hodili na to šolo?

Da, od takrat se je spremenilo zelo veliko stvari. Dobili smo poleg frizerstva še dve poklicni smeri, vizažist in masker, tako da je šola od takrat zelo napredovala.

Najlepša hvala za sodelovanje!

Spraševala Olga Naumetova

Petra Štrukelj > Smo učenke res zelo proble-

matične?

Ne gre za to! Najstništvo je kot obdobje v bistvu problematično, zaradi tega se pojavljajo takšne in drugačne težave, kar seve-da ni lahko. Za spopadanje s temi težavami so eni opremljeni bolj kot drugi, kar ni v bistvu nič narobe. Mi smo tukaj zato, da vam pri reše-vanju teh težav pomagamo. Kljub temu, da ste nekateri včasih naporni, vas imamo radi takšne, kot ste, z vsemi vašimi težavami.

> Vam je všeč poklic psihologinje?

Da, všeč mi je moj poklic, saj v njem vidim veliko izzi-vov, rada delam z dijaki, veliko se naučim od njih, dajajo mi nove poglede na življenje in me stalno spominjajo na to, kaj je v življenju res pomembno.

> Ste imeli kakšen drugi poklic, preden ste postali psihologinja?

Ne, študirala sem psihologijo z namenom, da ostanem v tem poklicu in v njem uživam.

Saša Hiti Ste profesorica angleščine pa tudi poliglotka, saj obvla-date angleščino, španščino in francoščino. Je bilo težko naučiti se teh jezikov?

Odvisno, za kateri jezik gre. Angleščine se mi ni bilo težko naučiti, ker sem se zelo veliko naučila tudi iz filmov, težja mi je bila španščina, ker sem se je začela učiti kasneje. Španščine sem se naučila iz knjig, slovnic, učbenikov, pa tudi v času, ko sem živela v Madridu. Francoščino pa sem se učila v srednji šoli, podobno, kot španščino.

> Kateri je vaš najljubši jezik?

Za govorjenje angleščina, za poučevanje pa španščina.

> Ste kdaj že delali kot prevajalka?

Da, delala sem. Še vedno občasno prevajam, predvsem povzetke diplom, scenarije.Po navadi prevajam iz angleščine v slovenščino ali pa obratno.

Peter Krašovec

> Kako se razumete z učen-ci?

Kakorkdaj.

> Smo preveč “divji”?

Ne gre zato, da ste divji, kljub starosti ste premalo kultivirani.

> Kaj je za vas umetnost?

Umetnost je ogledalo civilizacije.

Spraševala Urša Lavrič

No

vic

e in

do

go

dk

i

na

šo

li

6

V smislu starega grškega pregovora zdrav duh v zdravem telesu seveda tudi naše profesorice športne vzgoje poskr-bijo za to, da bomo tudi bodoči frizerji ohranili zdravo telo in ga s športom in pohodi po svežem zraku in soncu (pa včasih tudi snegu in dežju!) še bolj okrepili.

V letošnjem šolskem letu smo opravili že dva športna dneva – jesenskega in zimskega; na nekaterih so si di-jaki lahko izbrali različne možnosti, po svojem okusu in željah pa tudi zmožnostih. Tako smo bili na zelo različnih krajih in povsod smo se imeli lepo!

Jeseni so dijaki prvega letnika občudovali lepote Bohinja in uživali v športnih dejavnostih. Dijaki drugega letnika so spoznali potek rapalske meje med staro Jugoslavijo in Italijo in si z Blegoša ogledali ljubljansko kotlino, dijaki tretjega letnika pa so med vzponom na Rašico lahko na-

Športni dnevi

15. ljubljanski maratonV soboto, 23. oktobra 2010, je Srednja frizerska šola Lju-bljana sodelovala na najbolj množični tekaški prireditvi v Sloveniji . Na 15. ljubljanskem maratonu sta dva dijaka: Tjaša Kogovšek, 1. B, in Tadej Pikl, 2. C, sodelovala v ka-tegoriji srednješolskih tekov.

Tekmovanje v odbojkiV novembru in decembru 2010 so potekale odbojkarske tekme v dvorani Krim na Galjevici za dijakinje srednjih šol ljubljanskega območja. Tekmovalo je 25 ekip. Odboj-karskih tekem so se kot vsako leto udeležile tudi dijaki-nje Srednje frizerske šole Ljubljana v skupini z Gimnazijo Poljane, Gimnazijo Šiška, Gimnazijo Ljubljana, Škofijsko klasično gimnazijo in Šolskim centrom za pošto in eko-nomijo. Sicer se nismo uvrstile v nadaljnje tekmovanje, vendar smo dokazale, da smo enakovredna ekipa ostalim srednjim šolam.

brali prve jesenske kostanje.Za zimski športni dan nam luna ni naklonila lepega vre-mena, zato nam je pri zunanjih dejavnostih nagajal dež. Drsalci in pohodniki so v svoje čevlje zajemali vodo, polovica dijakov pa je bila mokra, ker so se namakali v bazenu v Atlantisu. Ker nismo iz sladkorja, smo kljub vs-emu uživali v zimskih radostih.

Na sončen majski dan smo se odpravili na spomladanski športni dan. Dijaki prvega letnika so odšli na planinski pohod na Slavnik, dijaki drugega letnika na kolesarjenje, rafting in plezanje k Bohinjskemu jezeru, tretji letnik pa na bližnjo Šmarno goro. Nekateri dijaki so se odločili za tradicionalni pohod Ob žici. Dan je minil v veselem in sproščenem razpoloženju.Stanka Platiša Pogačnik, prof.

Športna tekmovanja

7

Streljanje z zračno puškoNaši dijaki so letos sodelovali tudi na tekmovanju v stre-ljanju z zračno puško solidno zastopali našo šolo.

Tekmovanje srednjih šol Ljubljane v dvoranski atletiki 26. januarja 2011 smo se udeležili tekmovanja v dvoran-ski atletiki. Tekmovanje je potekalo v dvorani stadiona ŽAK v Ljubljani. Našo šolo so zastopali naslednji dijaki: Luka Nebec, 2.c, 16. mesto v skoku v daljino; Luka Kišek, 1. a, 10. mesto v skoku v višino; Maja Alič, 2.č, 7. mesto v skoku v višino; Ana Treven, 1. d, 13. mesto v skoku v daljino; Alma Šistek, 1. e, 15. mesto v skoku v daljino.

Tekmovanje srednjih šol Ljubljane v nogometu za dijakeV januarju 2011 smo se udeležili srednješolskega tekmo-vanja v malem nogometu. Tekmovanje je potekalo v mali dvorani Zavoda Tivoli 18., 21. in 25. 1. 2011. Našo šolo so zastopali naslednji dijaki: Jaka Rode, 2.č, Žan Dolinšek, 2.b, Žan Žganec, 2.b, Dario Rakitič, 2.b, Zlatko Kojić, 2.č, Rok Polizzi, 3.d, Jure Vrečar, 1.b, Jure Gregorka, 1.c, Anže Pižem ,1.d, Jan Kučič, 1.c, Tadej Pikl, 2.c, Benjamin Oru-čević, 1.č. Dijaki so se v skupini IV uvrstili na 4. mesto.

Izjemen uspeh naših dijakov na tekmovanju v namiznem tenisuTekmovanje je potekalo 29. in 30. marca 2011 v dvorani Slovan na Kodeljevem. 29. marca so ekipno in posamič-no tekmovali fantje, 30. marca pa dekleta. Tekmovanja so se udeležili naslednji dijaki: Jaka Rode ,2.č, Benjamin Oručević, 1. č, Tadej Pikl, 2. c, Dario Rakitić, 2. b, Jaša Cej, 1. d, Patrik Nanut, 1. d, Josip Januš, 1. a, in Anže Pi-žem, 1.c, ter dijakinje: Jana Drašler, 2.e, Andreja Godec, 1.c, Lea Slapar, 1. c, in Katarina Bučevec, 1.a.

Ekipno sta dijakinji Jana Drašler in Andreja Godec dosegli 3. mesto, kar je izjemen uspeh. Uspeh sta potrdili še Lea Slapar in Katarina Bučevec s 6. mestom.Čestitamo! 

Sabina Kolenc, prof.

Foto: Sabina Kolenc, prof.

8

Strokovni izletiV začetku decembra, v prednovoletnem času, smo or-ganizirali za dijake prvega letnika ogled Salzburga v srednji Avstriji, dijaki drugega letnika so se odpeljali na Dunaj, v avstrijsko (in nekoč tudi naše!) glavno mesto, dijaki tretjega letnika pa so videli Benetke.

Dijaki prvega letnika so si kljub mrazu ogledali očarljivo božično-novoletno okrašeno mesto in si na stojnicah kupili čaj in kakšen spominček, si ogledali stare ulice z znamenito Mozartovo rojstno hišo, najbolj veseli pa so bili vožnje pod zemljo v rudnik soli.

Salzburg

Foto: Andreja Kordiš, prof.

9

DunajDoživeli smo božično-novoletni Dunaj

Malo pred novim letom nas je, dijake 2. letnika, razve-selila vest, da si bomo ogledali, kako praznično je okra-šeno glavno mesto sosednje države Avstrije Dunaj. Pred

šolo smo se zbrali že ob 5.45. Veliko jih je zaradi zgodnje jutranje ure težko vstalo iz postelje, tudi jaz. Vožnjo iz Ljubljane proti Celju smo začeli ob 6. uri. Prvi postanek je bil na počivališču v Šentilju, kjer smo odšli na wc, kavo, nekateri pa tudi v trgovino, ki je bila obložena z sladka-rijami, parfumi, kozmetiko… V tej trgovini so prodajali plišaste igračke in jaz sem si kupila belo-sivega plišaste-ga volka. Nato smo se odpeljali proti Gradcu. Med vožnjo nas je veliko spalo, tako da lahko samo rečem, da bom zapis nadaljevala od prihoda na Dunaj naprej.Najprej smo si v tem velikem mestu ogledali palačo Schönbrun, kjer sta bivala Marija Terezija in cesar Franc I. Nato smo zagledali veliko smreko, pod katero smo za spomin naredili veliko skupinsko fotografijo. Imeli smo tudi malo prostega časa, da smo si lahko ogledali stojni-ce, na katerih je bilo veliko dobrot. Videli smo tudi velike vrtove, ki so bili obloženi z snegom. Po ogledu cesarske

palače nas je avtobus popeljal skozi mesto, kjer smo si ogledali pomembne hiše in znamenitosti. Videli smo pre-lep parlament, kateri je po mojem mnenju lepši od naše-ga. Med drugim smo videli še Mozartovo hišo, Leopoldov muzej, razne predbožične tržnice, cesarsko palačo, Mu-zej moderne umetnosti, tramvaj, veliko hotelov. Najbolj mi je v spominu ostal hotel HILTON, pri katerem se je vodič pošalil, da je to hotel znane igralke Paris Hilton. Staro mestno jedro je od leta 2001 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine kot kulturni spomenik. Po zanimivem ogledu zgradb in hotelov smo prišli pred mu-zej, pred katerim so bili konji s kočijami. Izvedeli smo, da so v tem muzeju še zmeraj proste sobe za prenoče-vanje. Po tlakovani ulici smo odšli proti mestu in prišli o velike lepe Štefanove cerkve. Vodič nam je dal dve uri in pol prostega časa, v katerem smo si lahko ogledali drage trgovine, kot Chanel, Versaci, Lacoste itd. Nato smo se zopet zbrali pred Štefanovo cerkvijo in odšli na največji

predbožični sejem. Popoldne se je naše pohajkovanje po Dunaju počasi končalo. Na poti domov smo bili vsi zelo utrujeni in smo v hipu zaspali. Zadnji postanek je bil na bencinski črpalki v Tepanjah, kjer sem naš avtobus za-pustila in odšla domov, ostali pa so v težkih vremenskih razmerah nadaljevali pot proti Ljubljani. Sara Antolovič, 2.a

BenetkeDijaki tretjega letnika pa so morali z izletom počakati na mesec marec, saj je bilo določeno, da obiščejo Benetke prav v času pusta, ko tam poteka znameniti beneški karneval.

10

Kako smo obeležili novoletni časDijaki smo si v času pred božično-novoletnimi prazniki v Koloseju ogledali zanimiv film Socialno omrežje, po njem pa je sledila prireditev, ki smo jo za svoje sošolce pripravili dijaki sami. Tako smo peli, plesali, izvedli ig-rico pod mentorstvom profesorice Saše Hiti, tudi naša napovedovalca sta bila zelo sproščena. Predvsem pa smo se imeli lepo in upam, da smo takšno vzdušje prenesli tudi na vse gledalce.

Na koncu nam je ravnatelj Primož Hvala Kamenšček zaželel vso srečo v novem letu in nas še pogostil s sokom, sendvičem in orehovo potico.

Foto: Andreja Kordiš, prof.

11

Ogled 26. slovenskega knjižnega sejma in razstave »kaj naj oblečem za v šolo?«V petek, 3. decembra 2010, smo si z dijaki prvega let-nika ogledali dva kulturna hrama: Slovenski šolski muzej z razstavo oblačilnega videza učencev in učiteljev skozi čas in pa Cankarjev dom, v katerem je bil že 26. slovenski knjižni sejem. Ogled je bil v obeh ustanovah brezplačen, saj je kulturni dan sovpadel s Ta veselim dnevom kulture, ko kulturne ustanove brezplačno odprejo vrata svojim obiskovalcem.

Šolski Muzej

Razstava kaj naj oblečem za v šolo?

Dijaki in učitelji smo bili zelo za-dovoljni z obiskom zanimive razstave Kaj naj oblečem za v šolo?, ki so

jo soust-varjali tudi dijaki naše šole z men-torji. Prav pričeske na lutkah so posebej pritegnile našo pozornost. Tema razstave je bila dijakom blizu, zgodbe o oblačilnem videzu učencev in učiteljev pa zelo zanimive. Ogledali smo si originalna oblačila učiteljev in učencev, številne fotografije in predmete. Vsi razredi so imeli strokovno vodenje po razstavi, 1. č in 1. a pa je sprejela celo avtorica razstave mag. Marjetka Balkovec Debevec.

Vodja aktiva SLO Andreja Kordiš, prof.

12

Šolski minister dr. Igor Lukšič

Pričeske učiteljev s starih fotografij, izdelali so jih

dijaki SFŠ Ljubljana

Foto: Andreja Kordiš, prof.

13

Prof. Vesna Tomc s Tonetom Pavčkom in Benko Pulko Svetovna popotnica in pisateljica Benka Pulko predstavlja knjigo našima dijakinjama

Obisk knjižnega sejmaDijaki so se nato napotili še do bližnjega Cankarjevega doma, v katerega prostorih so bile razstavljene vse knji-ge, ki so v enem letu izšle na Slovenskem. Knjižni se-jem je bil letos že 26. po vrsti. Dijaki so dobili učne liste

Naši dijaki pred Cankarjevim

domom

in gradivo (sejemsko knjižico, časopis, prospekte), nato pa se samostojno sprehodili po sejemskem prostoru, si ogledali razstavne prostore založb in razstavljene knjige. Mnogi so bili nad knjigami in dogajanjem navdušeni.

Andreja Kordiš, prof

14

Knjiga me / ne brigaNekaj utrinkov iz šolskih nalog dijakov 3. č razreda

Dobro bi bilo, da bi več brala, ampak ne morem. Z branjem imam velike težave, berem počasi in najlažje sama. Glasnega branja ne

maram, ker delam napake. Barbara Koderman

Moja najboljša knjiga je Mi, otroci s postaje Zoo. Ta se mi je ohranila v zelo lepem spominu. Poleti me kakšna knjiga spre-

mlja na morje. Vem, da bi bilo dobro, da bi več brala.

Zala Dolinšek

Zadnje čase opažam, da pritegnejo mojo pozornost knjige o odločitvah v življenju. Rada imam tudi resnične zgodbe. Ne

maram pa prebiranja debelih knjig, saj ne morem prebrati vsega naenkrat. Če pa preberem le odlomek in si ostalo pustim za drugič, do takrat že vse pozabim. Tako si raje pogledam kakšen film, ki je posnet po knjigi.

