olski asopis Koraki 1

Download olski asopis Koraki 1

Post on 02-Feb-2017

218 views

Category:

Documents

0 download

TRANSCRIPT

IZ VSEBINE INTERVJU Z UITELJEM MARJANOM MAVCEM KOT NOVIM UPANOM OBINE CERKVENJAK PRIPRAVA MUZIKLA GREASE LIKOVNI IZDELKI SODELUJOIH NA LIKOVNI KOLONIJI MAKSA KAUIA PRISPEVKI UENCEV PODRUNINE OLE VITOMARCI KORAKI OLSKO GLASILO O CERKVENJAK VITOMARCI DECEMBER, 2010 2 3 Z DROBNIMI KORAKI V PRIHAJAJOE LETO Naim uencem, uiteljem in starem! Prav zadnji dnevi v koledarskem letu so tisti, ki v nas vzbujajo priakovanja in razmiljanja o sebi in svojih blinjih. Iztekajoe leto je potrebno zakljuiti in obraunati z doseenim. Ravno vi, nai uenci in otroki v vrtcu, ste na najveji ponos. S svojimi uspehi na razlinih podrojih ste v preteklosti e izkazali pripadnost svoji oli, pa tudi vrtcu. Bili ste dobri in velikokrat celo odlini; tako po znanju kakor tudi po uspehu. Pomembna zahvala gre naim vzgojiteljicam, uiteljem in strokovnim delavcem, ki ste pomagali naim otrokom na poti do novih znanj. Brez Vas ne bi bilo ne dobre ole, e manj dobrega vrtca. V naih uencih ste kot leta doslej znali poiskati veliko otroke nadarjenosti, njihove vztrajnosti in uspenosti. Tudi mi elimo, da bi bili nai oli in vrtca napolnjena s sreo in zadovoljstvom nad doseki naih otrok. Zavedamo se, da so vsi napori, ki jih vlagamo bili poplaani z veseljem in zadovoljstvom. Priujoa razmiljanja naih otrok bodo tudi vam, ki to prebirate, dajali nove poglede na to, da sta mladost in odraanje otrok resnino naa najveja skrb in zadovoljstvo. Novo leto 2011 naj bo prilonost za nove odloitve, za nove ideje, za nove uspehe in za novo sreo. Z ljubeznijo in toplino v prihajajoe leto. Va ravnatelj Mirko mavc, prof. , spec. 4 Prijateljstvo Neko je ivela ogica Nogica. Najraje se je igrala s svojima prijateljicama Marjetko in Cvetko. Nekega dne, ko sta Marjetka in Cvetka odli domov, pa jo je obiskal hudobni oblak. Povabil jo je s seboj na potep. ogica Nogica ni hotela z njim, zato jo je hudobni oblak odpihnil v morje. V morju je klicala na pomo in jokala. Konno je mimo priplavala ribica, jo tolaila in ji obljubila, da bo poiskala pomo. Ta ribica je bila udena, saj je poleg plavuti imela e krila. Odletela je h kralju Prosim hvala in ga prosila naj pomaga ogici Nogici. 5 Kralj je poklical sluabnika. Prinesla sta mu arobno palico, ta pa je zael arati:ira ara oga noga, morje naj se posui in se v zemljo spremeni! In morje je izginilo. ogica Nogica pa je zopet zaela jokati. Pogreala je namre svoji prijateljici Marjetko in Cvetko. Mimo je prilezla gosenica Mica in jo tolaila. Dejala ji je: Nikar ne joi. Zapri oi in e je ljubezen do tvojih prijateljic dovolj mona ter e si vrnitve zares eli, se bo spremenila v metulja in odletela do svojih prijateljic. In res, ogica je zamiala ter se spremenila v prekrasnega metulja in odletela k svojima prijateljicama Marjetki in Cvetki. In tako so skupaj sreno iveli do konca svojih dni. Zgodbico so ustvarili uenci 1. b razreda pri dodatnem pouku z uiteljico Andrejo in Marijo. 6 2. IN 3. B RAZRED Z UITELJICAMA SUZANO IN URKO- JESEN MED NAMI VEVERICA Veverica ivi v gozdu. Je rjave barve. Ima koat rep in majhna uesa. Njena najljuba hrana so elodi, leniki, stori, kostanji in orehi. Veverica spi v duplu v drevesu. Zimo predremlje. Vasih se zbudi, se hitro naje in gre spet spat. Zelo rada skae iz veje na vejo, z drevesa na drevo. Blaka Krepa, 3. b OPIS ZGRADBE Naa hia je zelene barve. Ima dva zelo dolga balkona, est sob in dve kopalnici. V hii je dolg in irok hodnik. Imamo tudi dnevno sobo in kuhinjo. Na balkonu imamo roe, ki so roza barve. Na oknih imamo rolete. Jure eh, 3. b MOJ PAPAGAJ Mojemu papagaju je ime Miki. Ima rumeno, belo, rno perje. Ima rne oi, dve krili in dve taki. Na takah ima tri kremplje. ivi v kletki za ptie. Hrani se s ptijo hrano in pije vodo. Zelo rad se igra z zvonkom. Danny Pear, 3. b MOJA MUCA Moji muci je ime Piki. Ima brkice, rjave oi in ostre zobe. Ima