Šolski časopis koraki 1

Download Šolski časopis Koraki 1

Post on 02-Feb-2017

222 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • IZ VSEBINE

    INTERVJU Z UITELJEM MARJANOM MAVCEM KOT

    NOVIM UPANOM OBINE

    CERKVENJAK

    PRIPRAVA MUZIKLA GREASE

    LIKOVNI IZDELKI SODELUJOIH NA LIKOVNI

    KOLONIJI MAKSA KAUIA

    PRISPEVKI UENCEV PODRUNINE OLE

    VITOMARCI

    KORAKI OLSKO GLASILO O CERKVENJAK VITOMARCI

    DECEMBER, 2010

  • 2

  • 3

    Z DROBNIMI KORAKI V PRIHAJAJOE LETO

    Naim uencem, uiteljem in starem!

    Prav zadnji dnevi v koledarskem letu so tisti, ki v nas vzbujajo priakovanja in razmiljanja o sebi in svojih blinjih. Iztekajoe leto je potrebno zakljuiti in obraunati z doseenim.

    Ravno vi, nai uenci in otroki v vrtcu, ste na najveji ponos. S svojimi uspehi na razlinih podrojih ste v preteklosti e izkazali pripadnost svoji oli, pa tudi vrtcu. Bili ste dobri in velikokrat celo odlini; tako po znanju kakor tudi po uspehu.

    Pomembna zahvala gre naim vzgojiteljicam, uiteljem in strokovnim delavcem, ki ste pomagali naim otrokom na poti do novih znanj. Brez Vas ne bi bilo ne dobre ole, e manj dobrega vrtca. V naih uencih ste kot leta doslej znali poiskati veliko otroke nadarjenosti, njihove vztrajnosti in uspenosti. Tudi mi elimo, da bi bili nai oli in vrtca napolnjena s sreo in zadovoljstvom nad doseki naih otrok. Zavedamo se, da so vsi napori, ki jih vlagamo bili poplaani z veseljem in zadovoljstvom.

    Priujoa razmiljanja naih otrok bodo tudi vam, ki to prebirate, dajali nove poglede na to, da sta mladost in odraanje otrok resnino naa najveja skrb in zadovoljstvo.

    Novo leto 2011 naj bo prilonost za nove odloitve, za nove ideje, za nove uspehe in za novo sreo.

    Z ljubeznijo in toplino v prihajajoe leto.

    Va ravnatelj

    Mirko mavc, prof. , spec.

  • 4

    Prijateljstvo

    Neko je ivela ogica Nogica. Najraje se je igrala s svojima prijateljicama Marjetko in

    Cvetko.

    Nekega dne, ko sta Marjetka in Cvetka odli domov, pa jo je obiskal hudobni oblak. Povabil jo je s seboj na potep. ogica Nogica ni hotela z njim, zato jo je hudobni oblak odpihnil v morje.

    V morju je klicala na pomo in jokala. Konno je mimo priplavala ribica, jo tolaila in ji obljubila, da bo poiskala pomo.

    Ta ribica je bila udena, saj je poleg plavuti imela e krila. Odletela je h kralju Prosim hvala in ga prosila naj pomaga ogici Nogici.

  • 5

    Kralj je poklical sluabnika. Prinesla sta mu arobno palico, ta pa je zael arati:ira ara oga noga, morje naj se posui in se v zemljo spremeni!

    In morje je izginilo. ogica Nogica pa je zopet zaela jokati. Pogreala je namre svoji prijateljici Marjetko in Cvetko. Mimo je prilezla gosenica Mica in jo tolaila. Dejala ji je: Nikar ne joi. Zapri oi in e je ljubezen do tvojih prijateljic dovolj mona ter e si vrnitve zares eli, se bo spremenila v metulja in odletela do svojih prijateljic.

    In res, ogica je zamiala ter se spremenila v prekrasnega metulja in odletela k svojima prijateljicama Marjetki in Cvetki. In tako so skupaj sreno iveli do konca svojih dni.

