olski asopis o valentina vodnika

Download olski asopis o valentina vodnika

Post on 23-Jul-2016

237 views

Category:

Documents

1 download

DESCRIPTION

 

TRANSCRIPT

  • 2

    VODNIK 4 U olski asopis Osnovne ole Valentina Vodnika

    TEVILKA 1

    SEPTEMBER 2015

    LETNIK 1

    Naslovnica: Rokice (prispevali uenci podaljanega bivanja)

    Zadnja stran: sliko prispeval Marcel Lovin (1. b)

    Mentorice: Katarina Pavliha,Tatjana Furjan, Nada Benina

    Oblikovanje: Joe Franko in Katarina Pavliha

    UVODNIK

    Dragi Valentinki!

    Pa ga imamo! Spletni asopis VODNIK 4 U (fo(u)r you = za vas) je pred vami v isto novi podobi.

    Po nekaj letih premora, je v olskem letu 2014/2015 zael nastajati olski asopis. In kaj je tis-

    to, na kar sem najbolj ponosna? Da je pobudo za izdajo olskega glasila dala takrat e uenka 3.

    razreda in da je pri oblikovanju le-tega sodelovalo veliko uencev z razredne stopnje in tudi s

    predmetne. Enkrat tedensko smo se sreevali z uenci od 2. do 4. razreda. Zanimalo jih je nas-

    tajanje asopisa, pisanje zgodb in pesmi ter drugih prispevkov. Prve ure smo namenili spoznavan-

    ju postopkov pisanja prispevkov, kako se ti pripravijo, kakna naj bi bila vsebina in dolina. Med

    malimi radovednimi novinarji z razredne stopnje smo naredili manjo anketo in na podlagi razli-

    nih idej doloili tudi ime glasila in njegove rubrike. V spletni asopis so se zelo hitro prieli pisa-

    ti novi verzi in ustvarjalne vrstice, ki jih krasijo ivahni likovni izdelki uencev nae ole. asopis

    je nekoliko debeleji, to pa zato, ker je bilo olsko leto 2014/2015 polno lepih dogodkov in prav

    vsi otroci so hoteli deliti svoje prispevke z vami. Kakor ste vi v vroih poletnih dneh potovali

    naokoli, vas elim jaz zelo na kratko popeljati skozi vsebino asopisa. Sami pa se boste ustavili

    tam, kjer boste eleli. Taka potovanja so tudi najbolj zanimiva in v njih najbolj uivate, kajne?

    Prve strani namenjamo Vodnikovim novicam in prispevkom za pokuino, ki so jih povsem samostoj-

    no ustvarjali marljivi otroci z nae osnovne ole. Po prijetnem delu se je treba vedno malo razgi-

    bati ali spoznati zanimivosti iz sveta porta. Zatem boste lahko prebirali, kje vse so se potepali

    nai otroci. Izvedeli boste, da imajo nekateri e isto prave hobije. Otroci so izrazili eljo, da bi

    bila ena rubrika namenjena tudi ivalim in njihovim hinim ljubljenkom. V asopisu se skrivajo

    krianke, kjer boste najbolj vztrajni lahko preizkusili svoje znanje. Zagotovo se vam bodo v

    nadaljevanju zaele cediti sline in boste svojim starem lahko pripravili najbolji tiramisu. Lahko

    pa boste izpolnili e anketo o poznavanju bontona. Ob koncu vas aka nekaj zanimivih intervju-

    jev, med drugim tudi intervju z gospo ravnateljico Vesno agar Gabrovek, ki ga je odlino prip-

    ravila in izvedla mala novinarka iz 3. razreda.

    Sedaj vas povabim, da obrnete prvi list Vodnika 4 U, ki vas bo vodil po modrih in sonnih poteh.