tiri take in rne podplate. Je rumeno bele barve. Rad se igra z vrvico in z umetno miko. Rad spi in se potepa. Bor Rehak Fri, 3. b 4. b razred- Maketa hie 7 Smeheheheheh Smeh se vlee, vlee, vlee, zato smeh ni smeh, temve je smeheheheh. Smeheheheh je zelo nalezljiv. Njegova znamenja so smejanje, gekanje in e kaj. Recept: e se hoe smejati, te naj nekdo pogeka ali pove kaj smenega. Nua eh, 4. b Iztevanka An ban, pet je ab, ena v reki, ena v peki, vija, vaja, ven. Bine Penik, 4. b Sneak in oblak Jaz sem sneak, ti si oblak. Se sonca bojiva, se skupaj smejiva. Beli lonec na glavi imam in metlo v rokah. Sneg ti natrosi, z veseljem ga nosi. Upava oba, da zima dolga bo, da prijatelja midva za vedno ostala bova. Nadja Ilei, Tjaa Kocmut Literarno-novinarski kroek 5. razred - V sadovnjaku lepljenka 8 Govorea omara Neko je ivel lesar. Neke noi je izumil govoreo omaro. Lesar je bil zelo vesel, ko je omaro prodal bogatau. Bogata ni vedel, da omara govori. Ustrail se je in omaro odvrgel v travo. Minilo je sedem dni in sedem noi. Mimo je priel reve. Vzel je omaro in jo odnesel. V njo se je vekrat skril pred dejem. A neko je v njej zaspal in vrta so se zaprla. Priel je dan, moak se je zbudil in hotel iz omare. Ta je dejala: Povej geslo, pa te izpustim ven. Moak je odvrnil: Ne poznam ga. Omara je odvrnila: Potem se ne odprem. Mo je prosil: Prosim, odpri se. Omara pa je vztrajala: Ne! Ponoi se je omara odprla in siromak se je razveselil. Odpravil se je po svetu. Nikoli ve ni videl govoree omare. Viktorija Pavlas, Literarno-novinarski kroek Kako pomagati Nangiru Neko je ivel deek po imenu Nangiro. Bil je vesel in prijazen. Rad je pomagal druini in prijateljem. V olo ni mogel hoditi. Imeli so krave in koze, ki so dajale mleko. Vendar zaradi sue ni bilo hrane, ker so koze poginile. Imeli so dve kozi, ki jih je vodil na pao nekaj kilometrov vstran. e so se koze nahranile so dobili mleko, sicer so iveli v lakoti in eji. Sua je bila vsako leto huja. Poginili sta tudi ti dve kozi. Tako se je deek Nangiro odloil, da napie pismo o svojem alostnem ivljenju. Ko smo prebrali pismo smo se v oli dogovorili, da bomo deku pomagali. Priskrbeli smo mu oblaila, zvezek in pisala. Poiskali smo gradbeno podjetje. S pomojo dobrih ljudi smo zbirali denar. Organizirali smo dobrodelne koncerte. S pomojo denarja smo zgradili vodnjak. Priel je teko priakovani 20. oktober. Podjetje, ki e dela v Afriki se je preselilo k plemenu Turkana. Tam so zaeli s kopanjem vodnjaka. Srea je bila dana, da so prili do vode. Ta voda je plemenu prinesla ivljenje. elimo si, da bi taknih zgodb bilo e mnogo in da bi bil vrelec vode nepresahljiv. Zgodbo soustvarili uenci 5. b razreda 9 Tega jaz ne jem Nekega popoldneva smo li k teti na kosilo. Prili so e drugi sorodniki. Do kosila smo se otroci igrali, odrasli pa so pripravili mizo. Kosilo je bilo skuhano. Teta nas je poklicala k mizi. Nestrpno sem akala, s im nam bo postregla. Najprej je bila slastna juha, ki sem jo z veseljem pojedla. Potem pa katastrofa. Teta je prinesla na mizo ovje meso, ki ga jaz ne morem jesti. Vsakemu je naloila na kronik svojo porcijo. Postalo me je strah, kaj bo mislila teta, e ne bom jedla. Premiljevala sem, kaj naj naredim. S teavo sem brskala po kroniku in razmiljala. Odrasli so se veselo pogovarjali in hvalili kosilo. Mene pa groza, kaj naj naredim. Takrat se pojavi odlina reitev. Okrog mize se prikrade tetin psiek Taek. Nestrpno opazujem odrasle, da bi ujela pravo prilonost, da dam meso Taku. In hop, meso je pojedel Taek. Teta je opazila, da na kroniku nimam ve mesa. Vpraa me, e bom e. Jaz se ji seveda zahvalim, da ne. A teta vztraja in mi na kronik da e en majhen kos. Vsi me opazujejo, s teavo si odreem koek in si ga dam v usta. Poasi veim in ugotovim, da meso sploh ni tako slabo. Pojedla sem vse. Teta nam je postregla e s sladico in odraslim s kavo. Kosilo se je blialo h koncu. Sorodniki so se zaeli poslavljati in tudi mi smo se odloili oditi domov. Bilo je zelo