Klavdija Korošec

Knjige so zanimive in niso dolgočasne, le najti moraš pravo. V naši knjižnici

imamo kar nekaj zanimivih knjig. V drugem letniku me je knjižničar prepričal, da sem si izbrala eno knjigo. Še isti dan sem jo zače-la brati. Bila mi je tako zanimiva, da sem jo prebrala v enem dnevu. Naslednji dan sem takoj stekla v knjižnico in si sposodila dru-go. V enem mesecu sem prebrala tri knjige, medtem ko v osnovni šoli nisem niti ene po svoji izbiri. S knjigo razširiš svoj besedni za-klad in izboljšaš svoj jezik.

Tanja Lokar

Med poletnimi počitnicami se z družino odpravimo na mor-je. Moja mami vzame s sabo cel kup knjig. Hoče, da na

morju preberem vsaj eno knjigo. Temu se sicer upiram, a eno mo-ram vendarle prebrati. Na koncu sem zadovoljna, da mi je uspelo.

Andreja Iglič

Rada preberem knjigo po priporo-čilu prijateljice. Rada imam pred-

vsem ljubezenske romane in grozljivke. Nina Černe

Včasih preberem kakšno knji-go. Rada imam knjige z naj-

stniškimi problemi. Knjige mi vza-mejo veliko časa, tega pa nimam, saj imam veliko šolskih obveznosti. Rada pa bi nekoč svojim otrokom prebirala pravljice iz knjig, saj jih je tudi meni prebirala moja mami. Iz knjig se lahko veliko naučimo. Samanta Halilagič

Branje mi ne gre dobro od rok, zato branja ne maram. Že v

osnovni šoli nisem maral knjig za domače branje. Vsa domača branja sem prepisal od sošolcev. Vse knjige so mi dolgočasne. Rad pa preberem kakšno revijo.

Nejc Šetina

Moje prve bralne izkušnje so bile slabe. Imel sem velike težave z

branjem. Ugotovili so, da imam disle-ksijo, motnjo branja in pisanja. Mešal sem črke med seboj tako pri branju kot pri pisanju. Tega bremena sem se lotil s pomočjo knjig. Zelo veliko sem bral. Sprva počasi in malo, potem pa vedno več in bolje. Menim, da je bila knjiga zame zdravilo proti tej »bolezni«. Knji-ge rad berem, saj mi je všeč, ko se na tak način potopim v nek drug svet, drugačen od vsakdanjega. Vedno sem imel rad pustolovske knjige. V osnov-ni šoli sem imel rad zbirko Pet prija-teljev. S pomočjo teh knjig sem ugo-tovil, da sem pustolovski tip človeka. Rad raziskujem, potujem in se prepu-stim detektivskemu delu. To mi požene adrenalin po žilah. Knjige mi odpirajo poseben pogled na nekatere stvari v ži-vljenju. Z vsako prebrano knjigo je člo-vek bolj razgledan in razumen.

Rok Gregorin

15

Vtisi naših dijakinjObisk 26. slovenskega knjižnega sejma Na Prešernov rojstni dan, 3. decembra, po vsej Slove-niji poteka Ta veseli dan kulture. Ta dan smo imeli dijaki SFŠ Ljubljana delni kulturni dan. Odšli smo v Cankarjev dom in si ogledali knjižni sejem. Na sejmu so številni založniki razstavljali raznovrstne knjige. Bilo je veliko za-ložb, v nekaterih so imeli tudi nagradne igre. Veliko razstavljenih knjig sem poznala, še več pa je bilo neznanih. Ponekod so imeli tudi revije, časopise in stripe. Na posebnem razstavnem prostoru so bile razsta-vljene knjige pravljic. Nekatere stojnice so pripravile tudi predstavitev pesnikov in pisateljev. Ustavila sem se na prireditvenem prostoru, kjer so voditelji spraševali obiskovalce v obliki kviza, katere pe-snike in pisatelje poznajo. Vprašanja so zajemala otroške pisatelje in knjige za otroke. Na sejmu mi je bilo zelo všeč. Monika Skubic, 1. e

Moji vtisi s knjižnega sejma V začetku decembra smo obiskali knjižni sejem, ki je bil že šestindvajseti po vrsti. Letos sem bila prvič. V teh šestindvajsetih letih se je predstavilo veliko založb, pred-stavljenih je bilo veliko knjig. Verjamem, da je v tem času obiskalo sejem veliko različnih ljudi. Nekateri ljudje zato, ker jih knjige resnično zanimajo, nekateri iz radovedno-sti, nekateri pa zato, ker smo morali. Vsak obiskovalec zagotovo najde kakšno knjigo, ki mu je že na prvi pogled všeč. Tako sem tudi jaz našla svojo knjigo, ki me je prite-gnila na prvi pogled. To je knjiga z naslovom Naj mami, ki jo je izdala založba Kres. Všeč mi je zato, ker nima veliko besedila, ima pa lepe slike in pripoveduje o tem, kakšna naj bi bila najboljša mami. Na sploh pa mi je bil sejem všeč. Nisem si mislila, da je na takem sejmu zanimivo. Če ne bi bila to šolska ob-veznost, ga verjetno še nekaj časa ne bi obiskala. Mislim pa, da bi taki sejmi morali biti večkrat, saj je to dobro za ljudi. Iz knjig se da marsikaj naučiti, še posebno, če so knjige strokovne.

Na sejmu sem spoznala, da ljudje vseh starosti in po-klicev berejo knjige. Tam so bili otroci, najstniki, starši, babice in dedki. Veliko pa je bilo tudi šolarjev in učiteljev. Moji vtisi so zelo pozitivni, saj za veliko knjig sploh nisem vedela, da obstajajo. Branje knjig pa je dobro za človeštvo, za nas ljudi in za vsakega posameznika. Teja Pograjc, 1. č

Jaz in knjige S knjigami sem se srečala že v ranem otroštvu. Starši so mi prebirali slikanice in knjige o živalih. Imele so lepe slike, ampak jaz sem se raje žogala, česala barbike ali pa z babico igrala igro človek ne jezi se. Mislim, da je v naši družini tistemu, ki je delil veselje do knjig, le-tega zame zmanjkalo. V moji družini rade berejo babica, mami in starejša sestra, medtem ko jaz, oči in brat knjig ravno ne obožujemo. Domača branja mi niso bila nikoli ravno v veselje. Toliko branja in toliko nepomembnih zgodb, ki ti v življenju bolj malo koristijo. Vsake toliko časa pa sem le pogledala sestrine knjige, ki govorijo o mladostnikih, njihovih težavah in uspehih. To pa bo že šlo!!! Prav tako so me privlačile knjige z napeto vsebino, kot je recimo serija knjig Pet prijateljev. V naši družini ima vsak svojo knjižno polico. Vse so polno založene s knjigami, razen moje. Babica ima ra-zne romane, mami kuharice, sestra strokovne knjige, oči knjige za zdravje in brat računalniške. Na moji polici pa so knjige, ki jih drugi ne marajo. Imam jih čisto malo, na vrhu police, in so seveda zaprašene. Konec koncev: knjige so moje prijateljice, ki me razve-drijo in zapolnijo moj čas, kadar moje druge prijateljice - sošolke - zame nimajo časa, kar pa ni pogosto. Dijakinja 1. letnika

Friz

erst

vo

17

Začetki frizerskega izobraževanja na slovenskemKako so se šolali frizerji?

Začetki frizerskega izobraževanja segajo v oktober leta 1945. Takrat je bila ustanovljena samostojna frizer-ska šola, ki se je imenovala »Obrtno nadaljevalna šola za brivsko in frizersko obrt«. Tak naziv je nosila do leta 1948/49, ko se je priključila »Šoli za učence v gospodar-stvu raznih strok v Ljubljani«. Šola je imela svoje prosto-re v središču Ljubljane , a so bili že v prvem šolskem letu 1948/49 pretesni. Brivsko-frizerski razred je imel ves čas tudi zasebno sobo na današnji Slovenčevi ulici blizu po-šte. Soba je bila majhna in se je nahajala med zasebnimi stanovanji. Oprema je bila last frizerske zadruge, ki jo je kupila leta 1945/46, ko je bila frizerska šola še samo-stojna. Pred petdesetimi leti je moral bodoči frizer ali brivec najprej končati, tako kot danes, osnovno šolo. Razlika je le v tem, da ni bilo leta 1950 v Sloveniji osemletne osnov-ne šole, temveč je bila sedemletna osnovna šola in nižja gimnazija. Tako so bodoči frizerji prihajali v obrtno šolo s končano sedemletno osnovno šolo oziroma z nekaj ra-zredi nižje gimnazije. Na šolo “Šola za učence v gospodarstvu raznih strok V Ljubljani” so se tako v šolskem letu 1950/51 poleg fri-zerjev in brivcev vpisali tudi učenci drugih poklicev, kot so soboslikarji, tapetniki, mesarji, peki, mlinarji, pivovar-ji, slaščičarji, steklarji, keramiki, sodavičarji, galvanizerji, vulkanizerji, vrtnarji in grafiki. Skupaj je imela šola v tem šolskem letu vpisanih okoli 200 učencev v vseh poklic-nih smereh. Vsekakor je bilo jasno poudarjeno, da so v frizerstvu potrebne določene spretnosti in sposobnosti.Iz leta v leto je število učencev naraščalo, zato je Mini-strstvo za prosveto ljudske republike Slovenije prevzelo vajeniško šolstvo in v poletnih mesecih sklicalo posvet zaradi ustanovitve šole v Mekinjah pri Kamniku. Ustano-vljena šola se je imenovala »Šola za učence v gospodar-stvu za razne stroke«. Tako je šola v Mekinjah pričela z rednim poukom leta 1950. Pouk je potekal v treh izme-nah po tri mesece na leto. Vsaka izmena je bila na šoli tri mesece in je imela dvanajst tednov pouka, v vsakem tednu pa oseminštirideset ur pouka. V času pouka so učenci hodili v šolo tudi ob sobotah, niso pa delali v uč-nih delavnicah. Podobno je delovala tudi »Vajeniška šola raznih strok« v Ljubljani. Leta 1962 je sledila ponovna reorganizacija strokov-nega šolstva. Prvega septembra leta 1962 je začel delova-ti »Center strokovnih šol« na Titovi 78 (danes: Dunajska)

v Ljubljani. Ljubljanska in mekinjska šola sta bili združeni v strokovno in pedagoško enoto »Centra strokovnih šol«. Že leta 1963 pa je šolska uprava vajeniški sistem ukinila zaradi zastarelosti in vpeljala triletno poklicno šolanje. Vpisali so prvih 33 učencev. Naslednje šolsko leto razpisa niso ponovili, ker je naraslo število učencev z učno po-godbo. Takrat je bil sprejet nov zakon o učnih razmerjih, ki je določil poklice: moški in ženski frizer, ženski fri-zer in kozmetik. Učna doba za ženske in moške frizerje je bila 36 mesecev, za ženske frizerje pa 30 mesecev. »Strokovna šola brivsko-frizerske stroke« je šolsko leto 1962/63 začela s šestimi oddelki, v šolskem letu 1963/64 so vpisali že sedem oddelkov, v šolskem letu 1964/65 pa že osem. Število oddelkov je ponovno naraslo v šolskem letu 1972/73, ko je bilo na šolo vpisanih kar deset od-delkov, kar je pomenilo, da se je šolalo kar 300 bodočih frizerjev. V naslednjem šolskem letu 1973/74 pa je števi-lo vpisanih začelo upadati. Vzroke so iskali v neurejenih odnosih med mojstrom in učencem, med starši in šolo, zlasti pa v nezmožnostih nadaljnjega izobraževanja v fri-zerski stroki. Leta 1975/76 so vpisali samo šest oddelkov. Ponovno pa je bil odprt tudi razred triletnega po-klicnega šolanja. Tokrat je bil odziv zelo pozitiven. Za-vod za šolstvo pa je že pripravljal spremembe za načrtno usmerjeno izobraževanje. Prepričani so bili, da je nov na-čin šolanja strokovnih kadrov nujen in da poklic, ki zah-teva ročne spretnosti, umetniško izražanje, poznavanje kemije in anatomije, ne sme ostati na pomočniški ravni. Od leta 1976 pa do leta 1990 so se frizerji izobraževali na »Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad«, na Ptujski ulici 6 v Ljubljani. Od leta 1992 pa je frizerska šola spet samostojna in deluje na Litostrojski ulici 53 kot «Srednja frizerska šola Ljubljana«.

Kako je potekal pouk pred petdesetimi leti?

Malo drugače kot danes. Pred drugo svetovno vojno so učenci hodili v šolo po dvakrat na teden v popoldan-skih urah, ostali čas so delali v delavnicah. Po drugi sve-tovni vojni pa se je sistem pouka malo spremenil. Lahko bi rekli, da je postal podoben dualnemu sistemu, ki je bil nekaj časa tudi na naši šoli. S šolskim letom 1948/49 je bil tako uveden nov sistem pouka. Šolsko leto je bilo raz-deljeno na tri dele oziroma na tri izmene. Vsaka izmena je bila na šoli tri mesece (skupaj devet mesecev). Vsaka

18

izmena je imela 12 tednov pouka in v vsakem tednu 48 ur. To pomeni, da so učenci hodili v času pouka v šolo tudi ob sobotah. V času pouka učenci niso delali v de-lavnicah. Frizerski razred je tako začel pouk v tretji izmeni, ki se je začela 9. aprila in končala 30. junija 1951. Pri pregledovanju ohranjenih zapisov o šoli je zelo zanimiv predmetnik za šolsko leto 1950/51 in se je do današnjih dni bistveno spremenil. Čeprav v predmetniku za šolsko leto 1950/51 ni vpisan predmet športne vzgoje oziroma fizkulture, je vseeno vključen v predmetnik tudi v tem šolskem letu. Razlog zato je, da je predmet naveden v obeh predmetnikih, tako za leto poprej, kot tudi za leto kasneje. Za pouk je šola sama priskrbela učencem knjige, zvez-ke in ostale potrebščine. Prevzela je tudi skrb za opol-dansko prehranjevanje učencev. Učenci so tako za malico dobivali toplo mleko, kakav ali kavo s kruhom ali kruh z margarino in marmelado. Šola je poskrbela tudi za organizacijo kulturnega življe-nja na šoli, kot so obiski filmskih predstav in gledališča, pripravljali so celo družabne večere. Zelo pomembna pa je bila udeležba na vseh političnih manifestacijah in zbo-rovanjih. Na obrtniški razstavi leta 1951, ki je bila na Ko-menski ulici v Ljubljani, so razstavljali prvič tudi frizerji. Danes imamo na šoli programski učiteljski zbor (PUZ), ki šteje 32 učiteljev in pet ostalih delavcev. Pred petde-setimi leti pa se je imenoval predavateljski zbor in je štel stalne in honorarne učitelje. Stalni so bili le trije, in si-cer za matematiko, slovenščino, risanje ter za zgodovino in zakonodajo. Honorarnih sodelavcev pa je bilo kar 22. Upraviteljica šole v šolskem letu 1950/51 je bila ga. Anka Jereb, ki je bila na tem mestu od leta 1948 in je bilo to šolsko leto njeno zadnje leto na tem mestu. V letošnjem šolskem letu pa je frizerska šola dobila novega ravnate-lja gospoda mag. Primoža Hvalo Kamenščka, ki je četr-ti ravnatelj samostojne Srednje frizerske šole Ljubljana. Pred njim so to službo opravljali Anica Justinek, Breda Kolar in kot vršilka dolžnosti ravnatelja Darka Dujmovič Verdenik. Na šoli so bodoče frizerje in brivce poučevali nasle-dnji učitelji: Frida Kos (teorijo frizerstva), Anton Cečič (lasničarstvo), Ivan Dorčec (praktično brivstvo), Janez Jelar (kozmetika), Edvard Kavčič (teorija brivstva), Juli-jana Majhen (praktično frizerstvo), Anka Jereb in Franjo Berden (slovenski jezik), Slava Žmavc, Nada Kosmatin in Danilo Sbrizaj (zgodovino), Vera Šantič (zemljepis), Stane Vilar (predvojaško vzgojo), Vincent Žitnik in Karel Daneu (športno vzgojo) Leopoldina Počkaj, Franjo Ber-den, Zorka Kompare in Hedvika Mazi (matematiko),… Tu posebej omenjam Frido Kos, ki je učila teorijo fri-zerstva. Delovanje njenega salona na Mestnem trgu v Ljubljani je opisala Breda Čebulj v seminarski nalogi na katedri za etnologijo in kulturno antropologijo. Tudi pred petdesetimi leti se učenci frizerske in bri-vske stroke niso mogli izogniti zaključnim izpitom. V šolskem letu 1950/51 so v izpitni komisiji za zaključne izpite sedeli Anka Jereb. Izpraševalci pa so bili Anka Jereb (matematika), Vera Kavčič (teorija brivstva), Frida Kos (teorija frizerstva), Judita Splichal (slovenščina) in Janez

Jelar (kozmetika).Ob pregledovanju gradiva sta bila najdena tudi naslova dveh pisnih nalog za predmet slovenščina. Naslova sta bila: “Ob desetletnici OF” in “Vloga obrtnika v izgradnji socijalizma”.