    Zgodbico so ustvarili uenci 1. b razreda pri dodatnem pouku z uiteljico Andrejo in Marijo.

  • 6

    2. IN 3. B RAZRED Z UITELJICAMA SUZANO IN URKO- JESEN MED NAMI

    VEVERICA Veverica ivi v gozdu. Je rjave barve. Ima koat rep in majhna uesa. Njena najljuba hrana so elodi, leniki, stori, kostanji in orehi. Veverica spi v duplu v drevesu. Zimo predremlje. Vasih se zbudi, se hitro naje in gre spet spat. Zelo rada skae iz veje na vejo, z drevesa na drevo.

    Blaka Krepa, 3. b

    OPIS ZGRADBE Naa hia je zelene barve. Ima dva zelo dolga balkona, est sob in dve kopalnici. V hii je dolg in irok hodnik. Imamo tudi dnevno sobo in kuhinjo. Na balkonu imamo roe, ki so roza barve. Na oknih imamo rolete.

    Jure eh, 3. b

    MOJ PAPAGAJ Mojemu papagaju je ime Miki. Ima rumeno, belo, rno perje. Ima rne oi, dve krili in dve taki. Na takah ima tri kremplje. ivi v kletki za ptie. Hrani se s ptijo hrano in pije vodo. Zelo rad se igra z zvonkom. Danny Pear, 3. b

    MOJA MUCA Moji muci je ime Piki. Ima brkice, rjave oi in ostre zobe. Ima tiri take in rne podplate. Je rumeno bele barve. Rad se igra z vrvico in z umetno miko. Rad spi in se potepa.

    Bor Rehak Fri, 3. b

    4. b razred- Maketa hie

  • 7

    Smeheheheheh

    Smeh se vlee, vlee, vlee, zato smeh ni smeh,

    temve je smeheheheh.

    Smeheheheh je zelo nalezljiv. Njegova znamenja so smejanje, gekanje

    in e kaj.

    Recept: e se hoe smejati,

    te naj nekdo pogeka ali pove kaj smenega.

    Nua eh, 4. b

    Iztevanka

    An ban, pet je ab, ena v reki, ena v peki,

    vija, vaja, ven. Bine Penik, 4. b

    Sneak in oblak

    Jaz sem sneak, ti si oblak. Se sonca bojiva, se skupaj smejiva.

    Beli lonec na glavi imam in metlo v rokah.

    Sneg ti natrosi, z veseljem ga nosi.

    Upava oba, da zima dolga bo, da prijatelja midva za vedno ostala bova.

    Nadja Ilei, Tjaa Kocmut Literarno-novinarski kroek

    5. razred - V sadovnjaku lepljenka

  • 8

    Govorea omara

    Neko je ivel lesar. Neke noi je izumil govoreo omaro. Lesar je bil zelo vesel, ko je omaro prodal bogatau.

    Bogata ni vedel, da omara govori. Ustrail se je in omaro odvrgel v travo. Minilo je sedem dni in sedem noi. Mimo je priel reve. Vzel je omaro in jo odnesel. V njo se je vekrat skril pred dejem. A neko je v njej zaspal in vrta so se zaprla. Priel je dan, moak se je zbudil in hotel iz omare. Ta je dejala: Povej geslo, pa te izpustim ven. Moak je odvrnil: Ne poznam ga. Omara je odvrnila: Potem se ne odprem.

    Mo je prosil: Prosim, odpri se. Omara pa je vztrajala: Ne!

    Ponoi se je omara odprla in siromak se je razveselil. Odpravil se je po svetu. Nikoli ve ni videl govoree omare.

    Viktorija Pavlas, Literarno-novinarski kroek

    Kako pomagati Nangiru

    Neko je ivel deek po imenu Nangiro. Bil je vesel in prijazen. Rad je pomagal druini in prijateljem.