prijetno druenje s sorodniki. To kosilo pa mi je prineslo novo izkunjo. Nikoli ne reci, da kaj ni dobro, preden ne poizkusi. Tina Brotnajder, 5. b 6. B RAZRED PORTRETI Nadja Ilei Domen To Tihoitje- Jure Kralj 10 uden kralj Neko je ivel kralj, ki so ga klicali kralj Tukajtam. Tako so ga klicali, ker je vedno izginil, ko so ga potrebovali. Nekega dne je kralj poklical sluabnika in mu rekel:Pojdi pogledat, e je hodnik umazan. Sluabnik je odprl vrata in pogledal. Ni ni umazano, kralj Tukajtam, ampak kralja ni bilo ve. Drugega dne so ga li iskat. Mogoe je pri kratu Grdopisu, je dejal prvi minister. Prili so do drevesa, kjer je domoval krat. Jaz sem krat Grdopis in hoem vzeti kralja. To pomeni, da ga ti nima?je vpraal sluabnik. Seveda ga nimam, je odgovoril krat. Potem so se odpravili h gospodu niclu. Ha, ha, ha, samo pazite, da ne pojem vaega kralja, ki ga e nimam. Spet smo odli k napanemu, gremo moje naprej, je rekel minister za gospodarstvo. Nato pa so odli h groznemu zmaju, ki bruha ogenj. Pazite se moje, da ne boste postali pepel, je rekel sluabnik. Nek vitez je vzel ogledalo, da bi se vanj pogledal. Naenkrat je zmaj bruhnil ogenj v ogledalo in ogenj se je odbil nazaj v zmaja, ki je ves prestraen pobegnil. Tako je vitezom uspelo premagati zmaja. Nato so vsi vzkliknili: Hura, kralj je reen! Kralj pa je rekel: Kako reen, e pa sva z zmajem kartala? Uh, ta na uden kralj. Jure Kralj, 6. b udeni zdravilni pripravek Ta zdravilni napitek bo zdravil vse sleparje, ki bodo po njem veseli,nasmejani ,vedno dobre volje in ne bodo ve nikogar ogoljufali. PRI PRIPRAVI NAPITKA POTREBUJEMO : dve posodi kozarek stekleniko za pripravek mealnik IN NASLEDNJE SESTAVINE: miko, las sleparja(katerega koli) ribje tabletke, ki se raztopijo dve liki soli osem lik popra zvaljena pavova jajca kokojo perut miji rep PRIPRAVA 1. Vzamemo posodo in vanjo damo: miko, las sleparja, katerega hoemo pozdraviti in ribje tabletke. Poakamo toliko asa, da se tabletke raztopijo. To posodo damo v pe za 15 minut. 2 . Med tem bomo pripravili kozarec in vanj dali dve liki soli in osem lik popra. To bomo dodali v posodo iz pei, malo zmeali in jo vrnili nazaj v pe. 3. V drugo posodo zlomimo pavova jajca, dodamo kokojo perut in miji rep. Vse to premeamo. 4. Iz peice vzamemo posodo in vsebino v njej presipamo v drugo posodo in vse to premeamo. Zdravilni pripravek je narejen. Takoj postreemo sleparju in drugi dan bo vesel, nasmejan, dobre volje in niti na misel mu ne bo prilo, da bi koga ogoljufal. Tjaa Kocmut, 6. b 11 Moje sanje Neko se mi je sanjalo, da sem bil krt in da sem pod zemljo imel dom, v katerem je bil hladilnik, v naslednji sobi pa sta bili postelja in televizija. Nekega dne se mi je zazdelo, da se na povrju nekaj dogaja. Skopal sem rov na povrje in naenkrat zagledal nekaj najhujega, kar se krtu lahko zgodi. Zagledal sem babico z visoko v zrak dvignjeno motiko, kako aka na krta. Zavpil sem: ''To sem vendar jaz!'' Takrat sem se prebudil, moja mama pa je rekla: ''Ja, ja, saj te poznam. Vstani e, v olo bo treba!'' David Pavlas, 6. b Sprejem v olsko skupnost KRALJINA NA ZRNU GRAHA (nadaljevanje pravljice) Kraljevi se je poroil s kraljino. Maeha pa je e naklepala nekaj hudobnega. Ko so se vrnili domov, je hudobna maeha takoj odla v svojo skrivno sobo. Izumila je napitek za kraljino. Ko ga bo spila, bo omedlela. Takrat bi jo maeha odnesla dale stran od njih. Vse to je sliala kraljina in vedela je, da mora biti pazljiva. Odla je v svojo sobo in naroila pijao. Pijao ji je prinesla maeha. Kraljina je zastrupljen napitek zlila stran. Kraljevi je to videl in jo vpraal, zakaj je to storila. Rekla je, da je pijaa preve grenka, zato ji je on prinesel drugo. Maeha je to videla in se zelo razjezila, ker ji nart ni uspel. Kraljina je nato poklicala kraljevia k sebi in povedala vso resnico, da je maeha hudobna in kaj je nameravala storiti. Kraljevi ji sprva ni verjel. Hotel se je prepriati, e je vse to res. el je v skrivno sobo