Na koncu si oglejmo tudi Letopis za šolsko leto 1950/51.

S šolskim letom so pričeli 15. septembra 1950.29. septembra so šli na ekskurzijo v Zagreb na ogled Za-grebškega velesejma.10. oktobra so se zbrali na protestnem zborovanju v Uni-onu ob priliki 30-letnice Koroškega plebiscita.16. - 20. oktobra je bil pedagoški kongres na Bledu. Šolo »Šola za učence v gospodarstvu je zastopal upravnik Ko-vinske šole tovariš Debeljak.29. novembra je bila obletnica ustanovitve FLRJ, učenci šole so sodelovali pri proslavi in okrasili razrede s paro-lami.11. decembra je bila poučna ekskurzija v Tržič.22. decembra - zaključek pouka za prvo izmeno.3. januarja je bil uvod v šolsko leto nove izmene.8. februarja so praznovali kulturni praznik - Prešernov dan.9. februarja je bil sestanek z mojstri in starši.27. marca - zaključek druge izmene30. in 31. marca so bili zaključni izpiti.9. aprila je s poukom pričela tretja izmena.26. aprila je bila proslava ob 10-letnici Osvobodilne fron-te.1. maj je bil praznik dela.10. maja so si učenci ogledali v Drami predstavo »Ope-racija«.26. maja so si ogledali spominsko razstavo Osvobodilne fronte.30. maja je bila zbiralna akcija za Tržaški kulturni dom.25. junija – dan učencev v gospodarstvu, izlet na Bled30. junija – zaključitev šole

Podatki, ki so tu navedeni so bili najdeni v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, kjer hranijo poleg podatkov za šolsko leto 1950/51, tudi druge stvari, ki so v povezavi s šolstvom na Slovenskem in tudi s frizerskim poklicem in učenjem zanj.

Andreja Kordiš, prof.

19

Tudi mi smo bili na frizerskem festivalu

Lepa oktobrska nedelja je vabila v naravo, vendar smo jo dijaki in učitelji Srednje frizerske šole Ljubljana namenili za zanimivejšo stvar – za obisk in ogled XI. frizerskega festivala v Cankarjevem domu. Napolnili smo zgornje balkone velike Gallusove dvorane in z nestrpno-stjo čakali na začetek dogajanja. Vrstili so se najboljši frizerji, njihovi prikazi, nastopi, prežeti s slikovitostjo, bogastvom barv, glasbo… Predstavitev je potekala v do-

poldanskem in popoldanskem času, dijaki pa so po-kazali veliko zbranosti in zanimanja. Nekaj dijakov naše šole je sodelovalo tudi pri nasto-pih vrhunskih frizerskih mojstrov, ostali pa so s svo-jo prisotnostjo poživili doga-janje v dvorani. Živahno dogajanje pa se je odvijalo tudi v spodnjih pro-storih Cankarjevega doma, kjer so imeli svoje razstavne kotičke mnogi razstavljalci, proizvajalci in prodajalci frizerskih izdelkov. Nam so organizatorji brezplačno odstopili razstavni prostor, kjer so

se dijaki naše šole s svojimi mentorji izkazali s prikazom večernih pričesk, ekstravagantnim ličenjem in naravno nego rok. Z izbiro motivov so začeli že v šoli pri prak-tičnem pouku. Naredili so skice pričesk in make-upa in pokazali veliko ustvarjalnosti pri svojem delu. Zelo iz-virno so uskladili večerno pričesko z ličenjem obraza in skrbno izbranimi oblačili za posebne večerne priložnosti ter ustvarili celostno večerno podobo.

Dijaki in učitelji srednje frizerske šole ljubljana smo bili navdušeni

Andreja Kordiš, prof. in Vesna Tomc Lamut, prof. foto Bojan Vučko, prof.

20

11. Slovenski frizerski festivalV nedeljo, 10. oktobra 2010, je imela naša šola že drugo leto čast prisostvovati na že tradicionalnem slovenskem frizerskem festivalu v Cankarjevem domu, saj so nas or-ganizatorji povabili k ogledu te največje slovenske frizer-ske prireditve..

Z vstopom v dvorano smo prejeli čudovita praktična da-rila od pokrovitelja festivala Revlona Professional. Frizer-ski festival se je pričel z predstavitvijo Schwarzkopha. Ekipa Schwarzkopf je svojo novo proizvodno linijo pri-kazala v zimsko-jesenski kolekciji pričesk.

Sledila je predstavitev zelo znanega slovenskega salona, gotovo znanega vsem frizerjem: govorimo seveda o fri-zerski ekipi Mič Styling. Tudi tokrat nas je njihova pred-stavitev presenetila z novostmi. Ekipa Mič Stylinga se je

letos pokazala z zelo zanimi vo in barvito predstavitvijo. Barvito zato, ker je pokazala modele, katerih lasje so bili pobarvani z živimi barvami. Modeli so izgledali res su-per, še boljše pa na koncu, ko so bili postriženi in urejeni. Takoj po predstavitvi Mič Stylinga se je že pričela pred-stavljati naslednja ekipa.. Ekipa Matrixa nam je pričarala pravljični svet z njihovo kolekcijo pričesk, kjer smo lah-ko občudovali z bleščicami posute sanjske kreacije. Kot predzadnja se je pred glavnim odmorom predstavila še ekipa Kemon. Profesionalci Kemona so se kar z avtom pripeljali na oder. V dvorani nam je bilo to zanimivo in hkrati smešno. Takoj z njimi pa so na oder prikorakali dolgolasi modeli, ki so po končani predstavitvi odšli s kratko postriženimi pričeskami.

Zadnja ekipa pred glavnim odmorom se je predstavila še ekipa proizvajalca Joico. Predstavili so zanimive pričeske in prikazali zanimive tehnike oblikovanja pričesk, poka-zali pa so nam tudi, kaj lahko vse ustvarimo iz las. Sledil je glavni odmor. V tem času si je bilo mogoče ogle-dati tudi pestro ponudbo profesionalne lasne kozmetike, izdelke svetovno priznanih blagovnih znamk, raznih po-nudnikov frizerske opreme, izdajatelje frizerskih revij.. Ko se je odmor končal, se je prireditev nadaljevala še s predstavitvijo ekipe Senscience in x-Presiona. Ekipa x--Presion je ta trenutek najbolj atraktivna španska fri-zerska ekipa. So pravni umetniki, saj ne ustvarjajo samo mojstrovine in zanimivosti iz las, temveč poskrbijo tudi za kostumografijo in glasbeno ozadje, ki ju prav tako sami ustvarjajo. S tem pa se je 11. slovenski frizerski fe-stival zaključil. Bilo si ga je vredno ogledati, ker je bil zelo zanimiv in poučen za frizerje in tudi za nas, bodoče frizerje. Upam, da bo naslednje leto naša šola ponovno šla na frizerski festival… Sandra Belcl, 3.c

21

Trije intervjuji s sodelujočimi na frizerskem festivalu oktobra 2010 v cankarjevem domu v ljubljaniMitja TavčarS frizerstvom se ukvarjam 18 let. Končal sem SFŠ Lju-bljana in nato kot demon-strator delal v Iliriji 10 let. Leta 2001 sem odprl svoj prvi frizerski salon in v de-vetih letih odprl skupaj 33 frizerskih salonov po Slo-veniji. Po devetih letih sem začel s svojo proizvodnjo pod imenom »Red cat« in začeli smo se širiti po Slo-veniji in prodirati v Hrva-ško, Bosno, Srbijo, Make-donijo, Italijo, Iran, Dubaj, Anglijo, Nemčijo, Dansko; v kratkem bom odprl salon še v Rusiji. To je kratek življenjepis zadnjih devetih let. V Sežani imamo velik izobraževalni center, s 600 kvadra-tnimi metri je to največji izobraževalni center v tem delu Evrope. Trenutno imamo v vseh salonih zaposlenih 130 frizerjev in smo številka ena med vodilnimi frizerji v tem delu Evrope.

Na današnji prireditvi imamo v pritličju Cankarjevega doma svoj prodajni kotiček. Imeli smo svoj seminar, ki je bil razprodan. Na tem seminarju so bili vsi predstavniki salonov. Dokazati skušamo, da frizerstvo ni samo obrtna dejavnost, ampak da je postalo »biznis«, posel. Vtis je bil odličen. Naša vizija je vizija prihodnosti, kjer proizvajalci ne bodo prodajali le frizerskega materiala, ampak vse, kar frizerski saloni potrebujejo.

Mitja d.o.o. je frizersko podjetje, znano po kakovostnih storitvah, ugodnih cenah in prijaznih frizerjih. Nenehno se trudimo postati še boljši in svojim strankam nudimo mrežo salonov Mitja po vsej Sloveniji in Evropi.

Peter KlincRojen Štajerec, živeč v Ljubljani. Veliko sem se trudil za napredek slovenskega in celotne-ga nekdanjega jugoslo-vanskega področja pa tudi vzhodnoevropske frizerske scene. Pot je bila včasih trnjeva in ne z rožami postlana. Moje vodilo je: »Biti frizer je božji dar. Ne le, da ti je to dano, potrebno je tudi veliko delati v tem. Šola da neke osnove, ki so potrebne, ki se jih morate mladi frizerji naučiti. Po tem šolanju pa je potrebno nadaljnje učenje in spremljanje napredka v frizerski stroki. Včasih so bile informacije bolj počasne, kljub temu, da so rekli, da je svet velik (pa vendarle to ni res, svet je zelo majhen, samo 24 urah ga z letalom obletimo). Frizer lahko hitro ostari, četudi je mlad, če ne sledi modnim trendom. Jaz sem se trudil temu slediti in bil dolgo let vodja Subrina studia. Omo-gočal sem izobraževanja doma in v tujini, ker sem menil, da je treba mladim pomagati. Če frizerji ne znajo, je tre-ba mladim pomagati in jim dati dobronamerne nasvete.

Mladi še vedno rastete in to z veseljem povem. Neke-ga dne me je neka deklica vprašala: »Kaj pa bo, ko nas več ne bo?« In odgovoril sem ji: »Bodo prišli pa drugi, ki bodo na drugačen način frizirali, vendar frizerstvo se ne bo ustavilo. Če ne bodo navijali na okrogle navijalce, bodo pa na oglate, bo pač drugačna moda.« Tako se svet vrti, da je vedno nekaj novega. Pred kratkim sem bil pri ravnatelju vaše šole in sva se pogovarjala o tej šoli, da bi to morala biti večja srednja šola, na kateri bi si pridobili večjo in boljšo izobrazbo. Za tiste, ki ne želijo biti frizerji,

22

ali pa za tiste, ki želijo biti frizerji, a hkrati želijo imeti višjo izobrazbo. Dijaki se trudijo po svojih najboljših mo-žnostih, a vsi ne bodo dobri frizerji, nekateri sploh ne bodo, to je pač tako. Tisti, ki so dobri, dobri ostanejo in gredo svojim ciljem naproti, vsak je za nekaj dober. Kar se pa tiče izobraževanj, ki sem jih imel v teh 40 letih, je veliko padlo na plodna tla. Včasih bi morda lahko več dal od sebe, ampak če pogledam nazaj, sem dal veliko. Naredil sem veliko dobrih frizerjev v Sloveniji: Tomaža Bavdka, Mitja Tavčarja,…veliko jih je bilo, in sem pono-sen na te mlade frizerje, in tudi na te, ki še hodite v šolo.

> Kdo vam je dal navdih v življenju, da postanete frizer?

V mojem življenju je bilo pravzaprav tako, da sploh ni-sem hotel biti frizer, ampak gledališki igralec, pa mi star-ši pač niso pustili in so mi izbrali strojno šolo. Nekako sem jo opravil, ampak se nekako nisem videl kot strojni inženir. Velikokrat sem si rekel: » Doma so si vedno želeli inženirja, na koncu pa so dobili frizerja«. Da bom frizer, pa je kar tako, kot strela z jasnega padlo vame. Najhuje v življenju je bilo to, da mama zaradi te moje odločitve pol leta ni spregovorila z menoj. Potem sem prišel v roke dobrim frizerjem, in ko so videli, da imam »dobro testo«, so me »gnetli« in tako sem postal prvak Jugoslavije. Če bi se še enkrat odločal za poklic, bi se odločil za poklic pilota, ker mi je to tako veličasten poklic. Včasih sem lahko ure in ure sedel na letališču, in spremljal posadke. Najbolj sem užival na letališču v Frankfurtu.

Morda mi je danes žal, da nisem odprl svojega salona, vendar v življenju ne smemo ničesar obžalovati. Eno mo-jih vodil je, da ne smeš ničesar obžalovati, ker je življenje prekratko, vendar pa lepo. Življenje je treba živeti! Fri-zerski festival je edina takšna prireditev, ki jo imamo v Sloveniji, pravzaprav tradicionalna, lepo je, da se mladi frizerji srečajo. Lani je bil zame velik dogodek, kajti tukaj mi je akademija festivala za življenjsko delo podelila na-grado in priznanje, in moram reči, da sem končal odrsko kariero lani 9. oktobra na velikem odru. Na velikem odru sem začel in končal.

> Kako vi gledate na nastopajoče?

Zelo pozitivno. Ta velik oder ima svoj čar. Je zelo velik in na njem so se zvrstili veliki igralci in pevci. Kot prvi sem se izmed teh frizerjev na tem odru pojavil jaz. In nastop na takem velikem odru ni mala malica, treba je veliko delati, veliko znanja pokazati, ta soj luči je lahko zmeda za nas, ker te gleda toliko ljudi in ni vseeno, kakšno je tvoje obnašanje. Ni lahko. Vendar tukaj se že pojavljajo prekaljene ekipe, ki delajo za različne firme, ene delajo malo boljše, druge slabše. Na tem odru ne moreš govoriti »domače«, vedno moraš uporabljati lepe slovenske izra-ze, kajti toliko ljudi te gleda in seveda je lepo.

Bojan LavrinšekFrizerski festival poteka v Ljubljani, zato se mi zdi prav, da imajo dijaki možnost ogledati si to veliko prireditev.Bil sem na velikih fes-tivalih, ker sem pač frizer, ker se frizerska stroka nikdar ne konča, vedno je nekaj novega, ni potrebno, da je v ce-loti, lahko so le detajli, lahko je barva nianse, lahko so striženja. Vsak frizer, ki hoče biti v modnem trendu, se mora udeležiti vsaj enega festivala, da vidi, kje je njegovo delo, ali sledi modnim trendom ali je ostal zadaj.

> Vsaka prireditev je po svoje lepa. Ali je se vam je katera v teh letih posebej vtisnila v spomin?

Da, vsaka prireditev je po svoje lepa. Lanskoletna pri-reditev se mi je posebej vtisnila v spomin, ker so mojega dolgoletnega kolega in sodelavca Petra Klinca odlikovali s priznanjem.