    Katarina Pavliha

  • 3

    VODNIKOVE NOVICE 4

    PRISPEVKI ZA POKUINO 8

    STRIP 9

    PROSTO PO PREERNU 14

    PORT IN KORENJE ZDRAVO IVLJENJE 18

    LAHKIH NOG NAOKROG 20

    V PROSTEM ASU S KONJIKI 22

    ZA ZALJUBLJENE 24

    1000 IN 1 IVAL 26

    KUL-KO MISLI 28

    MINUTA ZA OKUS 31

    GLAS IZ KUHINJE 32

    NA KRATKO O BONTONU 33

    UENCI SO NAM ZAUPALI 35

    INTERVJU 36

    PRIKLON UMETNOSTI 38

    VSEBINA

  • 4

    VODNIKOVE NOVICE

    Hodim v olo Valentina Vodnika. Na

    oli imamo razline dejavnosti: pouk,

    port, malice in kosila. Pred olo je

    parkirie, kjer parkirajo samo

    tisti, ki na oli delajo. Naa ola je

    lososove barve in ima veliko

    oken. Na oli imamo razline

    delavce: ravnateljico, ki pazi,

    da je na oli red, uitelje, ki

    pouujejo, kuharice kuhajo

    kosila in pripravljajo malice,

    receptor pazi na varnost v

    oli.

    V oli se zelo dobro pou-

    tim. Na najdalji odmor

    traja 30 minut. Med

    odmori riemo ali delamo domae naloge.

    Moj najljubi predmet je matematika.

    Moje najljube kosilo je takrat, ko imamo

    ocvrt sir.

    Na oli praznujemo razline praznike. Vsi

    uenci se zberemo ob proslavi. Zabavamo

    se.

    Ta ola mi je zelo ve. Priporoam, da jo

    izberete tudi vi.

    Eva Lina Tratnik, 4. d

  • 5

    Neja Lavri Smrdel, 4. b

    Kot verjetno veste, se je zadnje

    ase v prometu pokodovalo veliko ljudi.

    Zato bi rada tudi vas opozorila, da pred

    vsakim prekanjem ceste pogledate levo, desno in

    spet levo. Vem, rekli boste to mi ves as govori

    tudi mama! in isto prav ima. V prometu smo naj-

    bolj ogroeni prav mi, otroci. Ko smo peci, moramo

    zelo paziti. Da bi se tudi sami zavarovali, moramo

    upotevati prometno signalizacijo, hoditi po ploni-

    ku, cesto prekati le tam, kjer je oznaen prehod

    za pece, biti obleeni im bolj vidno ter uporablja-

    ti kresniko in odsevne trakove. Prehod za pece

    pred nao olo je e posebej izpostavljen zaradi kri-

    ia s trnico, kamor hitijo vozniki. Nemalokrat

    verjetno nehote ogroajo varnost drugih udeleen-

    cev v prometu. Zato bodimo, kljub zeleni lui na

    semaforju, vseeno pozorni na dogajanje okoli

    nas.

    PROM

    ET

    Marce

    l Lovin

    , 1. b

  • 6

    PUSTNO RAJANJE

    Vsako leto na pustni torek na

    oli priredimo ples v maskah.

    Makare smo se zabavale in ple-

    sale. Na rajanju je bilo najve

    super junakov, hudikov in

    arovnic. Na tekmovanju so

    zmagali volkodlak, pingvin in

    gepardka. Meni je bila najbolj

    ve maska Japonka, volkodlak

    in meduza.

    Jaz sem bila Kleopatra, egip-

    anska kraljica, ker mi je zelo

    ve egipanska zgodovina,

    piramide in faraoni. Pustovanje

    je bilo zabavno, saj se lahko v

    maskah malo drugae vedemo in

    zganjamo norije.

    VODNIKOVE NOVICE

    Kaj pomeni Bekas? Bekas pomeni sirota brez starev.

    Ta film smo si oddelki 4. razreda ogledali v kinu Dvor.