in videl staro kraljico pri novem nartu. Nato je kraljevi skoval nart. Ob polnoi je odel po staro kraljico in jo speo odnesel dale stran od gradu. ele potem sta kraljevi in kraljina ivela sreno. Bla eh, 4. b 12 EKO TRGATEV Uenci 2. razreda smo se v petek zbrali na olskem vrtu. Ogledali smo si grede in vinsko trto. S seboj smo si prinesli tudi karje in vedra, saj smo dobili nalogo, da potrgamo grozdje. Dogovorili smo se, kaj bo kdo delal. Ob delu smo si tudi peli pesmi o grozdju. Po konanem delu smo karje pospravili, vedra z grozdjem pa odnesli do ole. Zobali nismo ni, ker grozdje ni bilo sladko. Ob tem smo e poskrbeli za okolico ole in pobrali smeti. To vekrat storimo, ko gremo na rekreacijski odmor. Zbiramo plastine zamake in s tem pomagamo ljudem v stiski. Uenci 2. a razreda in razredniarka Anica 13 Moji muci Mojima mucama je ime Pika in Taka. Radi se igrata in plezata po drevesu. Najraje jesta konzerve, brikete in pijeta mleko. Moji muci radi lovita mike in ptike. Ko se bomo preselili v novo hio, bom dobila e enega malega mucka. Ime mu bo Piki. Larisa Kovai, 3. a Tehniki dan Zjutraj smo se odpeljali z avtobusom na rpalie Skorba. Tama smo si ogledali vodnjak. Globok je bil 18 m. Iz njega rpajo vodo za veliko obmoje. Voda se rpa po ceveh razlinih velikosti od 20 cm do 45 cm. Nato smo se odpeljali do istega mesta. Tam smo videli, kako pripeljejo smeti. Nato odpadke loujejo: kovine, papir, steklo Nato loene surovine stiskajo v bale. Kasneje jih prodajo za predelavo. Po konanem ogledu smo se odpeljali nazaj v olo. Matija Ploj, 4. a Moj mucek Ime mu je Miki . Je oranen in koat. Rad se igra s psom in rad spi. Imamo ga v hii ali pa zunaj. Klara Grdja, 3. a To sem jaz - NUA Obiskujem osnovno olo v Cerkvenjaku. Imam starejega brata Alena. Moja najljuba hrana so pageti. V prostem asu se rada igram s sosedovim kukom. Po navadi, ko pridem iz ole, me doma e akata moji dve muci. Rada sem lepo obleena. Imam veliko prijateljev. Nua Gavez, 3. a 14 To sem jaz, Urka Sem Urka Matjai, stara sem 8 let , hodim v 3. razred. Moje najljube ivali so: kua, muca, konj, srna. Imam dolge rjave lase. Moje oi so modre barve. Najraje imam obleene kavbojke. Vsaki dan se v olo pripeljem z avtobusom. Ui me uiteljica Polona Pangri. Moja tevilka evlja je tirintrideset. Zelo rada pleem, zato v oli obiskujem folklorno skupino. Doma se igram s sestro Tjao na toboganu. Zveer se ob osmi uri odpravim v posteljo. Urka Matjai, 3. a Vitini uganki Po cesti vozi in hupa, pred njega si stopit nihe ne upa. (kajnrovot) V noi leta vsa area in luko svojo priiga, meni pot svetlika tja do doma, tja do vasi, do mesta, kamor si srce eli. (akinserk) Vita Kovaec, 3. a Intervju z g. Marjanom mavcem Koliko let ste se pripravljali na to obveznost? Na to obveznost sem se pripravljal zadnje koledarsko leto. Izkunje pa sem si nabiral 29 let s poklicem uitelja. Ste bili preseneeni, ko ste bili izvoljeni za upana? Malo sem bil, nisem priakoval tako visoke podpore volivcev. To je tudi dokaz, da me ljudje poznajo po mojem delu. Kaj boste storili najprej? Najprej se bom seznanil z delom upana in svojimi sodelavci na obini ter priel izvajati program, ki sem si ga zastavil. Boste v tem letu izboljali podobo Cerkvenjaka? Poskusil bom e nekaj spremeniti, zlasti tisto kar nam bo dopual as in sredstva (vstopne table, signalizacija v kraju, okrasitev z lukami). Ali e veste za katero dobrodelno akcijo, ki bo v letu 2011? 