Pripravili: Sandra Belcl in Ilirjana Racaj, 3. c

23

Projektni teden »maska« 2011Projektni teden je način pouka, ki dijakom ponuja inter-disciplinarni pogled na izbrano temo. Tema se navezuje na njihovo poklicno usmeritev, spodbuja ustvarjalnost, drznost, krepi motivacijo za poklic, samostojnost, samo-zavest in utrjuje trajnostno znanje.Letošnji projektni teden z naslovom »MASKA« je potekal v predpustnem času, med 1. in 8. marcem. Tema je bila pravi izziv za dijake in učitelje. Spoprijeli smo se tako s teoretičnimi kot s praktičnimi vsebinami maskiranja, filmske maske, barvanja obraza, zgodovine in izvora mask, simbolike mask in karnevalov, snovanjem us-treznih frizur in kreiranja kostumov. Teoretično znanje so dijaki zbrali v posebni zbirni mapi, ki služi kot portfelj njihovega dela, truda, znanja in kreativnosti. Maske so dijaki zadnji dan projektnega tedna predstavili na odru Viba filma. Za to priložnost smo k sodelovanju povabili še zunanje sodelavce režiserja, koreografa, DJ-ja, osvetljevalce in sne-malce. Predstavitve skupin dijakov je spremljala strokovna komisija, ki so jo sestavljali najvplivnejši strokovnjaki s področja maske pri nas: ga. Gabri-ela Fleischman, g. Zoran Lemajič in g. Brane Brzin. Njihova naloga je bila izbrati najboljšo masko. Kot so povedali po predstavitvi, so imeli veliko težje delo, kot so sprva pričakovali. Njihova pohvala nas je vse zelo razveselila in nam vlila poguma, da se v prihodnje lotimo še večjih in drznejših izzivov.Naše delo v šoli in prireditev je snemala tudi RTV Slovenija, ki je reportažo objavila v mozaični oddaji o kulturnem dogajanju ARS 360°. Naši dijaki so svoje naloge opravili več kot odlično. Izkazali so se kot kreativna mlada sila, ki se ne boji pridobivati novih izkušenj, ki je ni strah težkih izzivov in samostojnega dela. V njej rastejo nove generacije friz-erjev, vizažistov, maskerjev in manikerjev, ki bodo svoje delo opravljali strokovno, odgovorno in ustvarjalno.

Viktorija Mrzelj, prof.

24

Foto: Andreja Kordiš, prof.

25

Zaključna prireditev v Viba filmuVse se je začelo s projektnim tednom 2. 3. 2011. Izbrati smo si morali temo na glavno temo Maska. Moja skupina si je izbrala temo Igralne karte. Predstavitev je potekala zadnji dan projektnega tedna 8. 3. 2011. Predstavili smo se v Viba filmu, kjer so nas tudi snemali s televizije. Zbrali smo se ob osmih zjutraj v šoli in začeli smo s prip-ravami na nastop. Izdelali smo si pričeske, se naličili s posebnimi barvami za kožo ter se preoblekli v kostume, če smo jih imeli. Za to smo imeli štiri ure časa. Vmes je imela vsaka skupina pet minutno generalko s koreo-grafom. Nato smo se odpravili peš v Viba film. Vsi smo bili na trnih, kako se bomo odrezali, kolikšen bo oder, kako strogi bodo v komisiji, največji strah pa je bil, da bi kdo pozabil koreografijo. Kajti če bi katera naredila kaj narobe, bi celotna koreografija razpadla.Začeli smo s predstavitvijo. Ocenjevali so nas trije najuspešnejši maskerji v Sloveniji. Celotna prireditev je potekala kar nekaj časa, ker je bilo skupin veliko. Ker so predstavitev snemali s televizije, sem imela na začetku nekaj treme, ko pa smo prišli na oder, je le-ta izginila.

Nekatere maske so mi bile zelo všeč, na primer Alica v čudežni deželi in seveda naša maska. Ko so vse sku-pine zaključile s predstavitvijo, smo imeli nekaj minut odmor, da se je komisija odločila za prva tri mesta, mi pa smo se vmes lahko posladkali s krofi. Ko je žirija sprejela odločitev, smo nadaljevali. Razglasili so prva tri mesta in naša skupina je dosegla drugo mesto, na kar smo zelo ponosni. Za nagrado bomo dobili pico od ravnatelja. Pri-reditev sta vodila Klavdija in Žan, po mojem mnenju zelo uspešno.Prireditev se je končala z govorom ravnatelja, vseh treh žirantov, profesorice Viktorije Mrzelj ter bivšega dijaka Rada Muleja, katerega smo se vsi zelo razveselili in se mu zelo nasmejali. Povedal nam je nekaj vzpodbudnih besed in prireditev se je zaključila.

Monika Rot, 2. č

Moja maska

Pustni čas je čas najrazličnejših mask. Pust naj bi že od nekdaj odganjal zimo. Ljudje se šemijo zaradi veselja do pusta in pustnih mask, nekateri pa mogoče tudi zato, da bi prikrili svojo osebnost. Letošnja pustna maska je bila zame nekaj čisto novega, saj ni bila taka, katero bi lahko kupila v trgovini. Moja maska je bila plod domišljije. Bila je poslikava obraza. Morda se sliši enostavno, ampak zahteva veliko truda in potrpežljivosti. Najprej sem na internetu iskala in si ogledovala najrazličnejše fotografije, ki bi vzbudile mojo domišljijo. Dobila sem idejo, da bi sošolki narisala na obraz srčevo devetko, igralno karto. Obema se je zdela zamisel odlična. Za maskiranje mora imeti človek bu-jno domišljijo, smisel za risanje, predvsem pa izredno mirno roko. Ves postopek ličenja mi je bil zelo všeč. S prav posebnimi barvami za obraz sem narisala izbrano

igralno karto. Najprej se mi je zdelo, da mi je poslikava uspela, potem pa sem spoznala, da še kako velja prego-vor, ki ga slišim od starejših, da vaja dela mojstra.Maske smo na pustni torek predstavili v Viba filmu. Vsak razred je bil razdeljen na dve skupini in vsaka skupina je predstavljala svojo izbrano temo. Vsaka tema pa je imela številne različice. V predstavitvi sem zelo uživala, saj je bilo to zame posebno doživetje. Bila sem vesela, da sem lahko poskusila nekaj čisto novega. Moja maska je bila edinstvena in samo moja. Nina Majnik, 2.č

26

Dijaška izmenjava s finskoV mesecu marcu je SFŠ Ljublja-na gostila dve dijakinji s Fin-ske (iz izobraževalne ustanove South Karelia Vocational Colle-ge). Emilia in Heidi sta v tem času preživeli vsak teden dva dni v šoli in tri dni v frizerskih salonih. V času pouka sta pri-sostvovali pouku pri anglešči-ni, športni vzgoji in praktičnem izobraževanju, v času ostalega dela pouka pa sta v frizerskem salonu opazovali delo, spozna-vali naš način friziranja, pripravljali projektno delo in o tem pripravili čudovito predstavitev. “Skrbnik” za njihovo dobro počutje v šoli je bil razred 3.a in posebej dve dekleti - Teja Virant in Petra Spasič, ki sta jima nudili tudi domače gostoljubje in jima razkazali lepote Slovenije. Saša Hiti, prof.

Dijaki 3. a s finskima kolegicama v sredini

Izmenjava frizerskih mojstric iz francijeMed 14. in 27. marcem 2011 je Srednja frizerska šola Lju-bljana gostila štiri kandidatke za mojstrski izpit iz Franci-je. Radi bi se zahvalili salonom, s katerimi smo sodelovali (Mič Styling, Lassana, Mare Filipič, Laura Bohinc), Iliriji in seveda dijakom, ki so dovolili, da njihove lase spnemo ali postrižemo.Hvala lepa tudi vsem učiteljem, ki ste pomagali in pri-spevali pri letošnjih izmenjavah. Saša Hiti, prof.

27

Ponosni smo, da bomo frizerji

Ponosna sem na priložnosti, ki se mi ponujajoSem Teja Virant in obiskujem 2. letnik Srednje frizerske šole Ljubljana. Uživam v frizerskem poklicu in si želim postati zelo dobra frizerka. Poleg frizerstva pa mi je všeč tudi ličenje. V lanskem letu sem se udeležila tekmova-nja v večernem ličenju na frizerskem in kozmetičnemu sejmu v Celju. To je bilo moje prvo tekmovanje iz ličenja in kar ponosna in vesela sem, da sem dobila tako prilo-žnost. Udeležbo sem kronala z odličnim uspehom, saj sem dosegla prvo mesto in svojo prvo zmago. Želim na-daljevati svojo pot v tej smeri in doseči še veliko osebnih uspehov na tem področju.

Teja Virant

Odločitev za poklicLetošnje šolsko leto sem se vpisala v 1. letnik Srednje frizerske šole Ljubljana. Za ta poklic sem se odločila zato, ker me to že od nekdaj veseli, seveda pa tudi rada ličim, delam manikiro in friziram. Že kot otrok sem velikokrat vzela v roke lutko in jo tako začela frizirati. Česala sem jo, ji umivala glavo, sušila in strigla. Počasi sem se že na-veličala lutk in sem domače vprašala, ali lahko katerega malo sfriziram. Seveda so mi dovolili in od takrat naprej mi je ta poklic zelo všeč. Ob koncu 9. razreda smo se mo-rali odločiti, kam se bomo vpisali naprej. Odločila sem se za poklic frizerja in mi ni niti malo žal za mojo odločitev. V življenju želim postati dobra in uspešna frizerka. Kaja Osolin, 1.d

Rada delam v salonuSem učenka 2. letnika srednje frizerske šole v Ljubljani. Tako kot lani imamo tudi letos prakso v salonu. Prakso opravljam enkrat na teden - vsako sredo. Takrat nimamo pouka v šoli, zato se takrat usposabljam pri svojem de-lodajalcu; na prakso pa hodim tudi ob sobotah, saj se v salonu zelo veliko naučim. Lansko leto, ko sem hodila šele v 1. letnik, so mi na začetku dovolili umiti kakšno glavo. Drugače pa sem večino časa pospravljala salon in pometala, kot kakšna čistilka. Čez nekaj časa sem le spoznala, da je del frizer-skega poklica tudi pospravljanje. Sčasoma pa sem zače-la opravljati prava frizerska dela, tudi barvati, čeprav se tega v šoli takrat še nismo učili. Letos pa delam že veliko stvari. Zaupajo mi, da barvam, delam pramene, trajno in feniram. Tudi v šoli imamo letos veliko prakse. Tam večino časa navijamo lutke, prav tako kot lansko leto, drugače pa še feniramo, delamo različne modne tehnike, pripeljati pa moramo tudi moške in ženske modele za striženje, lahko pa se strižemo tudi med seboj. V šoli mi je praksa všeč, čeprav bi raje lutko barvala kot navijala. Tanja Žibert, 2. č

Opis in oris frizerskega salonaOpisala bom salon, kjer opravljam praktično delo. Salon se imenuje Simple. Nahaja se v Logatcu v trgovskem cen-tru Mercator na Tržaški cesti 3. V njem je veliko manjših trgovin z igračami, oblekami, barom in cvetličarno. Zraven cvetličarne so velika steklena vrata, nad vrati pa velik rumen napis Simple.Zunanja stena je steklena, da stranke lahko vidijo v sa-lon in izdelke, ki so zloženi na policah. Salon je velik približno 7m x 7m. Ima rumene stene in modra tla. Na sredini je pet delovnih pultov, pred vsakim pultom pa veliko ogledalo. Pred vsakim pultom stoji tudi velik rdeč stol. Na levi strani je velik naslonjač, kamor stranke posedajo, ko čakajo. Na steni so tudi poličke z revijami, in obešalniki. Na desni strani sta dva umivalnika z rdečima udobnima naslonjaloma. Za umivalniki stoji velik pult.

28

Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kdo sem jaz!Sem Kaja Osolin. Stara sem štirinajst let. Rodila sem se 24. 10. 1995 v porodnišnici v Ljubljani. Živim v Češeniku v štiričlanski družini. Moji mami je ime Nataša, očetu Božo in moji sedemnajstletni sestri Saša.

V osnovno šolo sem začela hoditi, ko sem bila stara šest let. Osnovno šolo sem zaključila v Dobu in se vpisala na Srednjo frizersko šolo Ljubljana. V prvem in drugem raz-redu sem bila odlična, nato pa vse do devetega razreda prav dobra. V življenju sem trenirala zelo veliko športov, saj me veseli atletika, badminton, košarka in odbojka. Z veseljem sem bila tudi športna navijačica. Igrala sem tudi kitaro. Sedaj sem zaradi prenapornega urnika v srednji šoli morala opustiti nekatere dejavnosti in zato treniram samo še navijačice in odbojko. Ob prostem času zelo rada kolesarim, berem, plešem in sem na računalniku. Imam tudi psičko z imenom Nala. K naši hiši je prišla kar sama in sedaj mineva že sedmo leto, odkar je pri nas. Moja najljubša pijača je voda, hrana pa zrezek in ocvrt krompirček. Zelo rada gledam filme in moj najboljši je Eclipse. Prebrala pa sem tudi knjigo, po kateri je bil pos-net ta film. Moj zunanji opis pove veliko o meni. Rada se oblačim v živahne barve, kar pomeni, da sem tudi sama živahna. Najraje oblečem kavbojke in majčko, obujem pa superge. Kar se pa tiče frizure, pa tudi ne kompliciram preveč. Imam dolge lase s svetlimi prameni. Velikokrat si jih tudi zlikam, saj so moji naravni lasje skodrani. Po značaju sem prijazna, vedno sem na pravem mestu, če je potrebno pomagati. Sem rada v družbi prijateljev, ne pijem in ne kadim.

Moji cilji v življenju so, da bi poskusila veliko novih stvari, ki si jih želim. Čez čas bom naredila še tečaj striženja za pse. Upam, da se bodo te moje sanje uresničile in sedaj lahko samo še čakam, kako bo, ko bodo minila ta tri leta šolanja na Srednji frizerski šoli Ljubljana. Kaja Osolin, 1. d

Sem Alja Kralj, prihajam in Lesc in sem dijakinja Sred-nje frizerske šole v Ljubljani. Imam dva mlajša brata in mlajšo sestro. Zelo rada sem zunaj s prijatelji, ker se ve-liko pogovarjamo. S športom sem se ukvarjala že pred dolgo časa. Tri leta sem plesala, šest let sem plezala, nekaj časa trenirala odbojko… Sedaj pa sem postala lena in se s športom ne ukvarjam več. Za frizersko šolo sem se odločila zato, ker sem že kot majhna zelo rada delal z lasmi. Spomnim se, ko so mi že pri petih letih starši kupili salon, bila je bil seveda igrača, zraven pa so bili vsi pripomočki za delo. Od svojega pete-ga leta starosti naprej sem rada delala kitke, očetu mršila lase, svoje prijateljice pa sem barvala in frizirala. Neke-ga dne, že zelo dolgo nazaj, sem se celo sama ostrigla. Poskušala sem si narediti, kar se da lepo pričesko, a žal je nastala živa polomija. Ampak še vedno nisem odneha-la s striženjem same sebe. Vedno mi je bilo žal in po vseh poizkusih sem bila zelo v dilemi, ali res hočem postati frizerka. Tudi starši so mi govorili, da si bom še premis-lila, vendar na srečo ni bilo tako. Moram pa priznati, da me je zelo strah hoditi k frizerju, ker imam nek neute-meljen strah pred tem, da pričeska ne bo taka, kot sem si jo zamislila. Zelo rada pogledam, kako frizer opravlja svoje delo, kako komunicira z ljudmi, kako se obnaša in oblači. Kot je že jasno, sem sedaj na Srednji frizerski šoli Ljubljana, pa čeprav bi mi bilo lažje v Kranju, ampak po nasvetu dijakov in frizerjev sem se odločila za Ljubljano, saj pravijo, da kranjska šola ni dobra, oziroma da tam nimajo dobrega programa. Zavedam se, da bom postala dobra frizerka, ker me poklic zanima in tudi zelo rada se učim vsega o frizerstvu. Vendar pa ima vsak poklic tudi svojo slabo stran in tudi delo frizerja je lahko včasih zelo naporno. Lahko nastanejo velike težave z križem, roke in noge otekajo in bolijo. Večino dela je namreč treba opraviti stoje. Na koncu bi rada povedala še, da zaupam vase in vem, da bom šolo naredila in se nato tudi dobro zaposlila. Alja Kralj, 1. b

Na tem pultu je računalnik, blagajna in sterilizator. Pod pultom in nad njim so še velike modre omare z barvami in hidrogeni. Ko pogledamo naravnost, vidimo velik bel predalnik s petimi predali, v njih so spravljene krtače, glavniki, sponke, folije, itd.. V salonu je tudi manjši pros-tor ki služi kot garderoba. Tam se delavci preoblečejo, jejo in podobno. V tem prostoru je tudi sušilni in pralni stroj za brisače in pregrinjala. V njem je tudi hladilnik za hrano pijačo ter mikrovalovna pečica. V veliki omari pa so pospravljena čistila za ogledala in umivalnike. Sem

notri delavci pospravljajo svoje stvari. Kljub temu da sa-lon nima nobenega okna, je zelo svetel, saj ima veliko svetilk.Salon mi je zelo všeč in rada delam v njem, všeč so mi tudi sodelavci. Moti me samo to, da v njem ni nobenega okna. Upam, da se bom lahko po končani šoli v njem tudi zaposlila. Tanja Velkavrh, 2. b

29

Človek ni bil še nikoli tako blizu zvezdam in tako daleč od samega sebe. Sem Jaša Cej. Živim na Primorskem, natančneje v Novi Gorici. Rojen sem bil leta tisoč devet-sto petindevetdeset in kot pravijo, sem sedaj v nerodnih letih. Sicer ne vem, zakaj tem letom pravijo tako, ker ni-sem prav nič neroden. Sem zelo gibčen in spreten, razen če odštejem dejstvo, da sem si poleti na treningu hudo poškodoval nogo in sem na berglah še sedaj. Sedaj ko lahko postopoma obremenjujem nogo, mi je že lažje. Več kot dva meseca bergel in skakanja po eni nogi, pa si bom zapomnil za vse življenje.