    Film pripoveduje o dveh bratih, Dana in Zana, ki sta

    brez starev. Sliala sta, da se prodajajo vstopnice za

    film Supermen. A, ker nista imela niti dolarja, nista

    mogla kupiti vstopnic. la sta do kina in na skrivaj gledala film skozi okno. Film jima je bil zelo

    ve. Njuno uivanje je pokvaril direktor kina, ki ju je povlekel za uesa. Brata sta zbeala.

    Odloila sta se, da gresta v Ameriko, kjer ivi Supermen. Odpravila sta se na pot. Doivela sta

    zelo veliko. Na koncu Dana stopi na mino. Vendar na sreo izveta, da mina ni aktivirana. Poti v

    Ameriko ne nadaljujeta. Kar lepo se vrneta domov. Eva Lina Tratnik, 4. d

    Izabela kornik, 3. c

  • 7

    OBISK DELAVSKE HRANILNICE

    V sredo, 8. aprila 2015, smo obiskali Delavsko

    hranilnico - banko. Direktor banke nas je nau-

    il, da so lahko tudi kovanci ponarejeni, kakor

    tudi bankovci. Bankovci in kovanci imajo razli-

    ne vrste varoval. Kovanci imajo nazoban rob.

    Bankovci pa imajo vodni tisk in na doloenih

    mestih so hrapavi. V trgovinah jih preverjajo s

    posebno svetlobo. Tudi otroci lahko varujemo

    v banki. To storimo tako, da prihranimo nekaj

    epnine, potem denar odnesemo v banko, kjer

    imamo odprt raun. Simon Fier, 3. b

    OBISK V CENTRU ZA BREZDOMCE

    V ponedeljek, 22. 12. 2015, smo se uenci 5. b

    po malici zbrali pred olo. Uiteljica je vpraa-

    la: Imate Urbano? Komaj smo akali, da odi-

    demo. li smo z gospo Marijo in Tatjano. V

    centru smo izstopili z avtobusa in e malo

    hodili.

    V podhodu, pri parku Zvezda, smo pozvonili na

    zvonec ob vratih. Lepo nas je sprejela gospa

    Simona. Je zelo dobra, prijazna in vedno nas-

    mejana. Na klopco smo odloili naa darila in

    tista, ki smo jih v oli zbrali v asu zimskega

    dobrodelnega sejma. Sedli smo za mizo. Ko

    smo se predstavili, nam je povedala, kako je

    tam, v domu brezdomcev. Ona je prostovoljka.

    Najprej nismo vedeli, kaj bi vpraali, potem pa

    smo imeli veliko vpraanj. Zjutraj imajo zaj-

    trk, na katerega ponavadi pride 15 ljudi. Kosila

    nimajo, imajo pa veerjo, na katero jih pride

    60 ali 70. V domu lahko prespi samo 7 ljudi.

    Povedala nam je, da veliko ljudi umre zaradi

    bolezni ali droge. Izvedeli smo e zgodbo o

    otroku, ki je bil pretepen in ga je mami hranila

    z drogo, da je hitro zaspal, ona pa se je lahko

    zabavala. Ko smo to izvedeli, smo bili alostni.

    Simona nas je malo popeljala po domu. Ogledali

    smo si, kje hranijo oblaila, kje spijo. Sobica

    je bila majhna in zelo revna. Ko smo to videli,

    smo se zelo zamislili. Spotoma smo spoznali e

    dva brezdomca, Dejana in Aleksa, a sta hitro

    odla.

    Mi smo se malo posladkali s okolado in za vse

    brezdomce napisali voila. Upamo, da bodo

    brezdomci nali, kar iejo in da bodo sreno

    iveli.

    Tara Kveder Anteri, Tamara Petrovi,

    Silvana Rami, Ale Pranikar, 5. b

    V DOMU STAREJIH OBANOV

    IKA

    V ponedeljek smo se odpravili v dom starejih

    obanov v Dravljah. Stareje ljudi smo eleli

    razveseliti. Najprej smo odloili svoje stvari,

    poakali, da se vsi zberejo in udobno namesti-

    jo in se pripravili za nastop.