15 Dobrodelnih akcij je kar nekaj med letom, sam prispevam tudi za te akcije, kolikor zmorem. Seveda pa podpiram to humano in humanitarno delo. Tudi v letu 2011 se jih bom udeleeval. Se jih boste udeleili? Da, bom. Boste otrokom oz. olarjem zagotovili boljo varnost v olo in iz nje? Seveda bom, ker je to naa naloga, da nai olarji prihajajo varno v olo in domov. Tu mislim predvsem na plonike, razsvetljavo in prometne table. Sedaj ko ste upan, kdo bo v oli poueval geografijo ter zgodovino? Sam ne bom ve poueval, bodo pa moji predmeti prevzeli kolegice in kolegi iz nae stroke. Jan ivko, 5. a Intervju z mojo babico Moja babica Anica Fekonja ivi v Andrencih v Cerkvenjaku. Vidim jo skoraj vsak dan, zato sem z njo naredil intervju. Ali ste vedno iveli v Andrencih? Ne, ko sem bila e majhna smo se veliko selili (Brengova, Vanetina, Osek, Komarnica), ko sem spoznala tvojega dedka pa sva najprej ivela v Cerkvenjaku potem pa v Andrencih. Kje ste spali? Veinoma smo spali vsi v enem prostoru, se pravi mama, oe, jaz in moje 4 sestre in brat. Vasih pa smo spali tudi na tali. Kakna je bila ola? ola je bila stara, skoraj je razpadla. Ni bilo tako kot zdaj, ker ni bilo ubenikov in drugih pripomokov smo pisali na tablice. Zaradi tega je bilo veina uencev prav dobrih, kar je za te ase bilo odlien uspeh. Kaj ste jedli in pili v oli in kaj ste jedli in pili v veinoma doma? V oli smo veinoma jedli jabolko ali kaken kruh, pili pa navadno vodo. Doma pa smo veinoma jedli genke in pili vodo. Na katero olo ste li naprej? la sem na turistino olo in se izuila za prodajalko. Ali ste sploh kdaj li v mesto, ko ste bili e otok? 16 Ne, razen enkrat me je mama peljala v Maribor na trnico. Pri katerih letih ste morali iti na njivo? Na njivo smo zaeli hoditi, ko smo bili v 1. razredu. Razlika je bila le v tem, da smo imeli v tistih asih olo popoldan. Kako ste se zabavali? Zabavali smo se na ve nainov Igrali smo se z mako oz. kokoi, li v gozd plezat, se li razline igre (skrivalnice, gnilo jajce). Nikoli ni zmanjkalo zabave. Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin? Najbolj se mi je vtisnil v spomin dogodek, ko sem dobila mojo prvo kolo. Ko sem ga dobila, sva se s sestro li peljat. Ko sva se peljali po klancu navzdol, sva se naenkrat zvrnili in kolo se je pokvarilo. Kaj meni o dananjem ivljenju? Danes imamo vsega preve, neko smo morali razmisliti kaj bomo pojedli, ker smo imeli malo hrane in smo si jo mogli porazdeliti. Danes pa samo jemo, jemo in jemo. Bla Govedi, 8. a Intervju z babico Naredila sem intervju z babico Angelo. Intervjuvala sem jo zato, da bi izvedela kaj o njenem otrotvu in ga primerjala z mojim. Kdaj in kje si se rodila? Rodila sem se 26. aprila 1938 v Slavini. Koliko bratov in sester si imela? Imela sem 7 bratov in sester, med njimi sem bila najmlaja. Kana oblaila ste nosila dekleta? Nosile smo grde ''cunje'' obleke, ki smo jih po navadi dobili od bogatejih sorodnikov ali nosili drug za drugim. Kakne evlje ste imele? evljev nismo imele veliko mogoe en par, veinoma smo bili bosi. Koliko razredov osnovne ole si naredila? Naredila sem 6. razredov osnovne ole v Vitomarci, kjer je sedaj obina. Kakni so bili uitelji v oli? Uitelji v oli so bili zelo strogi, nismo se smeli pogovarjati med poukom ter smo morali ubogati. 17 Za kateri poklic si se izolala v srednji oli? Izolala se nisem za ni, ker ni bilo denarja za ole. Kje si slubovala? Delala sem kot istilka v osnovni oli, sedaj sem e 20 let v ''penziji''. Povej mi en tvoj najlepi dogodek iz otrotva Moj najlepi dogodek je ko je prila teta iz Gradca in nam prinesla veliko novih oblail in sladkarij. Kje si spoznala mojega pokojnega dedka? Spoznala sva se e v osnovni oli, ljubezen pa je prila v starejih letih. pela Puko, 8. b Kraljina na zrnu graha Neko je ivela kraljina, ki se je odpravila v gozd na sprehod. V gozdu jo je prehitela nevihta. V nevihti se je izgubila. Med iskanjem poti domov je prila do tuje graine, kjer je potrkala na vrata in se pripravila za prenoie. Benjamin Borko, 4. a Moj delovnik Moj delovnik je vsak dan, ker vsak dan nekaj delam. Zjutraj se zbudim. Z atijem se umijeva in obleeva. Potem greva v olo. V oli se uimo razlinih stvari. Obiskujem tudi glasbeno olo, ker rad igram harmoniko. Ob treh greva z atijem domov. Ko prideva domov, mami skuha kosilo. Po kosilu se grem ven igrat. Ko pridem noter, se umijem in obleem piamo. Nato trdno zaspim. Tilen mavc, 4. a 18 Naa dravna reprezentantka Martina Anelj Ko sem bila stara 6 let, sem zaela trenirati