Mami je ime Sanja. Je medicinska sestra, oče pa je Ma-tjaž in je frizer. Po njem sem podedoval umetniško žilico, po mami pa odnos do ljudi. Upam, da mi bosta ti dve lastnosti pomagali postati dober frizer. Imam tudi sestri-co Čarno, ki je stara tri leta. Je prava mala »čarovnička«, ki zna vsakega očarati. Čeprav je toliko mlajša, sva zelo navezana in kadar pridem iz Ljubljane domov, je zelo ve-sela. Imam jo zelo rad.

Imam svetlo rjave lase, ki so srednje dolgi. Moje oči spo-minjajo na barvo narave. Oblačim se po »skejtersko«. Oblačila kupujem predvsem v trgovini Madness, ki mi je zelo všeč. Moja najljubša hrana so polnjeni kalamari in hamburger, pijača pa ledeni čaj in jagodni sok. Zelo rad se ukvarjam s športom. Treniram nogomet pri Hit Gorici, ampak zaradi omenjene poškodbe sedaj »pav-ziram«. Občasno hodim tudi v fitnes. Všeč so mi tudi drugi športi, na primer košarka, odbojka, in plavanje, ki me zelo sprosti. Obožujem Bob Marleya in zato tudi re-aggae. Poslušam pa tudi pop. Ti dve zvrsti glasbe sta mi najbolj všeč. Zelo rad potujem po svetu. Bil sem že na Hrvaškem, Turčiji, Bolgariji, Nemčiji in Angliji. Hočem odpotovati v Barcelono, ker navijam za njihov klub in si ogledati Španijo. Imam tudi veliko prijateljev, ki jih imam zelo rad. Sedaj ko sem v Ljubljani, jih zelo pogrešam in ko pridem domov, se pogovarjamo o vsemogočem, tako da čas hitro mine.

V življenju imam dva cilja: postati zelo dober frizer in nogometni trener. Po končani frizerski šoli, ki jo obi-skujem, hočem narediti izpite za nogometnega trenerja, tako bom frizer in trener. Jaša Cej, 1. d

In že spet sedim v šolski klopi in pišem spis. Tokrat v drugi šoli na drugi mizi v drugem razredu. Da, sedaj obi-skujem prvi letnik Srednje frizerske šole Ljubljana. In zakaj ravno SFŠ? No, to boste ugotovili v nadaljevanju. Sem Jure Vrečar in prijaham iz Lavrice. Končal sem de-veti razred in med osnovnim šolanjem smo si morali iz-brati, kako bomo nadaljevali šolanje. Tako sem se odločil za SFŠ Ljubljana. Vendar to ni bila moja prva odločitev. Sprva sem nameraval šolanje nadaljevati na gimnaziji, vendar sem ugotovil, da mi štiri leta učenja in potem še nadaljevanje na fakulteti ter dodatna izobraževanja ne dišijo kaj preveč. Nameraval sem postati arhitekt, pa sem ugotovil, da me tudi risanje ne zanima najbolj. Tako sem se s podporo prijateljev in sorodnikov odločil za SFŠ. Tudi poklic mi je nekako všeč in tako sedaj obiskujem 1. b razred. Sprva mi je bila šola »bedna«, vendar sem se kmalu privadil in šola mi je postala všeč. Nisem si mislil, da bo toliko lažja kot osnovna šola. Tukaj je dosti drugače. V osnovni šoli smo se učili le teorijo in veliko svari, ki jih v življenju ne bomo potreboval. Sedaj je več prakse, tudi predmeti so zanimivi. Najprej mi praksa ni šla najbolje, vendar ko sem se malo naučil spretnosti, mi je postala najljubši predmet. Sedaj opravljam prakso v Frizerski hiši Stevo. Torej med tednom šola, ob vikendih praksa, pa vseeno mi ostane prosti čas. Svoj prosti čas večino preživim na kolesu s svojimi prijatelji. No, tako poteka moje življenje: šola, praksa, kolo… V šolo se vozim z avtobusno linijo 3B. Rad opravljam šolo frizerja in to je pomembno pri mojem uspehu v poklicu. Želim si, da bi uspešno dokon-čal šolo. Jure Vrečar, 1. b

Lite

rarn

i li

sti

31

Haikuji

Belo nebo, beli bregovi,iz avtomobilovčrni oblaki.

Mrzel sneg,mrzel nos,vročina v srcu.

Rdeča lička,rdeč nos in obleka,Božiček prihaja.

Film se predvaja, pozorni smo vsi,sošolka v tretji vrsti smrči.

Bela drevesa od snega,sneži dva dni.Spet dež. Meta Bizjan, 2. č

Sedim v temi,čakam, da kdo prižge luč,a ne dočakam.

Pečem piškote,dobri so kot ljubezen.Občutek grenkobe.

Ptica na veji,rada bi poletela.Nima kril.

Gledam v nebo,upam, da vidim zvezdo,a vidim muho. Urša Lavrič, 2. č

V mrzli zimi,počivam na travi,čakam na sladoled.

Dolgčas povsod,pišem haikuje,zrem v računalnik.

Zunaj zima,v mojem srcu poletje,to dela ljubezen.

Nisem pisateljica,glasbenica ali skladateljica.Frizerka bom. Katja Oblak, 2. č

Njegov hladen pogled,nežen dotik,zbudim se iz sanj.

V zraku veter se igra,na jug ptica poleti,vlak zatrobi v nebo.

Tiho ihtenje v noči,temno je in sneži,tulim v nebo. Tjaša Grom, 2. e

Snegec pada,snegec gre,name pa nihče ne misli.

Gledam te,slišim te,a ti ne zmeniš zame se.

Šola je,dolgčas je,a mene ocene čakajo še. Monika Skubic, 1. e

Jutranji zadah…Okus pognilih jajcih.

Neozdravljiva bolezente oropanajstniških problemov. Maša Korošec, 2. e

Ljubezen v zraku,midva objeta,sovraštvo med nama. Sajra Vršajevič. 2. e

32

Matej Slanič: Vse se da

Pišm rime, mam spomine na stare čase, vztrajn delu, kr vrjeu sm tut vase,gledu nase pa na druge, vedno sm ti u pomoč, bratstvo in edinstvo, tko k je blo nekoč.ti se pa odloč, kako boš, kaj boš, s kom boš kej meu,moja edina želja je bla, da se boš ujeu, dobr meu, biu veseu, ker to je ta odkrit odnos, za kterga ti pravm, da sm u redu člouk preprost,in oprost za vse moje te napake, sej razumš, kako je delat svoje prve korake po poti do zmage, k si jo sam želiš, če to hočš boš in to lahk tut dobiš,le da ne kriviš sebe po nepotrebnm, kr zapomn si, da nč je tut neki proti več vrednim in tko dobesedn realn pogled povem, sej to je to in to tut sam dobr vem.

Refren:VSE SE DA, sam če to sam hočš, treba je bit vztrajn, kakor pa da v seb jočš,VSE SE DA, sam če to sam hočš, treba je bit vztrajn, kakor pa da v seb jočš,VSE SE DA, sam če to sam hočš, treba je bit vztrajn, kakor pa da v seb jočš,VSE SE DA, sam če to sam hočš.

Zato podau sm se u svet te poezije, povedat, d nam predou se, napredvou kar na bit se zlije,v slogu moje melodije. Za rap sem vztraju sine, fant se rine, ga ne mine, brez tišine repat tle, zato sm vztraju, vztrajam še, nikol se nam odreku, reku ne, ker če maš, tud morš vztrajat,tko je in tko bo tut ostal, sj si vidu, kok se jih bori za kruh, kr keša je premal, pa bi radi zvezde postal, si vidu koga s(m)o na evrosong poslal in za favorita izbral,premau je dobrih, da bi bla ta scena razvita, okej, tut sam priznam, da bova si odkrita, če hočš razumet, kar povem, si nde bova sita, tko da vse se da, če to sam hočš,tko da vse se da, če to sam hočš.

Refren 4x

Treba…Treba…Treba…Treba…

Ostale pesmi

33

Sergeja Turkovič: Bolečina

Ko sem te spoznala, sem nekaj začutila.Po nekajkratnih videnjih sem se vate zaljubila.Bolelo me je to, da si ti zaljubljen v njo.

Trpim, pravim ti : »Bodi srečen z njo!«A v srcu jočem zelo.Ko te vidim z njo, si zakrivam oči,a bolečina ostaja v kapljah krvi …

Ljubim te, zame si res vse … Ko bi le vedel…Ampak ne!Ti ne veš še. Ljubiš njo, a meni je hudo.

Nika Dvorščak: Preveč sem te imela rada

Preveč sm te imela rada, a srce sem rajš nekomu drugmu dala.S tabo imela sem se popolno,zato sem bla resna in sem se postavljalana nivo z eno droljo.

Glej, zdej ti ne bom prbijala besed in pisala k pesnik en verz.Puvedala bi ti sam še to,da ljubila sm te močno.

Vem da mislš si zdej, dej punca odjebi mi že,Sam vrjemi mi, da moje srce trpi, ker vidi, da druga punca ob tebi stoji.

Ne vem, kaj si ti mislš o men , Jst sam vem, da si mi biu edini resn tip do zdej . zdej bom končala, glej,ker sm že use besede tuki notr zate napisala.Sam še vedn bom tebe naprej čakala.

Sandra Belcl: Matej

Že šest mesecev od takrat je minilo,odkar se mi najhujše je zgodilo.Z bridkostjo zaznamovano bilo je vse prestano,le spomini so tisto, kar mi je še ostalo!

Kot da bilo bi včeraj, se spomnim tistega dne,ko mi je usoda z obličja izbrisala tvoje ime.Neštete pretočene solze rdečijo trpeče oko,a um razrvan in razklano srce nekaj vesta trdno:smrt mi resda je vzela tvoje telo,a tvojega duha mi nikdar ne bo!

Čeprav mojih rok več ne boš v svojih držal,se mi boš s slike ti vedno smehljal!Dovolj je že en sam le pogled na tvoj žareči obraz,da iz mene tvoja toplina prežene hladnino in mraz!

Matej, z besedo ne da se opisati,kako mi s teboj bilo je lepo;kako srčno si želim, da tuditi si čutil natanko tako!

Vedi, da te iz mojega srca nikoli ne bom izpustila,ravno nasprotno: neizmerno te bom za vedno ljubila!

Nik Podgajski: Rap

Punca, dej se mal nasmej, v oči me poglej,midva tuki sama sva zdej,lahko bi se mela lepo kokr nikol prej,vse se svet, k vidm tvoje lepe oči,mam občutk, da svet okol tvoje lepote se vrti, tvoja lepota čist me je prevzela,tko se je začel, k zraven v busu si sedela,takrt skupi najno ljubezn sva začela,od tist’ga dneva vse skupi preživela,vsak dan vse lepš sva se mela,vse se je končal k tračom si vrjela,spomn se ponoč k zvezde z mano si štela,ampak tebe zravn mene več ni,jz dou bi srce, da tuki si ti!

34

Sandra Belcl: Ne vem

Ne vem, kaj me pozove, da to storim.kot glava nočne sove obrnem se vstran;kakor vpete v okove moje očine morejo ubrati nove poti! Ti, ti si tisti, ki tega ne dopusti!

Ne vem, kaj te požene, da se ozreš.Nove misli stvarjene, ki jih želišdeliti? Besede izrečene, ki jih, prekmalu rojene, hočeš znova izgovoriti? Mar mene poiskati želijo pozlačene oči? Ti,ti si tisti, ki vprašanja mi vzbudi!

Ne vem, zakaj v trebuhu so metuljčkiin v ustih kot po kruhu sladek okus.Ne vem, zakaj po duhu rož diši miin čemu je kot v puhu življenje vsev trenutku, ko s pogledom srečava se.

Ne vem, s kakšno lahkoto vame prodreš,in ne, kako s toploto vliješ mi srh!Komaj še čutim gmoto, ki se dviga –drhtenja polno vsoto spoznanj, ki vre… V resničnosti živeti mi več ne uspe!

A nekaj pa vendarle vem:

Ti si tisti, ki vprašanja mi vzbudiv trenutku, ko s pogledom srečava se!V resničnosti živeti mi več ne uspe –ti si tisti, ki tega ne dopusti!

Sandra Belcl: Zate

Že prvega dne si mi padel v oči.Nasmejan. Nežen. Ljubeč. Srečen. Popoln.Tak, kot da bi sem stopil iz pravljice.A tvoje oči so žarele čisto …Drugače. Neskladno. Zmotno. Poznano.Nevede so razkrivale resnico.Nezaželeno. Bolečo. Trpečo.Takšno, ki je nihče drug ni opazil.Neusmiljeno. Srce parajočo.Takšno, ki jo v sebi nosim tudi jaz.

Bolečina, obup, bojazen, nemočso veli po tebi - videla sem jih.Pohotne. Neizprosne. Nenasitne.Občutke, ki ostanejo kot črnepijavke pripeti na tvojo dušoin se jih nikoli več ne rešiš.

A hkrati sem občudovala pogum,tvojo moč, voljo, vztrajnost in ljubezens katerimi si bodril težke misli.Tvojo trdnost, ki je v tebi obstalatudi takrat, ko si bil najbolj šibek.Že samo pogled nate je bil dovolj,da je moje srce spet zaigralo;veselo, poskočno, z novim zagonom.Da je odrinilo tesnobo na stranin razposlalo toplino po žilah.

Ti si bil tisti, ki me je naučil, da se kljub vsemu da živeti naprej.Šele v tvoji bližini sem spoznala,da lahko isto uspe tudi meni.

Hvala ti.

Vem, da se ti tega sploh ne zavedaš,mogoče ne boš nikoli izvedel.A vseeno; brez tebe ne bi uspela.

Hvala, ker si me postavil na noge.Hvala ti, ker si mi vrnil življenje.

Ljubim te …

35

Urša Lavrič: Zakaj?