    Konno je napoil as, ko smo stopili v veliko

    jedilnico, kjer nas je akalo veliko ljudi. Ui-

    teljica nam je predlagala, naj gremo malo nao-

    koli, jih kaj vpraamo, ali jim kaj povemo. Kar

    nekaj asa smo se pogovarjali, potem pa smo

    zaeli. Prireditev je vodil Vid. Najprej smo

    zapeli pesem Raunstvo. Nik, Lea, Vid in Zar-

    ja so zaigrali igrico Kraljevi smetanovi kolaki.

    Zelo so nam ploskali. Zapeli smo e pesmi: Tan-

    caj, tancaj rni kos, Moj oka ima konjika

    dva, Tancaj, tancaj, vikracuj in e V dolini tihi.

    Bili smo zelo zanimivi in smo dobili velik aplavz.

    Za zakljuek je Vid po mikrofonu vsem zaelel

    lep teden. V manji sobi so nas e akali rog-

    ljiki in sok. Potem smo se e druili. Povedali

    so nam, da jim je v domu v redu. Bili so zelo

    prijazni. Pri njih smo se imeli lepo. Zahvalili

    smo se jim, da so nas posluali , se poslovili in

    se vrnili nazaj v olo.

    Ker nam je bilo v domu ve in ker so nas tako

    lepo sprejeli, smo se odloili, da bomo obisk e

    kdaj ponovili. Zarja Laznik Koti, Tamara Petrovi, 5. b

  • 8

    PRISPEVKI ZA POKUINO

    PRI POUKU

    Pri pouku se uimo, dobro voljo pridobimo.

    Piemo riemo dneve in noi.

    Zlahka se uimo, ker imamo visoko vroino.

    Uiteljica Lidija rada nas ui, ker pridni smo vsi.

    Uiteljica Andreja rada stvari iz gline naredi, nato se nauimo e mi.

    Nina Konik, Nika Gorjanc, Leon Kukrika, 3. a

    SLIKE

    Odloila sem se, da vam povem, zakaj imam

    rada slike. Zato, ker so mi ve. Slike so

    izjemne. Slika se naredi tako, da najprej na

    papir ali platno nekaj narie, potem pa e

    uokviri.

    iva Anderluh, 2. c

    URA, AS, NOV DAN

    Ura je pet, as za duet.

    Ura je tiri, smo na premieri.

    Ura je tri, mama se jezi.

    Ura je dve, as je za te.

    Ura je ena, malo sem prepotena.

    Zdaj je nov dan raziskujemo vulkan.

    Lorina Puko, 2. c

  • 9

    STRIP IZZA MIZE D.O.O.

    1. Velika srea

    Bil je navaden dan v nogometni oli. Cristiano in James sta

    ravnokar konala pouk. Nameravala sta iti domov. Zagleda-

    la sta plakat.

    Potem sta se odpravila domov. Vsem sta

    povedal, kaj sta videla. Naslednji dan sta

    se elela prijaviti, ko je priel gospod

    ravnatelj Joe. Oba sta e mislila, da

    jima ne bo dovolil, a na njuno zaudenje

    jima je dovolil.

    2. Prvi trening

    e isti dan so imeli prvi trening.

    3. Groza

    Ko je James brcnil ogo, se je ta spremenila v grozno ogo.

    Letel je hitreje od orjake oge. Naenkrat pa

    se je ustavil. Pred njim je stala cela vojska

    orjakih og. Zbeal je skozi okno v mesto.

    oge so mu sledile. Stavbe so padale. Podjetja

    so se ruila. Vsi so beali iz mesta.

    Odli so nazaj v olo. Tam

    je kapitan Nogometni brcnil

    eno od og v glavno ogo in

    vse so se razletele. Od

    takrat naprej je bila ola

    varna.

    oga jih je zaela loviti. Takrat pa je priel kapitan Nogo-

    metni.