nogomet. Takrat sem nogomet igrala s fanti v Cerkvenjaku. Skupaj smo igrali skoraj 6 let, potem pa deklice ve ne morejo igrati v moki ekipi, zato sem se skupaj s stari odloila, da se posvetim enskemu nogometu. Trenirati sem zaela pri enskem nogometnem klubu v Mariboru. Tam treniram dve leti in pol. Povabljena sem bila na testiranje za slovensko reprezentanco. Bila sem zelo uspena in zato so me kasneje povabili e na priprave na Roglo ter kasneje na Planico. Na Planici sem odigrala tekmo s fanti U14 Triglav. Igrala sem na poziciji zadnje vezne igralke. Bila sem dobra, saj sem zadela en gol. Tekma se je konala z odlinim rezultatom 3:2. Bila sem zelo vesela zmage, saj smo jim pokazali, da nismo od muh. Moje elje v prihodnjem letu so, da pridem v ekipo U17 in se uvrstim v kvalifikacije, ki so zelo mone. Toda prepriana sem, da mi bo uspelo, saj mi ob strani stoji moja selektorka Tina Kalenber, ki je zelo stroga, a me zmeraj spodbuja. Martina Anelj in Julija Matjai, 9. a 19 Obisk policista Danes nas je pri portni vzgoji obiskal policist, gospod Danilo Jurnik. Dal nam je delovne zvezke. Povedal nam je, da dela na policijski postaji Lenart. Meni je bil ta obisk zelo zanimiv, kajti povedal nam je veliko zanimivih stvari. Predvsem smo se pogovarjali o njegovem delu, prometu in o prometni varnosti ter o policiji. Dobili smo tudi domao nalogo. Tjaa Arih, 5. a Obisk muzeja na prostem- Rogatec Zbudili smo se v veselo jutro. Spali smo lahko dolgo, saj smo v Rogatec odrinili pozno. Malico smo si vzeli v oli. Vozili smo se priblino eno uro in pol. Skozi okno smo opazovali naravo. Ko smo prispeli, smo najprej malicali. Za nami so se pripeljali nai vrstniki iz Vitomarcev. Tam so potekale delavnice. Razdelili smo se v tiri skupine. Prva skupina si je ogledala trgovino z meanim blagom. Tam smo videli mnogo stvari. Nato smo si naredili ljudsko glasbilo nunlco. Naredili smo jo iz trstike in papirja. V nunlco ne smemo pihati, drugae ne deluje. Vanjo lahko brundamo, piskamo nato smo si naredili kruhek. Gospa Anica nam je povedala, da je bilo ivljenje nekdaj na kmetiji teko. Kruhku se je natanneje reklo ulika. Ta delavnica se mi je zdela super. etrta, zadnja delavnica pa je bila hoja po hoduljah. Ker nam sprva ni lo nam je pomagal uitelj. Potem pa je skoraj vsem uspelo. Glavna dra je bila taka; dral si se vzravnano, hodulje si stisnil med pazduhe, in prostorke kjer sem stala, sem obrnila navznoter. Preden smo se odpravili na obhod po kmetiji, smo dobili peene ulike. Vodika nas je odgnala e na obhod po kmetiji. Malo smo e malicali in krenili domov. Dan je bil naporen, zato sem bila zelo utrujena. Bil je tudi lep, zato mi bo ostal v spominu. Patricija Peklar, 5. a 20 Poitnice Med poitnicami sem bila pri babici Marjeti. Tam sem se vozila s kotalkami. Z babico sva hodili v trgovino. Z bratom sva bila pri prijatelju Timu. Tam sem skakala po trampolinu. Igrali smo se v parku. li smo v kino, kjer smo gledali risanko z naslovom Svet igra 3. Timov oe nas je peljal v akvarij. Videli smo ribe, kae in kuarje. Bila sem tudi pri sosedu Juretu, s katerim sva se igrala in gledala televizijo. Na raunalniku pa sva igrala igrice. Na poitnicah sem bila tudi pri Gaperju. Pekla sem pecivo in igrala sva nogomet. Z atijem in mamo smo li na kopalie, kjer smo se kopali. Z atijem sem se potapljala. Jedli smo sladoled. Nina ernel, 3. a Tehniki dan Zjutraj smo se zbrali pred olo. Poakali smo avtobus in ko je prispel, smo vstopili in se odpeljali do Ptuja. Tam smo li do glavnega vodovoda Ptuj . Vodi nam je povedal veliko ve kot smo vedeli do sedaj o vodi. Potem smo se peljali do smetia na Ptuju. Tam smo li v halo, kjer loujejo odpadke. Izvedeli smo, da iz odpadkov naredijo nove izdelke. Odpadke reciklirajo. Tadej Koa, 4. a Tehniki dan Peljali smo se na Ptuj. Videli smo vodno zajetje in se pogovarjali o vodi. Videli smo tudi ribe, ki so tam v slubi. To so postrvi. Pogledali smo v vodnjak, globok osemnajst metrov. Peljali smo se e