Bilo je lepo.Bilo je prelepo.Tvoj poljub in nato pogled.Tvoje modre oči so se zalesketale v mojih.Pogled, ki je povedal vse.Da ljubiš me, da še vedno nekaj čutiš.Čutiš veliko? Malo?Kot da je važno.Pogrešam te.Ne vem, kje si.Odšel si.Brez besed, a s poljubom.Kje naj te poiščem?Vem,da si v mojem srcu.Tam te vedno najdem.Ali sploh še kaj čutiš do mene?Ne vem.Ko pomislim na to, moje misli odplavajo proč.V neznano. Zmedena sem.Ne vem.Ko pomislim nate, moje misli odplavajo proč.V neznano. Zmedena sem.Ne vem, kaj storiti.Naj ti izpovem ljubezen?Ne. Ker ti ne bo nič pomenilo.Tvoje srce zopet bije za drugo.Pozabil si me.A ko te vidim, ko se srečava,Moje srce zagori.Želim si, da bi bil ob meni.A to ni več mogoče.Ni in nikoli ne bo, a bilo je.Obrnem se stran, stran od tvojega pogleda,Ker nočem, da vidiš solze, ki privrele so v moje oči, ko sem te zagledala.Zakaj mi delaš utvare?Misliš, da ti bom verjela?Da ali ne? Ne vem.Odgovora ne vem in ga tudi nočem vedeti,Ker ne vem, da bom v vsakem primeru spet trpela.A zdaj vem, med nama je konec.Kot da nikoli nič ni bilo.Adijo! Zbogom!Išči srečo pri njej,pri njej, ki je boljša od mene.Upam, da sem še vedno v tvojem srcu,četudi kot prijateljica.A ne pozabi: ljubila sem te!

Tjaša Grom: Ko glasovi molčijo

Moja glava moj je svet.Moja misel, moj planet.Ta utrinek, tvoj dotik, tvoj nasmeh je moj navdih.

Spet se misel tu rodi,spet zakrivam si oči,glava ob težki misli zaboli,ko nemir v zraku zadrhti.

Napisan stih je moj vdih.Utrip srca, nastane tih,upajoč trenutek, ki pove,kaj želi si to srce.

Tjaša grom: kako zavrteti čas nazaj?

Pogrešam preteklost,čeprav živim v sedanjosti.Pogrešam občutek, ki v pozabo tone.

Mladost, vera iskriva,včasih nam da prevelika krila,da brzdali bi svoje srce,da nam kam ne odlete.

Pogled ne gre več naprej,vprašanje le: kam in kako naprej,da najdemo tisto srečo, še edino na zemlji tej živečo.

In ko spoznaš, da ne gre,se predaš.Potlačiš svoje upe,zapreš oči in že si v preteklosti.

36

Tjaša grom: kako ljubiti domovino?

Kako ljubiti domovino?Kot rožo dišečo,kot goro čuječo,kot misel bežečo,kot rano skelečo,kot ljubezen dehtečo,ali kot izgubljeno srečo?

Spremlja te od zibelke do groba,odraste s teboj, kot po dežju goba.Dviga te visoko nad oblake,pazi te,spremlja tvoje korake.

Od tebe pa v zameno pričakuje le eno :da jo znaš ljubiti, ceniti in braniti,da širiš njeno geslo,da vzameš domovino resno,da slaviš,ko slavijo vsi,da žaluješ,ko mrtvo telo v njeni zemlji leži.

Da si pripravljen braniti,ohranjati njeno ime,ponosno nositi slovensko srce!

Tu se želim roditi,tu zadnjo kapljo svoje krvi spustiti…

Ponosna sem na svojo domovino.Ponosna na zemljo edino,saj je tu moj dom,le tu vedno srečna bom…

Tjaša grom: ledena ptica

Leden krik razlega se čez kraj,Svetloba bela,vabi me v raj.Ozrem se, pripravim se na beg,pogled hladen, oster kakor led.

Razpira krila, požene se v nebo.Stre srce, zapiše hladno pravljico,Stopinje las v snegu pričajo o tem,da tu je slišal svojo ptico pet.

Ledeni piš, hladen kakor led.Vzel je ptico, vzel njegov je svet.Le vroča solza na liscu še spomin,da ta ptica ni le s psevdonim.

Urša lavrič: spomini

Vsak dan se sprašujem, kje je ljubezen, kje prijateljstvo?Ni sreče, ni veselja, je le hrepenenje.Hrepenenje po sreči, ljubezni, po tebi!Tebe pa ni.Ostali so le še lepi spomini, ki bledijo.Bledijo kot stara slika. Nočejo zbledeti, nočejo stran, hočejo te nazaj!Zakaj se ne vrneš? Zakaj bežiš?Povej mi, zakaj? Povej mi, je tvoje veselje tudi tako grenko kot je moje?Se tudi ti počutiš tako osamljenega kot se jaz?Se kdaj vprašaš, ali te pogrešam?Ali sploh kdaj pomisliš name?Daj, povej! Povej na glas, da te bom slišala!

37

Meta Bizjan: Oh, ta ljubezen

Bilo je kmalu po začetku novega šolskega leta. S sošolko sva po malici sedeli pred učilnico, kjer smo imeli nasle-dnjo uro pouk. Hodnik je bil povsem prazen, ko naenkrat prikoraka fant k svoji omarici, ki je bila točno nasproti naju. Z Majo sva ga opazili in na tihem malo pokomen-tirali. Fant je odklenil svojo omarico, začel slačiti jopico, vendar pa je ponesreči dvignil tudi majico in v tistem trenutku je bil deležen vse najine pozornosti, kajti njego-vo telo je bilo lepo in izklesano. Ko je odšel, sva z Majo planili v pogovor in smeh, kako je srčkan in podobno. Kmalu zatem sva ugotovili, da je to sošolec Majine pri-jateljice. O njem sva želeli izvedeti čim več in takoj sva planili v akcijo z zasliševanjem Karin in opazovanjem na hodniku. S sošolko sva skupaj ugotovili, da sva zaljublje-ni, in to v istega fanta. Nekaj dni kasneje naju je obe prijateljica Karin pred-stavila Mihi. Ta je Karin priznal, da mu je Maja bolj všeč kot jaz. Maji nisem mogla zameriti, saj je res lepa pun-ca in moja zelo dobra prijateljica. Tako je dobila njegovo telefonsko in se začela z njim dopisovati. Vsak dan sva komentirali njegovo pričesko, obleko in vse ostalo. Ko je šel po hodniku, sva ga zmeraj veselo pozdravljali. Z Majo sva razmišljali, kaj če bi postal njen fant, ona pa je poizkušala kaj doseči, vendar ni imel poguma, da bi na-redil kakšen korak v tej smeri. Zato ga je čez nekaj časa raje pustila pri miru. Potem pa Maji ni bil več všeč, meni pa je bil še vedno, a nisem hotela drezati vanj. Z Majo sva vseeno, kadar je šel mimo, pokomentirali njegove lepe oči ali pa se spomnili našega srečanja pri omaricah. Ostali smo prijatelji in včasih nama je Miha tudi nagajal, na primer, ko sva šli pit vodo, je prišel zraven in je v šali želel politi Majo, ki pa se je izmaknila in je šla voda po tleh. on je nato od šel, midve z Majo pa sva bili še vedno pri avtomatu z vodo. Nedolgo nazaj sva z Majo čakali na pouk, ko na koncu hodnika zagledava Miho. Zopet se začneva pogovarjati o njem in rečem, da upam, da bo šel mimo naju po tem stopnišču, vendar ni šel. Pa sem si rekla, da bi se malo pošalila po sms-ih. Maja mi je dala njegovo telefonsko številko. Poslala sem mu sms, zakaj ni šel po stopnišču mimo naju, saj če bi šel, bi dobil poljub od mene. Vendar pa ni vedel, kdo sem, saj se nisem predstavila. Vprašal je, kdo sem in sem se pošalila, da sem fant. Rekel je, naj se ne norčujem iz njega in naj ga pustim na miru. Priznala sem mu, da sem punca, želel pa je vedeti, kakšna sem, Opisala sem obleko, ki sem jo imela tisti dan, vendar ni

ugotovil, kdo sem. Še kar nekaj časa sem mu nagajala. Obljubil je, da če povem ime in priimek, dobim v zame-no objem. Še kakšno uro mu nisem povedala, kdo sem, potem pa sem mu, saj mi je bilo vse že rahlo smešno. Zanimalo me je, če bo obljubo izpolnil. Tisti večer sem težko zaspala in sem se veselila nasle-dnjega dne, saj - vsaj jaz - ne dobim vsak dan objema od osebe, ki mi je všeč. Vendar pa sem bila razočarana, saj mu ni uspelo uresničiti obljube. Naslednji dan ga nisem videla, vendar pa sem se z njim pogovarjala preko face-booka. Vprašala sem ga, ali bi jaz imela kašne možnosti pri njem glede ljubezni. Rekel je, da sem lepa, vendar pa nisem njegov „tip“ dekleta. Rahlo sem bila potrta, am-pak kaj naj! V življenju je polno vzponov in padcev. Tudi naslednji dan mu ni uspelo, saj me ni našel, zato pa je dan po tem le izpolnil obljubo. Ujel me je ravno za las, saj sva se z Majo že odpravljali domov. Ko je obljubo izpolnil, se je Maja pričela smejati, saj ji ni bilo jasno, kaj se dogaja. On pa ji je samo odvrnil: „Obljuba je obljuba.« Potem sva se z Majo vsemu nasmejali. Z izpolnitvijo svoje obljube mi je zelo polepšal dan. Tisti dan me je čakalo še eno presenečenje. Ko sem sedela na avtobusni postaji, sem razmišljala ravno o njem, bilo mi je dolg-čas, ko kar naenkrat zagledam njega poleg sebe. Vprašala sem ga, kaj dela tu, pa je rekel, da gre na trening, vendar se mu še ne da, ker je tako ali tako prezgoden in bo šel na naslednji avtobus. Malo sva se zaklepetala in njegov avtobus je že dvakrat peljal mimo. Potem pa je prišel moj avtobus in sva se poslovila. Dan mi je res dvakrat polepšal, najprej z objemom in nato še s pogovorom. Vendar pa je tudi ta ljubezen le še bled spomin. Pred sabo imam še večino življenja in pra-vijo, da kdor čaka dočaka. Tudi jaz bom dočakala svojega princa na belem konju.

Kratka proza

38

Sandra Belcl: Vožnja z vlakom

Sedeti na klopci pred peronom in čakati. Vdihavati svež jutranji zrak, v katerem na toliko in toliko časa zaznaš izpušni plin avtomobilov, ki drvijo po bližnji cesti. Po-slušati tišino, ki vlada okoli tebe – nobenega ni. Misli ti mimogrede uidejo tja, kamor ob bliskovitem tempu ži-vljenja ne utegneš stopiti; tja, kjer srečaš le samega sebe. Preslica, ki si je izborila življenjski prostor sredi belega peska, se ukloni. Lahen piš vetra zaveje mimo. Klik, klik, klik… Prepoznaven zvok spuščanja zapornic te predrami iz zamaknjenosti in naznani prihod tistega, ki ga tako nestrpno pričakuješ; tistega, česar nisi užil že kar nekaj časa. Vznemirjenje, ki zaveje skozi tebe, ko se iz daljave šibko zasliši njegov pozdrav; vznemirjenje, ki naraste, ko se na obzorju pojavijo prvi obrisi rdeče-sive, oranžno- ali zeleno-bele, ki kot ptičja glava strmi vate, je nepopisno. Vlak. Tako star, toliko stoletij že v uporabi, pa vsakokrat tako poln novih doživetij in občutkov. Priznam, nanj sedem vsaj trikrat na teden. Morda mi je prav zato potovanje z njim v takšno veselje. Ko vagoni završijo mimo mene in mi prinesena sapa razmrši lase, skozi bežeča okna mrzlično oprezam za prostim sede-žem. Navadno je izbire ogromno, a skoraj vedno zase-dem prvo ponujeno prosto mesto. Še najraje tisto, ki je obrnjeno v nasprotno smer vožnje. Namestim se. Žvi-žg piščalke in blag sunek, ki te potisne v naslonjalo, sta znak, da smo krenili. Napis Ivančna Gorica se začne po-časi, nato pa čedalje hitreje in hitreje in hitreje oddalje-vati, vse dokler ti čez čas dokončno ne izgine izpred oči. Razbijanje koles, zvok motorja in pozibavanje sem ter tja so kot nežno pomirjevalo – neprekinjeno, stalno in blago ozadje, ki umiri srčni ritem. Skozi okno opazujem bežečo pokrajino, ki me zaziba v sanje – kot hipnoza nihajoče ure deluje daljnovod, katerega črni kabel opa-zujem. Kako se dviga, spušča, pa zopet vzpenja in spet pada… Vrata pred menoj se odprejo. Sprevodniku izročim vozovnico, on pa mi jo z besedami: »Pa lep dan vam že-lim, gospodična!« s širokim nasmehom na obrazu vrne. Skromna gesta bi marsikomu pomenila zgolj službeno vljudnost, zame pa nosi mnogo več. Dobra volja, ki na-raste v meni je krivec, da se mi dan v hipu zazdi lepši. Škripanje zavor in sila, ki te, kakor da bi te imela navezanega na vrvi, potisne naprej in nato povleče na-zaj, naznanita, da smo se ustavili. Slišim odpiranje pr-vih vrat, nato drugih in nazadnje bučen krohot mladcev in mladenk, ko vdrejo v kupé. Očitno jim ta prostor ne

ugaja preveč, saj še vedno glasni, nadaljujejo svojo pot. Gledam za njimi, ko se nenadoma zdrznem ob nepriča-kovani prisotnosti. Nasproti se namreč usedeta babica in vnuček, ki se s svojimi sinje modrimi očki takoj radove-dno zazre vame. Nasmehnem se mu in mu pomežiknem, on pa se le nerodno namuzne in sramežljivo zavije babici v naročje. Gospa se ob tem le zasmeji in med nama takoj steče sproščen pogovor. Ko se dovolj opogumi, se nama pridruži še deček, ki s svojimi nedolžnimi, iskrenimi in nadvse posrečenimi odgovori naredi debato še bolj zani-mivo. Še posebej je ponosen na svoje poznavanje žele-zniških postaj, ki jih, po njegovo, zna na pamet navesti v pravilnem zaporedju. Po nekajkratnih neuspelih posku-sih mu vendarle uspe, ta dosežek pa mu vlije toliko zado-voljstva, da s ponavljanjem sploh noče nehati. Seveda na koncu vse skupaj že čisto pomeša in s tem sproži salve prisrčnega smeha. Nenadoma pa gospa vstane in naznani, da tu izstopi-ta. Zmedeno se zazrem skozi okno in ugotovim, da je za mano že skoraj polovica poti. Popolnoma sem izgubila občutek za čas! Poslovimo se. Velike črne črke GROSUPLJE jasno naznanjajo eno izmed največjih dolenjskih železniških postaj, kjer zaradi več razpoložljivih tirov večkrat pride do križanja. Tudi tokrat po nekaj minutah čakanja mimo pribrzi vlak, vi-dno v boljši kondiciji kot naš, in nabito poln potnikov. Njihove radovednosti željne oči so kar hlastale po naših podobah in skrbno preučevale vsakega posebej. A le za delček sekunde, kajti z grafiti porisanega vlaka že po treh sekundah ni bilo več. Vožnja se spet nadaljuje. Znova vznemirjena iz torbe potegnem par slušalk in na predvajalniku izberem ven-ček najljubših skladb, da mi na tiho odzvanjajo v ušesih. Pogled ven, na s soncem obsijano ravnino, kozolce, ob-delana polja in pokošene travnike, mi prebudi spomine na preteklost. Slika, ki jo iznenada uzrem pred seboj, če-prav je bila pred mano verjetno že ves čas, ne more bolj sovpadati pravkar videnemu: velika domačija v ozadju ter kosci trave na posestvu in žanjice s snopi na polju v ospredju – resničen prikaz takratnih razmer iz tedanjega časa. Ustavimo se. Majhna, v roza odeta hiška zgleda pre-cej žalostno, otožno. Čeprav navzven dokaj lično ureje-no, njena leta razgaljajo odpadli kosi fasade. Njen upadel obraz se odraža v zbledeli barvi, ki je, tako kot koža iz-mučenega starca, gosto posejana s temnimi lisami. Rav-