    Strip je oblikoval Ju Slapar, 4. d

  • 10

    PRISPEVKI ZA POKUINO

    MOJA DEELA SANJ ivali so se kopale v mor-ju. Naredile so ogrlice iz koljk. Odnesle so jih golobu potarju in ta je eno odnesel ovci. Ovca mu je dala jesti in piti. Drugo je odnesel kuarju in kuar mu je dal jesti in piti. Nekaj asa je letel in prispel do lame in tudi njej podaril ogrlico. Domov je lahko odletel po blinjici.

    Zgodbice je pri

    spevala Lorina

    Puko, 2. c

    PIANEK PIPI IE MAMO

    Mama in pianek Pipi sta zob

    ala

    semena. Potem je pianek P

    ipi

    zagledal rva. Priel je do krave i

    n jo

    vpraal: Si ti moja mama?

    Ne,

    tvoja mama je na travniku, je od

    go-

    vorila krava.

    Pipi je el na travnik. Tam je sre

    al

    konja in ga vpraal: Ali si ti m

    oja

    mama? Ne, jaz nisem tvoja mam

    a.

    Morda je v hlevu. je odvrnil konj

    .

    Pipi je el v hlev in tam sreal pu

    jsa.

    Vpraal jo je: Si ti moja mam

    a?

    Ne jaz nisem tvoja mama. Pogle

    j v

    kurnik. je odgovoril pujs.

    Pipi je stekel v kurnik in stisnil svo

    jo

    mamo. Objel jo je in ji dal rvika.

    MALA IZGUBLJENA ZVEZDICA

    Mala zvezdica se je igrala. Naenkrat so oblaki zatemnili nebo. Zvezdica

    se je izgubila, prestraeno je gledala naokrog. Oblaki so bili preve

    temni. Mala zvezdica je klicala oka in mamico. Ko so oblaki odli, ju je

    konno spet zagledala.

  • 11

    JAZ, JAMSKI LOVEK

    Neko sem ivel jaz, jamski lovek, v jami.

    Jama se je imenovala Divje babe. Bila je naj-

    veja jama na gori.

    Nekega dne sem el na lov in sem ujel mamu-

    ta. Prav poteno sem se najedel. S krvjo sem

    narisal tega mamuta na jamsko steno. Neke-

    ga dne sem spoznal dekle. Zaela sva skupaj

    iveti. Jaz sem moral loviti, ona pa nabirati

    sadee in jih pripravljati za jesti. Odstran-

    jevala je koreninice. Spoznal sem prijatelja.

    Skupaj sva lovila in nosila domov hrano. Pos-

    tala sva najbolja prijatelja.

    A postali smo stari in neko smo v miru umr-

    li . Tako je bilo na koncu ivljenja.

    Lucas Begi, 5. b

    JAZ V ZAETKU BAKRENE DOBE

    Odpotoval sem v zaetek bakrene dobe. Bilo

    je zelo zabavno. Posluajte tole.

    Bil sem v vasi ljudstva Uga, uga, blj. Tedaj

    sliim: Uga uga! Uga ga unga! To pomeni:

    Lejte to! Nael sem neko udno snov!

    Tedaj sem spoznal: Uga uga! U, baker, u

    kovina! Kar pomeni: Dajte no! To je baker,

    to je kovina! Povedal sem jim, da tako pie

    na internetu. Vzeli so telefone, prenosne

    raunalnike in tablice. Nato so ugotovili, da

    so baker res e odkrili.

    In tega ne bom nikoli pozabil. Nasvidenje!

    Ale Bajcar, 5. b

    JAZ V KAMENI DOBI

    Danes sem el v asopisni stroj. O joj, opro-

    stite! V asovni stroj, ne pa v asopisni, joj,

    joj, kaj pa klobasam!