v isto mesto Ptuj. Tam smo si ogledali, kako po traku potujejo odpadki v zabojnike. Nataa Molnar, 4. a Tri deklice in nadnaravna mo Neko sta ivela kralj in kraljica. Imela sta tri here. Imenovale so se Lucija, Nua in Anja. Vse tri so imele nadnaravno mo. Nekega jutra si je Nua zaelela, da bi leala v bazenu. To se je res zgodilo. Lucija in Anja sta se samo smejali, dokler se to ni zgodilo e njima. Uivale so, dokler ni v sobo prila mama. Delale so se, kot da ni ni. Obljubile so si, da tega ne bodo povedale nikomur. Tedaj pa se je nenadoma v sobi prikazal Marsovec. Vse so bile pretresene. Razmiljale so samo, kako se ga bodo znebile. V tistem trenutku sta Lucija in Nua spoznali, da je Anja hudobna. Od takrat sta se drali bolj zase. Anja jima je zmeraj elela kaj slabega. To sovratvo se je tako poglobilo, da sta se Lucija in Nua odselili k svojima bratoma. In obe sta se poroili. Anje ni hotel imeti noben, ker je bila tako hudobna. Tako Lucija in Nua nikoli ve nista videli Anje in sta iveli sreno do konca svojih dni. Janja Simoni, 6. a 21 Uganke Leti, a ni ival. (letalo) Je sladka in rdea in raste na vrtu. (jagoda) Je ival, ne leti, a nese jajca. (koko) Je plana gozdna ival, a jo malokdaj vidimo. (veverica) Lana Kreft, 3. a Ni ve umazanih zob V ponedeljek, 8. 11. 2010, smo jaz in moji soolci potrebovali zobne etke. Ob 12. 30 uri je v na razred stopila gospa Branka Grah. Uili smo se kako se pravilno umivajo zobje. O tem nam je tudi veliko povedala. Dejala je: Umivajte si zobe, ker so nae bogastvo. Jaz sem posluala njen nasvet in tako sem vedno govorila: Umivala si bom zobe, ker s tem bom sama sebi dobro delala. Ne bom imela zobobola in ne bo me skrbelo. Upam, da tako mislijo tudi moji soolci. V letonjem olskem letu imamo s soolci zadnjo prilonost, da zmagamo v tekmovanju istih zob. Patricija u, 5. a Moja dnevna soba V dnevni sobi imamo televizijo, dva kava in omaro. Na stenah visijo slike. Tam imava igrae s sestrico Ulo. Na okenski polici imam svojo zbirko kaktusov. Pia Kaui, 3. a Stop! Umazanih zob ni ve! V ponedeljek, 8. 11. 2010, nas je obiskala zobna asistentka Branka Grah. Lepo nas je pozdravila, mi pa smo ji odzdravili. Najprej nam je pokazala, kako se pravilno umije zobe. Po koncu umivanja nam je e pokazala, kako se pravilno umije zobna etka, saj jo lahko s svojimi prijemi okuimo. Imeli smo e predavanje. Zobna asistentka nam je pokazala slike istih in umazanih zob. e ima umite zobe je lepo. A, e ima neumite je zelo grdo. Zobje zanejo propadati in gniti. Poleg tega e ima slab zadah. Na zobe se naselijo bakterije, ki kakajo in lulajo kislino. Kislina ti nato razire zobe. To koduje tudi tvojemu zdravju. Vse to smo izvedeli od zobne asistentke. Ta dan mi do ostal e dolgo v spominu, saj sem se veliko nauila. elim si, da bi vsi imeli lepe, zdrave in e posebej umite zobe. Veronika Podgorek, 5. a 22 ola Oh, ta ola, v olo hoditi in se uiti, me kar zazebe, ne najdem besede Saj to je le ala. Pri petih letih, bi e pisati moral znat, v tretjem razredu, itljivo brat, v devetem razredu, direktor postat, ne grem ve v olo, poitnice si bom, kar vzel, ola je ala, saj vem, da pet krat pet, je deset. Ach, die Schule, in die Schule gehen und lernen, es Eist mich richtig, ich finde kein Word, das ist doch ein Witz. Bei fnf Jahren, in die Schule gehen, und lernen, schn lesen, in der neuten Klasse, Direktor werden, ich geh nicht mehr, in die Scule, ich habe doch schon gelernt, ich weiss doch, fnf mahl fnf, ist gleich zehn! Robert Rebernik, 8. b Moji vtisi o igranju v BRILJANTINI V lanskem letu je uiteljica Petra Novak predstavila projekt Briljantina. Uenci navdueni za petje ples in igro so z veseljem prieli sodelovati. Pogovorila sem se z glavno ensko vlogo (Sandy) - pelo Puko. pela zakaj si se odloila za sodelovanje za muzikal ? Ker mi je ve petje, ples in ker so se odloili vsi moji prijatelji, sem se pridruila tudi jaz. Kako si se dokopala do glavne vloge? isto po nakljuju. Uiteljica me je sliala