39

no, ko vlak zopet spelje, izza vogala priteče mlajši moški, k sebi močno tiščeč tenko črno aktovko. Mršavega vide-za je bil ta mož, s poraščeno brado, nepočesanimi kodri in prevelikimi očali na nosu. Skozi zaprto okno slišim njegove krike, spremljam njegovo prosto roko, ki obu-pano krili po zraku. Ko smo že daleč, odneha. Roka mu pade ob telesu, nato pa izgine…Pogreznem se v sedež. Misli mi kar naprej uhajajo nazaj k tistemu moškemu. Brezizrazno strmim z okamnelim pogledom in razmišljam. Počasi ugasnem glasbo in pre-gledam svoje stvari. Vse je tu. Srčni utrip mi ponovno naraste, saj vem, da se moje potovanje počasi izteka. Že so vidni prvi stanovanjski bloki, tovarniške hale in sive ceste, polne rdečih in belih luči.Ljubljanica in umetelno izdelan kovinski most sta že za mano. Širjava belega peska, tračnic, stoječih vlakov in številni peroni mi naznanijo konec. Cilj. Tu sem – glavna postaja v Ljubljani. Vstanem, vzamem torbo in odprem vrata. Izstopim … Vame bušne val množice, ki se kot jata neorganiziranih rib drug ob drugem premika levo in desno. Ljudje vseh starosti, spolov in ras, večina z nahrbtniki, nekateri z ak-tovkami, tretji z nabito polnimi nakupovalnimi vrečami, četrti brez vsega, a le skrbno oprezujoči, zaskrbljenega obraza ali z rokami v žepih hitijo mimo, ne da bi tebi ali celotni okolici sploh posvečali kakršno koli pozornost. Ne ganem se, le nemo opazujem. Sekunde minevajo. Z globokim vdihov zaprem oči. Počakam. Nato izdihnem. Usta se mi sama od sebe razlezejo v nasmeh. Široko od-prem oči in z odločnim korakom vstopim v vrvež. Množi-ca me v trenutku posrka vase, kot dežna kaplja, ki pade v morje, se spojim s deročim hudournikom. Trenutek prej še suverena in prvinska oseba, zdaj nič več kot le ena izmed vseh. A se ne zmenim za to. Sledim le svojemu srcu, poti, ki jo razpira pred mano…Čutim te.Slišim te.Vidim te.Tu si …

Sn

ip-s

na

p v

an

gle

ščin

i

41

Sn

ip-s

na

p v

an

gle

ščin

i

From Canada to SloveniaAs human beings we all live different lives and therefore have our own unique stories that go along with them. Some lives are made easier for people and some contain harder periods. Making the most of our lives and living them to the fullest is truly the most important no matter where you are. My name is Medina Kadiric and this is my story.

I was born in Canada and lived there for almost my whole life until the age of fifteen, a year and a half ago. Throughout my years in Canada I made many friends at school which I attended until my first year of high school in Mississauga. That year my parents brought up the question of moving to Slovenia, a country in Europe where they used to live before I was born. In my case I wasn’t really sure about moving to another place, let alone another country. For my whole life Canada was my home, the place where I grew up. Such a move would not only upset me emotionally, it would also upset my friends with whom I had made such a close bonding. Af-ter a while, I finally realized that this would be the best decision for my whole family - to take a leap of faith and do the move. Sometimes people need a change of scene, a place to start all over again and try new things. In my eyes, I had nothing to lose.

The day of the move arrived and we had already sold our house where we had lived for six years. My sister and

I planned on taking an earlier flight to Slovenia with-out our parents so that they could have enough time to collect all our belongings and organize them into a container that would be later shipped to Zagreb, Croatia and then delivered to Slovenia. We departed from the Pearson Airport in Toronto on the 27th of July 2009.

Now, I live in Logatec with my family, my parents’ sib-lings and their sons as well. The changes I have faced over the past year and a half have influenced me a lot. The first year of being in a new country, Slovenia, was really difficult for me and my older sister Sabina too. Finding new jobs, new schools, seeing unfamiliar faces every day, as well as learning a new language were the hardest things that I have ever had to do so far. But, I look at problems as challenges now and I am not afraid to deal with them any more.

The first school I attended in Slovenia was the Veteri-nary High School in Ljubljana. Unfortunately, I found it too difficult and stressful and I didn’t pass it. Because of that I went to the Secondary Hairdressing School Ljublja-na. I like this school a lot more, it is just the one for me.

Now, a year and a half later, I have not only learned more of the Slovenian language, but I have also made many new friends, possibly the ones that will stay with me for years to come.

Medina Kadiric, 1. č

Me and my schoolMy name is Nina Čamernik and I live in Dragomer, not far away from Ljubljana. I have a sister and a brother. I love my home village because it is clean and green. There is so much fresh air to breathe. I wouldn’t like to live in a huge populated city among skyscrapers.

I go to the Secondary Hairdressing School Ljubljana. At our school we learn about hair and hairstyles. We have to know all the parts of hair and it is really interesting to know what hair is made of. I decided for this school because hairdressing is an energetic and creative occu-pation. It is the right job for someone like me. I started

to get interested in it when I was in the fourth grade of primary school. I styled my friends’ hair into ponytails and other hairstyles that I could do at that age, even boys’ hair, and I was always fixing my hair. When I first stepped into our school I was so excited that I didn’t want to leave.

Now, I am really glad that I am here. I am in a great class and I am happy that two of my friends from primary school are here as well. Could I ask for anything better?

1.a Nina Čamernik

42

Being a teenagerBeing a teenager is exciting, but not as easy as you might think. Becoming an adult and more responsible is often pretty hard. They say it is one of the toughest things you go through in your life and therefore also one of the most memorable ones.

We want to be loved, we want to be free, we want to do what we think is right and solve our problems on our own. Our parents usually want to help us, but it seems as if they want to stop us. That’s why teenagers are im-polite, unsocial, angry or even aggressive. When this happens, our self-confidence is ruined and we want to hide that. Not only boys, also girls became more violent just to show their power over others in order to earn re-spect and regain confidence. But these strong emotions are often just a mask of an injured person, a child who screams for help inwardly to solve a problem at home or somewhere else.

We have so many worries about school, love and budget. More and more teenagers experiment with drugs and al-cohol to escape their problems somehow. In my opinion, this is not the way how you become someone; it’s just

running away to avoid responsibility of becoming a real adult. When I put myself into my mother’s shoes who’s a single parent working every single day to bring us food, my problems seem to be very small. I think that adults have much more to worry about: how they are going to pay bills, take care of their children or whether and how they are going to keep their jobs in today’s economic cri-sis. What values most for us is educating and cultivating ourselves. In our country we have every chance for that, we only have to grab it and do our best. At our school there is also a lot of opportunity for being creative. Un-fortunately, too often, we don’t want to do that, we just want to go to parties, get boyfriends or girlfriends and have a lot of money. We choose the easiest way for hav-ing fun today.

In our teens, friends are very important. They are usu-ally of our age with similar problems and they under-stand us. Anyway, life can be hard for both, teenagers and adults. What we need to do is stay positive and have goals we want to achieve. We have to keep in mind that you can make your dreams come true - you just have to believe in them and yourself.

Lejla Hodžić 2.c

Basic hairdressing vocabulary

Osnovni frizerski izrazi v angleščini

Rešitve so na zadnji strani.

43

Basic hairdressing vocabulary

Osnovni frizerski izrazi v angleščini

Rešitve so na zadnji strani.*

Tek

mo

van

ja

45

Tekmovanje v znanju slovenščine za cankarjevo priznanje

Literarna ekskurzija v celje»Vsak človek mora imeti vsaj eno iluzijo. In ta iluzija je tudi razlog za moje potovanje okoli sveta.« (Alma Karlin)

V sredo, 17. novembra 2010, smo v aktivu slovenščine za sodelujoče v Cankarjevem krožku organizirali literar-no ekskurzijo v Celje. Bilo nas je petnajst, od tega trinajst dijakov in dve spremljevalni učiteljici: Vesna Tomc La-mut in Andreja Kordiš. Zbor je bil na glavni železniški postaji v Ljubljani. Šli smo z vlakom ob 8. 45 iz Ljubljane in prispeli ob 10. 15 uri v Celje. Ena dijakinja je zamudila vlak in je prišla z naslednjim, zato smo z muzejskim ogledom začeli pol ure kasneje. Na poti do muzeja smo občudovali broneni kip Alme v naravni velikosti, ki stoji na začetku pešpoti v center mesta. Alma je upodobljena s klobukom na glavi in kovčkom v roki. Naredili smo nekaj spominskih foto-grafij. V Pokrajinskem muzeju smo si ogledali imenitno razstavo svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin. Prav zaradi letošnjega Cankarjevega tekmovanja so v muzeju stalno razstavo o umetnici razširili in podaljšali za nekaj mesecev. Imeli smo brezplačno strokovno vodenje po razstavi. Dijaki so zbrano poslušali in sodelovali v pripovedi. Nato smo se sprehodili do rim-skega zidu, kjer je spominska plošča posve-čena Almi, saj je v neposredni bližini stala njena rojstna hiša, ki pa je žal ni več. Slučaj-no smo izvedeli tudi za brezplačno razstavo z naslovom Podobe preteklosti vojvodinskega meščanstva in si jo tudi pogledali. Pritegnile so nas zlasti krinoline in podobe žensk iz začetka 19. stoletja. Razstava je bila na ogled v Muzeju novejše zgodovine. Sprehod po mestnem sre-dišču je bil posebno doživetje tudi zaradi starih stavb, ki sestavljajo mestno jedro. Videli smo knežji dvorec Celjskih grofov in na vzpetini nad C e -ljem tudi grad Celjskih s Friderikovim stolpom. Dijaki so bili zadovoljni z ekskurzijo, saj je zaokrožila njihovo podobo in znanje o posebni ženski Almi Karlin – državljanki sveta. Dijaki namreč za Cankarjevo tekmo-

vanje prebirajo potopis Samotno potovanje, Tragedija ženske in raziskujejo bogato gradivo, ki je dostopno na številnih spletnih naslovih. Za vse udeležence je bil dan prijeten in poln novih doživetij. Dijaki so bili zelo veseli, ko sva jih na koncu presenetili tudi s pico in pijačo v Piceriji Koper. Iz Celja smo se odpravili ob 15. 23 z vlakom in v Ljubljano prispeli

ob 17. uri. Andreja Kordiš, prof.

46

ČajankaZ dijaki, ki so se udeležili ekskurzije v Celje, smo pri-pravili čajanko. V muzejski trgovinici smo kupili škatlico Alminega zeliščnega čaja za pomladitev. V času priprav Cankarjevega krožka na tekmovanje je profesorica Ve-

Regijsko tekmovanje v znanju slovenščine za cankarjevo priznanje 2010/2011»V lepem vremenu japonski kmet skrbi za svoja polja, v slabem vremenu skrbi za svojo dušo. Mirno jezero pov-ezuje obalo z obalo. Mi na Zahodu ne znamo živeti. Smo kot oblaki pred nevihto, ki ne najdejo miru.« (Alma Karlin)

V sredo, 26. januarja 2011 smo na Srednji frizerski šoli Ljubljana organizirali Regijsko tekmovanje v znanju slo-venščine za Cankarjevo priznanje. Letošnja tema tekmo-vanja je bila Nasmeh moje knjige. Tekmovalci so na drugi stopnji prijateljevali s pisateljico in svetovno popotnico Almo M. Karlin in prebirali njen potopisni roman Samo-tno potovanje.V avli šole smo za obiskovalce in dijake naše šole pripra-vili razstavo z naslovom Alma M. Karlin in Japonska. Raz-stavo sva pripravili Vesna Tomc Lamut in Andreja Kordiš v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje in Japon-skim veleposlaništvom. Oblikovali sva plakat o pisateljici in v dveh vitrinah razstavili predmete, ki so povezani z življenjem in delom Alme M. Karlin (poslikane šatuljice,

lesene pahljače, pomlajevalni čaj, potovalni set, Almine knjige…). Razstavili sva tudi tradicionalne japonske ko-keshi punčke in zanimive turistične prospekte o japonski deželi. Na dveh plakatih sva prikazali utrinke z naše stro-kovne literarne ekskurzije v Celje, kjer smo se z dijaki, ki so sodelovali v Cankarjevem krožku, sprehodili po Almi-nih stopinjah in poglobili znanje o svetovni popotnici.Prireditev se je začela z nagovorom ravnatelja mag. Pri-moža Hvale Kamenščka. Slavnostni govornik je bil prvi sekretar Japonske ambasade Takeshi Munemura, ki je povedal, da je navdušen nad dogodkom na naši šoli. Nato je obiskovalce presenetila »živa« Alma M. Karlin, ki jo je upodobila dijakinja prvega letnika Valerija Javornik. Pri-česko je izdelal Tomaž Kastelic in masko Renata Strmec. Oblečena je bila v tradicionalno japonsko oblačilo - ki-mono. Na ta način smo izvirno prepletli literarno vse-bino s frizersko stroko in izraznostjo las. Odzivi in vtisi tekmovalcev, učiteljev spremljevalcev in tudi učiteljev našega programskega učiteljskega zbora so bili ob koncu prireditve pohvalni in pozitivni.

sna vse skupaj presenetila z velikim vrčem vročega čaja in pisanimi čajnimi skodelicami. Almin čaj nam je zelo prijal in v razredu se je še ves dan širil prijeten vonj po izbranih zeliščih.

47

Uradni rezultati tekmovanja v znanju slovenščine

Dobitniki bronastega Cankarjevega priznanja1. Sebastian Gornik, 2. č2. Urša Lavrič, 2. č3. Tjaša Grom, 2. e4. Neža Svetek, 2. c5. Nika Povše, 2. c

Dobitnik srebrnega Cankarjevega priznanja1. Sebastian Gornik, 2. Č

In za konec še najbolj vesela novica: Naš Sebastian Gornik je tudi dobitnik najvišjega – zla-tega Cankarjevega priznanja na tekmovanju na državni ravni, za kar mu iskreno čestitamo. Ponosni smo nanj! Mentorica CT Andreja Kordiš, prof.