    Jej, v kameni dobi sem. Z mano je el e

    nekdo drug, nekdo kratke pameti. Znala sva

    se zraven jezera. Prekati to jezero, sem

    pametno dejal. Fant je vpraal:Ja kje pa

    imamo barko? V kameni dobi sva! sem ga

    pametno pouil. Torej v katero smer gre-

    va? je vpraal. Jaz bi raje el v desno!

    sem zaklical. Zakaj pa v desno? Ker z

    desne strani ne prihaja jamski medved!

    Potem sva odla nazaj v asovni stroj.

    Nik Nerali Petri, 5. b

    JAZ V KAMENI DOBI

    Rodil sem se v jami. Za

    mene je bilo ivljenje lah-

    ko, saj sem oblikoval pravi-

    la. Ugotovil sem, kaj pome-

    ni ivljenje! Svojemu ljuds-

    tvu sem dal pravila.

    Videl sem, da ival, ko jo

    ubijem, izkrvavi. Naredil sem, kar je treba,

    vzel nekaj krvi in zael risati dogodek. Ne

    vem, kako sem se spomnil tega. Moje ljuds-

    tvo in jaz smo dali drugemu ljudstvu kar smo

    imeli polovico. Zato smo preiveli kar dol-

    go. Odkril sem, da je svet velik.

    Zaradi mene smo dobili tehnologijo. udno je

    bilo, kakno govorico so imeli. Je pa res, da

    sem bil isti. Mark Gore, 5. b

  • 12

    DAN OARLJIVIH RASTLIN

    Nekega sobotnega dne sem delal na vrtu.

    arovnikem vrtu, oziroma arobnem vrtu.

    Urezala me je rastlina. Bil sem zelo jezen.

    Stekel sem k mami. Ta je pouevala Nika

    uroke. Povedal sem ji, da me je urezala ras-

    tlina po imenu Bunga Lunga. Rekla je: Ve, ko

    sem jaz bila jezna na nekaj, je moja mama

    rekla: Bunga, Lunga, Bunga, Lunga, ti hvalena

    nisi. Zato, kaj, stvari ti dajejo. Zato ez dan

    ali dva spoznala bo, kako teko je rastlina

    biti! Ups, a ne, saj je v redu. Nekaj asa

    sva se e pogovarjala. Odel sem nazaj na

    delo in spat.

    Zbudil sem se kot arovnika roa Bunga

    Lunga. Ko me je mama videla, se je spomnila,

    da me je ponesrei zaarala v roo, ki je ne

    maram. A samo zato, ker me je urezala?

    Tako sem bil dvometerska arovnika roa z

    modro vijolinimi listi, seveda z omi, rokami

    in nogami. Takrat je zazvonil alarmer za

    arovnike. Kot bi mignil, so e prili iz akade-

    mije s helikopterjem po mene. Komaj sem

    sedel v helikopter, smo bili e v zraku.

    Tokrat je zlobna arovnica vpraanj hotela

    zaarati akademijo v hot dog. Ker sem jaz

    aral z rastlinskimi uroki, sem bil, no, so bili

    moji uroki 100% moneji. Zato sem uporabil

    najmonejega in jo takoj premagal. Urok je

    tak: Zelenje te zavilo in uspavalo bo.

    Tako sem spoznal, kako je ta roa kul in se

    naslednji dan zbudil nazaj kot jaz.

    Vid Jakob Dordevi, 5. b

    PINGVINKINA SREANJA

    Neko je ivela pingvinka. Ime ji je bilo

    Mina. Stara je bila 7 let. Mina je bila zelo

    mirna pingvinka. Bila je skoraj edina punka.

    Skozi je imela klobuek na sebi in al. Neke-

    ga dne je la na sprehod. Sreala je pingvina.

    On jo je hotel nekaj vpraati, a je la naprej.

    Potem se je nekje ustavila in skoila v vodo.

    Skoraj bi jo pojedel morski pes. la je

    domov. Pojedla je kosilo in la poivat. Ko se

    je naspala, je la k prijatelju. Vrnila se je

    domov. Na mizi je bila e veerja. Najedla se

    je in la spat. Ana Botjani, 2. c

    PRISPEVKI ZA POKUINO

  • 13

    SPOMIN

    Gledam skozi okno.