    V olo ni mogel hoditi. Imeli so krave in koze, ki so dajale mleko. Vendar zaradi sue ni bilo hrane, ker so koze poginile. Imeli so dve kozi, ki jih je vodil na pao nekaj kilometrov vstran. e so se koze nahranile so dobili mleko, sicer so iveli v lakoti in eji.

    Sua je bila vsako leto huja. Poginili sta tudi ti dve kozi. Tako se je deek Nangiro odloil, da napie pismo o svojem alostnem ivljenju. Ko smo prebrali pismo smo se v oli dogovorili, da bomo deku pomagali.

    Priskrbeli smo mu oblaila, zvezek in pisala. Poiskali smo gradbeno podjetje. S pomojo dobrih ljudi smo zbirali denar. Organizirali smo dobrodelne koncerte. S pomojo denarja smo zgradili vodnjak.

    Priel je teko priakovani 20. oktober. Podjetje, ki e dela v Afriki se je preselilo k plemenu Turkana. Tam so zaeli s kopanjem vodnjaka. Srea je bila dana, da so prili do vode. Ta voda je plemenu prinesla ivljenje.

    elimo si, da bi taknih zgodb bilo e mnogo in da bi bil vrelec vode nepresahljiv.

    Zgodbo soustvarili uenci 5. b razreda

  • 9

    Tega jaz ne jem

    Nekega popoldneva smo li k teti na kosilo. Prili so e drugi sorodniki. Do kosila smo se otroci igrali, odrasli pa so pripravili mizo. Kosilo je bilo skuhano.

    Teta nas je poklicala k mizi. Nestrpno sem akala, s im nam bo postregla. Najprej je bila slastna juha, ki sem jo z veseljem pojedla. Potem pa katastrofa. Teta je prinesla na mizo ovje meso, ki ga jaz ne morem jesti. Vsakemu je naloila na kronik svojo porcijo. Postalo me je strah, kaj bo mislila teta, e ne bom jedla. Premiljevala sem, kaj naj naredim. S teavo sem brskala po kroniku in razmiljala. Odrasli so se veselo pogovarjali in hvalili kosilo. Mene pa groza, kaj naj naredim. Takrat se pojavi odlina reitev. Okrog mize se prikrade tetin psiek Taek. Nestrpno opazujem odrasle, da bi ujela pravo prilonost, da dam meso Taku. In hop, meso je pojedel Taek. Teta je opazila, da na kroniku nimam ve mesa. Vpraa me, e bom e. Jaz se ji seveda zahvalim, da ne. A teta vztraja in mi na kronik da e en majhen kos. Vsi me opazujejo, s teavo si odreem koek in si ga dam v usta. Poasi veim in ugotovim, da meso sploh ni tako slabo. Pojedla sem vse. Teta nam je postregla e s sladico in odraslim s kavo.

    Kosilo se je blialo h koncu. Sorodniki so se zaeli poslavljati in tudi mi smo se odloili oditi domov. Bilo je zelo prijetno druenje s sorodniki. To kosilo pa mi je prineslo novo izkunjo. Nikoli ne reci, da kaj ni dobro, preden ne poizkusi.

    Tina Brotnajder, 5. b

    6. B RAZRED PORTRETI

    Nadja Ilei Domen To

    Tihoitje- Jure Kralj

  • 10

    uden kralj

    Neko je ivel kralj, ki so ga klicali kralj Tukajtam. Tako so ga klicali, ker je vedno izginil, ko so ga potrebovali. Nekega dne je kralj poklical sluabnika in mu rekel:Pojdi pogledat, e je hodnik umazan. Sluabnik je odprl vrata in pogledal. Ni ni umazano, kralj Tukajtam, ampak kralja ni bilo ve. Drugega dne so ga li iskat. Mogoe je pri kratu Grdopisu, je dejal prvi minister. Prili so do drevesa, kjer je domova