48

Sebastian gornik: zeleni žarek Pisateljica, poliglotka, etnografinja, raziskovalka, teo-zofinja in popotnica Alma Karlin se je rodila 12. oktobra leta 1889 v Celju. Rodila se je v meščanski družini, kjer so govorili, nemško pa čeprav sta bila starša slovenskega rodu. Na svet je prišla na pol hroma, zato je zdravnik dejal, da bo otrok verjetno duševno prizadet. A v Almi Karlin je že takrat bil prisoten zelen žarek, ki jo je pokončno peljal naprej, jo navdajal z motivacijo, voljo, da premaga mišljenja drugih o nemoči. Vlil ji je željo po raziskovanju sveta in inteligenco, kakršno je kasneje pokazala kot pisateljica. Njena mama Vilibalda ni bila zadovoljna s tem, kar bi Alma rada delala. Omeje-vala je njene želje, svobodo in jo poniževala, da iz nje ne bo nič. Kljub temu je Alma ostala močna in se ni pustila manipulirati. Nekje globoko v njej je gorelo nekaj, kar ni mogel ugasniti nihče, niti mama, niti Bog, morda je bil to tisti zeleni žarek. A kljub temu je Alma v svojem romanu Samotno potovanje svojo mamo označila metaforično: »dajalka mojih dni«. To bralcu pusti dvorezen meč in ga ponese v razmišljanje. Ali je metafora, s katero pisateljica ponazarja svojo mamo, negativna ali pozitivna, si lahko razlaga vsak bralec sam. Dejstvo je, da je Alma Karlin bralca pustila v dvomih in da je zato njen potopis še toliko bolj zanimiv. Jezik je slikovit in bogat. V knjigi se večkrat pojavi pridevnik »sam«, zdaj s pozitivnim, zdaj z negativnim predzna-kom. Stvarem, o katerih je pisala, je skoraj vedno dala negativen pridih in s tem dajala občutek, da trohni nje-no upanje, čeprav je bilo to daleč od dejstev in resnice. Ravno zaradi tega dobi roman fascinantno lastnost. Edi-na stvar, o kateri je govorila lepo, so bili njeni čevlji, ti so vedno predstavljeni in opisani pozitivno. Alma jih je večkrat omenila in morda so bili ravno tisti čevlji zeleni žarek, ki so jo nosili po svetu. Konec koncev so jo res, z njimi je prehodila vse svoje potovanje, z njo so trpeli in bili prisotni tudi v trenutkih, ko je bila Alma razpoložena. Bila je sama osamljena in nekoga je morala imeti, četudi je bila stvar, ki pa jo je kot teozofinja in kot zelo zrela duhovna oseba lahko poosebljala, če si je tako želela. Skratka, imela je moč, svobodo, pogum in pred-vsem trdno voljo, kar jo je držalo pokonci. Razmere, v katerih je živela in potovala, so bile neznosne. Vse to ji je omejevalo njeno iluzijo o tem, da ji bo šlo vse zlahka, že npr. želja, da bo potovala v 1. razredu, ne pa v tretjem, kot je zaradi finančnih težav morala. Proti usodi žal ni mogla, a vseeno se ji je vsaj ena utvara v življenju izpol-

nila – da je znala pisati - in to je vsekakor znala. Ena izmed redkih stvari, ki jih je obvladala, je bilo pisanje, o tem ni dvoma. Kakor sama pravi: »Na moji zunanjos-ti ni nič omembe vrednega, pa tudi v moji notranjosti najbrž ne, a človek mora imeti v življenju neko utvaro, ki je težnja – SPOZNAJ SAMEGA SEBE, in mislim, da je to pisanje...«. Tako je zapisala Alma Karlin in iz njenega citata je razvidno, da tudi o sebi ni govorila pozitivno, verjetno se sploh ni imela za pošteno do ljudi. Čeprav je rada pomagala, svetovala, učila, je bila po drugi strani nekako rasistična do drugih. Zdi se mi, da tudi do sebe, saj ni imela nekega spoštovanja do same sebe, čeprav bi to lahko bilo upravičeno. Znala je 10 jezikov, učila se jih je vse dni v tednu. Kljub grozovitim in nečloveškim razmeram je pisala, slikala, si vse beležila, a v bistvu živela pomanjkljivo in klavrno življenje. Ravno to ji daje tisto drznost, da si ji ob vseh težkih razmerah upala sploh potovati. Ne samo, da ni imela denarja in trpela pomanjkanje, ampak pika na i je bilo to, da je bila že na začetku potovanja v Peruju skoraj posiljena, napadena in je vsak večer težko zas-pala, ker je bila v strahu, kaj se ji bo spet pripetilo, zato je spala z bodalom, ki je bilo zastrupljeno in je čakalo pod blazino. Los Angeles ji ni bil niti najmanj pri srcu, saj je tam ljudem več pomenilo materialno stanje, ne pa duhovno, tako kot Almi. Ko je prispela na Japonsko, je bil to pravi balzam za njeno dušo in telo. Počutila se je tam najboljše do tedaj; Japonci so se z njo ukvarjali ali ji vsaj skušali nuditi, kar je bilo mogoče, v Tokiu je dobila celo elitno službo. Meni se zdi ta del sveta, ki ga je doživela najlepši, saj je Alma Karlin edino tukaj zaživela v tisti njeni pravi senci, ki jo je po mojem mnenju vse do Japonske prika-zovala kot dvojno osebnost. Ali pa je vse to res ?

Naloga je bila napisana na šolskem tekmovanju.

49

Tekmovanje v znanju iz matematike

Igrivo in zabavno zastavljeni matematični problemi so tudi letos pritegnili veliko število dijakov naše šole k šolskemu matematičnemu kenguruju. Sodelovalo je kar 69 dijakov ali 15 odstotkov vseh vpisanih. Dijaki so trli 18 matematičnih orehov in pri tem osvojili 22 bronastih priznanj.Šestnajst najboljših se je udeležilo regijskega matematičnega tekmovanja v mesecu marcu na Sred-nji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani. V hudi konkurenci na regijskem tekmovanju so si prislužili kar 10 srebrnih priznanj.Štirje najboljši izmed teh so si priborili udeležbo na državnem tekmovanju, ki je bilo v mesecu aprilu na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju. Prav vsi štirje tekmovalci so osvojili zlato odličje.

Naši zlati dijaki so: Marija Smolnikar (1.c), Meta Bizjan (2.č), Teja Pograjec (1.č) in Anej Demšar (1.d).

Ob izjemnem uspehu vseh mladih matematikov - bodočih frizerjev - smo na šoli zelo ponosni in vsem iskreno čestitamo.

Darka Dujmović Verdenik, prof.

Tekmovanje v znanju matematike kenguruZlati dijaki naše šole

Podelitev nagrad na festivalu Skreiraj se 2

10. maja 2011 smo se udeležili podelitve nagrad natečaja Skreiraj se 2. Nagradi sta prejeli Janja Dolinar, dijakinja 3. č (3. mesto),  in Tina Kunaver iz 3. d razreda (2. mesto)  za odlično oblikovani Mapi učnih dosežkov.  Dijaki 1. a so se v okviru zabavnega programa  predstavili s točko Pomlad, nazadnje so se pa predstavili še dijaki, ki so sodelovali pri modni reviji z modernimi in ekstravagant-nimi pričeskami.

Saša Hiti, prof.

5050

Tekmovanje v znanju iz zgodovineŠolsko tekmovanje mladih zgodovinarjevTekmovanje mladih zgodovinarjev je potekalo 3. febru-arja 2011. Predpisana tema so bili kmečki upori, refor-macija in turški vpadi na Slovenskem. Tekmovanja se je udeležilo 8 dijakinj in dijakov naše šole: Katja Slivnik, Ana Švelc, Patricija Vitežnik, Nika Povše, Tadej Pikl, Neža Svetek, Sebastjan Gornik in Tjaša Grom. mentorica Viktorija Mrzelj, prof.

Tekmovanje v znanju angleščineEpi reading badge – angleška bralna značka

16. aprila 2011 je tudi na naši šoli potekalo vsesloven-sko srednješolsko tekmovanje za EPI READING BADGE 2010/11, ki se ga je udeležilo 13 dijakov in dijakinj. Pod mentorstvom profesoric angleščine so dijaki od oktobra 2010 pa do začetka marca 2011 prebrali po tri poenostav-ljena dela angleške ali ameriške književnosti:

1. letnik : THE BOURNE IDENTITYTHE CALAHARI TYPING SCHOOL FOR MENCINDARELLA MAN

2. letnik : INVENTIONS THAT CHANGED THE WORLDTEARS OF THE GIRAFFETHE PARTNER

Najuspešnejši so osvojili srebrna priznanja: Anej Demšar, 1. d,Nika Povše, 2. c,Neža Svetek, 2. c,Lejla Hodžič, 2. c.

S tem smo prispevali majhen, a dragocen kamenček v mozaik prizadevanj za dvig bralne kulture slovenskih srednješolcev. mag. Marija Potočar, prof. angl. in nem.

51

POLIGLOT 3 - tekmovanje iz angleščine za dijake poklicnih šol

24. marca 2011 so se naši dijaki pomerili na 2. šolskem tekmovanju iz angleškega jezika za poklicne šole  POLI-GLOT 3. Za bronasto priznanje je bilo treba doseči naj-manj 70 točk, ki so ga osvojile:1. Špela Puš, 3. d  2. Danaja Centrih, 1. b  3. Nika Povše, 2. c  4. Nina Čamernik, 1. a  Te štiri dijakinje so se 14. aprila 2011 udeležile 2. državnega tekmovanja POLIGLOT 3, ki je bilo na CTŠ Kranj. Med 71 tekmovalci so se zelo dobro odrezale, saj so se vse uvrstile v boljšo polovico sodelujočih. Najuspešnejša pa je bila Špela Puš (3. d), ki je dobila srebrno priznanje za osvojeno 5. mesto - na sliki v družbi Nine Čamernik (1. a), Danaje Centrih (1. b) in Nike Povše (2. c).Čestitamo vsem! mag. Marija Potočar

Ra

zved

riln

i k

oti

ček

53

Frizerski glavnički1. Pri uri slovenščine, ob analizi Župančičeve pesmi Z

vlakom, je profesorica vprašala dijaka, kakšen vlak je to bil, pred več kot sto leti. Dijak je slabo slišal soseda, ki mu je prišepetaval, in odgovoril: polarni vlak (namesto PARNI VLAK, z lokomotivo na parni pogon).

2. Kako je oblečen Zeleni Jurij, kaj ima na sebi? Grmovje! (pravilno: ZELENO LISTJE BREZE)

3. Koga je po legendi premagal vitez Sveti Jurij? Brdavsa! (pravilno ZMAJA!)

4. Martin Krpan se je na Dunaju bojeval z Baltazarjem (namesto z BRDAVSOM).

5. Drugi izraz za izpovedno pesem je ilirska pesem! (prav LIRSKA)

6. Profesorica vpraša, iz česa pride beseda lirska pesem. Dijak ne ve, zato mu pomaga: Iz besede LIRA. Kaj je to? Aha, italijanski denar! (pravilno: Lira je tudi grško glasbilo s strunami, na katerega so pesniki igrali in recitirali občutene pesmi.)

7. Profesorica: Kako se imenuje literarno obdobje ob koncu 18. stoletja, katerega predstavnika sta pri nas Vodnik in Linhart? Dijak je tiho, zato mu pomaga s prvima dvema črkama: RA… Dijaku se posveti: rasizem!!!! ……(pravilen odgovor: RAZSVETLJENSTVO)

8. Dijakinja zamudi k pouku in ne reče nič. Profesorica jo spodbudi k lepemu obnašanju in ji reče: No, katero besedo rečeš, ko se opravičiš? SORRY!

9. Spet smo pri Župančičevi pesmi Z vlakom. V prvi kitici pesnik metaforično opisuje nočno Ljubljano z grajskim gričem kot morske valove okrog čeri. V testu je bil slovnično zelo »pravilen« odgovor: Ljubljana in grad sta kakor VALJ okrog SKALJ.

10. V drugem letniku smo opisovali, kako je bil oblečen oče Goriot, ko je bil bogat in ko je bil reven. V besedilu se je pojavila starinska beseda, ki pa dijakom ni bila znana: DOKOLENKA za suknjič do kolen. Oni poznajo le nogavice dokolenke. V testu je bilo vprašanje: Razloži, kaj je dokolenka in kaj dokolenke. Odgovor dijakinje pa se je glasil: Dokolenka je ena nogavica, dokolenke pa je več nogavic!

11. Oče Goriot je v bogatejših časih nosil veliko nakita in ostalih dragotin, torej dragocenih stvari, dragocenosti. Dijakinja je na vprašanje, katera je sopomenka za DRAGOTINE, napisala: DRAGOTIN KETTE.

12. Kje se dogaja zgodba Celjskih grofov? Na PLEMIŠKEM DVORU (kaj poznamo tudi neplemiškega?)

13. Od kod je bila doma Veronika Deseniška? Iz Jesenic!!! Pravilno iz kraja DESINIČ, zato Veronika Deseniška in ne JESENIŠKA!

14. V katero jezikovno skupino spadajo Italijani? Spadajo v jezično skupino! (pravilno: v romansko) Morda pa je dijak mislil na to, da so Italijani zelo gostobesedni, da radi govorijo!

15. Kako govorijo naši severni sosedje, Avstrijci? Avstrijsko! (pravilno: nemško. Avstrijskega jezika namreč ni!)

16. Kje je napisana pravica in obveza uporabe slovenskega jezika? ? No, katera knjiga je najvišji državni zakonik? ? No, začne se s črko U. Aja, urad slovenskega jezika. Ne, USTAVA je pravilen odgovor.

54

17. Ali poznaš kakšno značilno jed iz Bele krajine? Da, prekmurska gibanica!

18. Dogajalni čas v Desetem bratu je spomladi. (Saj je razumljivo, da se ljubezenske zgodbe največkrat začnejo spomladi, ko narava in človek »cvetita«, vendar je profesorica mislila na čas, ko se je zgodba dogajala, to pa je bilo takrat, ko je živel pisatelj Josip Jurčič - v sredini 19. stoletja.)

19. Nemški protestantski pridigar je bil Martin Luther King. (Pravilen odgovor je samo MARTIN LUTHER. Martin Luther King pa je bil borec za pravice črncev v Ameriki!)

20. Literarno obdobje Ekstaze smrti je vojna na Evropo. (Pravilen odgovor je EKSPRESIONIZEM).

21. Literarno obdobje Samorastnikov je specialni realizem. (pravilno SOCIALNI)

22. Vrsta pesmi je pojezija. (ali kaj poje?) Prav: POEZIJA

23. Vrsta pesmi Zdravljice je srednja. (najbrž srednje dolžine)

24. Literarno obdobje Skodelice kave je poletje. (Seveda se je dogajalo poleti, a literarno obdobje je MODERNA.)

25. Meta iz Samorastnikov je nezakonita mati. (Prav: NEZAKONSKA)

26. Literarno obdobje Krsta pri Savici je zgodovinsko. (Res gre za zgodovinske dogodke, obdobje pa je ROMANTIKA.)

27. Katera vera prevladuje na Slovenskem? Dijak le razmišlja, nič ne pove. No, kje imamo cerkvenega poglavarja: v Vatikanu, v Rimu? Aja…rimska vera. (Pravilen odgovor je KRŠČANSKA VERA.)

28. Kdo je premagal Martina Krpana? Velikan Baltazar. (Ni vsak junak na b BRDAVS!)

29. Znana Pavčkova pesem o zvezdah v resnici govori o človeku. Na izpitu iz slovenščine je profesorica prosila dijaka, naj pesem najprej prebere. In je bral dijak in je napačno naglasil: Človek zori počasi in ZLETÍ…(haha frrr???) – namesto zori počasi in z léti

Pri svojih urah zbrali in zapisali profesorici slovenščine Vesna Tomc Lamut in Andreja Kordiš.

Rešitve angleške križanke: Basic hair-dressing vocabulary Vodoravno: 1. colour, 3. hairspray, 5. shampoo, 9. scissors, 11. comb, 15. gel, 16. mirror, 17. clip, 18. shave, 19. hairdryer. Navpično: 1. customer, 2. pin, 4. razor, 6. hair-style, 7. washbasin, 8. towel, 10. iron, 12. curler, 13. mousse, 14. brush, 17. clipper, 20. dry.*

Srednja frizerska šola Ljubljana se zahvaljuje vsem donatorjem, ki so v šolskem letu 2010/11 prispeval v šolski sklad.

Ilirija d.d., LjubljanaLassana d.d., Ljubljana

Frizerski salon Mič Styling, LjubljanaEstela d.o., Ljubljana

Frizerski salon HAROLOGI CENTER, LjubljanaMARE DRESURA FRIZURE, Ljubljana

SLAVKA - SALON ZA NEGO LAS, LjubljanaFRIZERSTVO ČIVGIN-MAKI d.o.o., Ivančna Gorica

Frizerski studio Mode M, TržičFrizerski salon Mirjam, Ljubljana

Frizerski salon PISKAR, Rodica, DomžaleMM styling, Grosuplje

Žensko frizerstvo Liljana Jusić, LjubljanaFrizerski salon Mija, Domžale

Brivsko frizerski salon Benedik Mirjana, NakloFrizerski salon VESNA, Dobrovo v Brdih

Frizerski salon Jelka, Dolenjske TopliceFrizerstvo Kramar, LjubljanaFrizerstvo Pavita, LjubljanaFRIZER Ali No. 1, Ljubljana

Frizerski salon TrenDi, LjubljanaFrizerski studio DI, Ljubljana

Frizerstvo TEA, MedvodeFrizerski salon MOJCA, Radovljica

Frizerski salon SNIP SNAP, DomžaleŽensko frizerstvo Ana Turšič, Goričica pod Krimom

Frizerski salon ANICA, DobrovaIMPERIALHAIR, Ljubljana

Lajuma d.o.o., Ljubljana