    Solze vlijejo se mi,

    spominjam se tistih dni.

    Kako je bilo lepo,

    skupaj na sladoled smo odli,

    v vodo smo skakali,

    slikali in se igrali.

    Sedaj odli so stran.

    Vidim, koliko so pomenili.

    Gledam slike, krasno je bilo.

    Nikoli ve ne bo tako.

    Zarja Laznik Koti 5. b

    GORSKI SVET

    Gorski svet je prelep,

    je svet, ne pa preklet.

    Predstavlja sve zrak,

    pa tudi temen mrak.

    To raj je za planince,

    kjer tudi radi jejo mlince.

    Gorski svet je prelep,

    je svet, ne pa preklet.

    Ale Bajcar, 5. b

    ZMENJAVA

    Hodim gor, dol, gor, dol,

    oblano vreme je. Uiteljica,

    na glavi stoji!? Ptica,

    kar na mestu lebdi.

    Ko stopim na tla, se dan

    v no spremeni. Ljudje so

    rdei in modri. Vidim

    napravo.

    Dotaknem se je, v postelji mirno zbudim se

    Saj vse sanje so bile! Saj moja hia na gori je.

    Jakob Vid Dorevi, 5. b

    MOJA STARA JABLANA

    O moja stara jablana,

    pogream te zelo.

    Le kje si zdaj?

    Plezal sem po tebi, sreni so imeli gnezdo v tebi

    in tudi arli je plezal po tebi.

    Sonce je pripekalo, ti pa senco si nam delala.

    Neko ljudje z orodjem so prili, srene izgnali

    in te posekali.

    Nik Nerali Petri, 5. b

  • 14

    URIKA

    Pa bila je enkrat ena deklica zala, ki Urika se je klicala.

    Takoj ko glasba je zaigrala, se ona na oder je podala,

    vse je fante obnemela, plesati pa z nikomer ni hotela.

    Bila je vaika, da je kar joj, med fanti zanjo vedno vnel se je dvoboj.

    Vedno je bila kraljica plesa,

    za vsako tekmovanje obleena kot princesa.

    Stare bogate je imela, vedno dobila je vse, kar je hotela.

    Ravno je prila s faksa, na mizi akalo je bilo vabilo s plesnega studia Praksa:

    Vabljena si na na ples, tokrat pa bo lo za res,

    jutri ob 10:00 uri, tu pri nas bo tekmovanje, doma pa pusti vse negodovanje.

    Ona bo z veseljem la, da spozna neznanca kaknega.

    Tekmovanje vzela je zares, saj veliko pomenil ji je ples,

    a na tekmovanju je spoznala, da ta studio ni ala.

    Ko vse se je zaelo, jo nekdo za ples poprosil je, nato se je vnelo.

    Ona rekla je, da ja, odkorakala na oder sta oba.

    Zelo sta se spogledovala, nista opazila, da sta na cesto odplesala.

    Pa ju pod vlak odneslo je, pa konec ni bil sreen za vse.

    Ana Tia Tratnik, 8. c

    PROSTO PO PREERNU

  • 15

    URIKA V DOMOVANJU POVODNEGA MOA

    Uriko s sabo domov je vzel,

    da za svojo eno bi jo imel.

    Da ne bi kodila moem,

    ter ena ne bi bila problem.

    Ko prila sta v njegovo palao,

    je Urika videla, da je imel veliko palao.

    eprav ni imel veliko stvari,

    tu in tam vse se blei.

    Urika Zala ni mogla verjeti,

    saj vseh odsevov ni mogla preteti.

    Potlej jo zmoti rumeni junak,

    Toliko, da ve, jaz bom tvoj moak.

    Tega seveda hotela pa ni,

    kdo bi pod vodo ivel vse dni?

    Potiho se je spomnila narta,

    kako bi zbeala iz njegovega vrta.