peti in je menila, da sem primerna za glavno vlogo. Ali se na vajah zabavate? Seveda imamo veliko zabavnih trenutkov, vendar moramo biti tudi resni. Ali so priprave naporne? Seveda! Potrebno je veliko potrpeljivosti, energije in pa seveda volje. Kdaj si bomo lahko muzikal ogledali ? Majhen del e na Ujemi trenutku, celoten muzikal pa predvidoma spomladi. Torej Tudi vas vabimo, da si ogledate muzikal, ki je obnorel uence nae ole, saj je vanj vloene veliko energije zato, da bi vas razveselil. Nika Blai, 8. a 23 INTERESNE DEJAVNOSTI Ronodelski kroek portni kroek Likovni kroek ahovski kroek Pevski zbor Tehniki kroek Grease - muzikal Turistini kroek 24 ANKETNI VPRAALNIK O UPORABI RAUNALNIKA IN INTERNETA V anketo je bilo vkljuenih 29 uencev od 7. do 9. razreda. Anketiranje je potekalo v zaetku leta 2010. 1. Doma imam: hini raunalnik prenosnik prenosnik in hini r. nimam raunalnika 27 10 3 2 2. e pozna podatke za raunalnik, jih zapii: velikost RAM-a (MB, GB) velikost diska (MB, GB) operacijski sistem pozna 50% 35% 50% WindowsXP 70% Windows Vista 12% Windows 7 18% ne pozna 50% 65% 50% 3. Oceni, koliko asa povpreno na dan si za raunalnikom. ni 15 min 30 min 1 uro 1,5 ure 2uri 3 ure ve kot 3 ure 6% 9% 9% 22% 0 22% 6% 25% 4. Kaken dostop do interneta ima doma? navadni-modem do 56k (preko navadne telefonske linije) ISDN (digitalna povezava) ADSL (hitra digitalna povezava) kabelska povezava ne vem nimam internetne povezave 6% 9% 60% 0 6% 18% 5. Oceni, koliko asa povpreno na dan si na internetu. Povpreje odgovorov je 1ura in 20 minut. 6. Oceni, koliko asa dnevno si na Messengerju (ali podobni obliki). Povpreje odgovorov je 50 minut.7. Ali obvlada in uporablja elektronsko poto? da (71%) ne (29%) 8. Ali si doma e dostopal do olske spletne strani? da (83%) ne (17%) 9. Katere informacije najpogosteje ie na olski spletni strani? Odgovori: slike (24%) jedilnik (18%) nobenih informacij (29%) urnik (5%) o predmetih, projekte, objave, kontrolne, zanimivosti, podatke o oli, posebne dneve (24%) 10. Kaj e pogrea na olski spletni strani oziroma, kaj bi naj izboljali? Odgovori: ni (53%) slike razredov (20%) ve slik ole (9%) dogodke iz ole (6%) seminarske naloge (3%) zgled strani (3%) video (3%) igre (3%) Anketo sta izvedli: Julija Horvat in Urka Rinar iz 8. b. Pomo pri pripravi ankete: S. Toplak SLEDI JESENI V VRTCU CERKVENJAK OKTOBER - MESEC OTROKA Mediji za bogateje otrotvo V tem mesecu smo ustvarjali letnemu asu primerno. Uporabili smo darove narave, kot so drevesno listje, lubje, jesenske plodove in pridelke. Iz listov smo si naredili jesensko drevo in jesenske roe ter si s tem priarali prijetno vzduje v igralnicah. Iz razlinih plodov, semen, storev, listov, lubja in lija pa so nastale zanimive figure. Zinka in Nina sta otrokom, ob njihovem mesecu podarili oz. odigrali lutkovno predstavo Razbita bua. Bili so navdueni vsi, od najmlajih do najstarejih otrok. Da pa ne boste mislili, da smo samo delali in ustvarjali, bili smo tudi v kinu. Prvi razred nam je velikoduno odstopil svojo uilnico, v kateri smo si na platnu ogledali risanko. Obiskali smo tudi telovadnico, si razgibali svoja telesa in se z Nino nauili ples prijateljstva. Na igriu naega vrtca smo skupaj s stari pekli kostanje, se sprehodili po varnih poteh naega kraja in s kredami polepali parkirie nae ole. Vse to in e ve, pa je nastalo s pomojo vseh vzgojiteljic v vrtcu, predvsem pa Zinke uek in Nina varc. 26 Slike iz slikarske kolonije Maksa Kauia v Cerkvenjaku Gabrijela Lajh, O Cerkvenjak - Vitomarci Katarina Gomzi, O Cerkvenjak - Vitomarci Alen Kranvogel, O Sveta Trojica Nea Trontel, O Kapela Nua Kranjc, O Brezno Davorin Fier, O Benedikt 27 olsko glasilo: O CERKVENJAK - VITOMARCI Zbrala in uredila: Suzana Logar Glavii in Andrej Kociper Jezikovni pregled: Suzana Logar Glavii Fotografije: olski arhiv Prelom: Andrej Kociper Tisk: V samozalobi O Cerkvenjak-Vitomarci tevilo izvodov: 100 Cerkvenjak, december 2010 28 Pobarvanka Patricija Kreja