    Vsa leta jo nauil je svojih napak,

    ker, pa bil je povodni moak.

    Kmalu se je bliala e poroka,

    in povodni mo je hotel e otroka.

    Ko povodni mo je z doma odel,

    je Urika mislila, da ne bo kmalu priel.

    Je br njegovega povodnega konja osedlala,

    in hitro skoz' vrt na kopno zbeala.

    Ko prispela je v svoj topli dom,

    si rekla je Kar posuila se bom.

    Nato pa se je takoj odloila,

    da bo moke pri miru pustila.

    Nekaj asa se je tega drala,

    ampak se je teko zadrevala.

    Nato pa se je odloila za moa,

    in to za junaka Preernega.

    Marcel Nemani, 8. b

  • 16

    URKINO PISMO STAREM

    DRAGA MATI IN ATI!

    Draga stara, brez vaju je hudo,

    zato ker pogream vaju zlo.

    Moj mo brez ustev je kot skala,

    le zakaj bi ob njem ostala?

    Vsak dan gledam gor, v lesketajoe se valove,

    in prosim za pomo mogone te bogove.

    Vem, da prevzetna in oabna sem bila,

    a kar najraje bi od tukaj zdaj odla.

    Sedaj sem tu, draga mati in dragi oe.

    V tem steklenem gradu osamljena ivim,

    delam lahko, kar se mi zahoe,

    vse tu je tako brez ustev,

    tako brez barv in brez ljubezni,

    da se mi v glavi e mono joe.

    Od alosti e kar umiram,

    al' naj se vrnem gor na zemljo',

    obljubim, da v ivljenju, mojem dragocenem

    oabna ne bom ve tako'.

    Tu dol, pod reko, je samo srebro in zlato,

    vsak dan gledam samo to.

    Vedno, mislila sem, da bogastvo je najpomembneje,

    a sedaj vem, da brez ustev ne gre,

    drugo oblekco' mam vsak dan,

    osamljena sem tu zelo,

    sploh ne vem, kaj je bilo z mojo glavo.

    Sedaj pa e posloviti od vaju moram se,

    saj moj mo domov e gre.

    Ana Tia Tratnik, 8. c

    PROSTO PO PREERNU

  • 17

    ROZAMUNDIN DNEVNIK

    Dragi dnevnik!

    Od dne, ko Ostrovrharja po Baetovo sestro

    Lejlo sem poslala,to grozno in dosmrtno sem

    obljubo tistega si dne zadala,

    sem se bala, sem jaz takrat, tako nepremiljena bila,

    da zdaj po meni bo celo moje ivljenje stregla sila zla.

    Alkaj naj poreem na to, kje sem sedaj,

    raji bi la k bogu v nebesa, tam je vsaj raj,

    potem obutila ljubezni, ljubosumja in alosti ne bi ve,

    tako ali tako, ivljenje, predrago moje, vrgla sem pre.

    Sem mislila, a le vasih,

    da najlepa sem bila, bila pa sem zelo oabna,

    oh, kje sta, moj dragi oe, draga mati,

    le zakaj, zakaj sem si morala to obljubo zadati?

    Kaj dala bi vse,

    da spet princesa bi bila nazaj,

    bi pravino vladala

    in ni ve tako oabna in prevzetna ne bi bila,

    le prosim, kogarkoli, da nazaj bi la.

    Bi rada, na vso mo, zavrtela vse nazaj, ves svet,

    pa bila ne bi tu,

    v drugo vero, ne bi la,

    da malo, isto malo bi, preden sem kaj rekla, premislila.

    Sedaj oditi moram na dolgo tole pot,

    odloitev taka je moja,

    ivljenje ni kaj prida, no, vsaj zame ne,

    tako ali tako nihe ve ne zmeni zame se.

    Ana Tia Tratnik, 8. c

  • 18

    PORT IN KORENJE ZDRAVO IVLJENJE

    PORT

    portov je veliko. Poznamo razline porte.

    Nekateri so skupinski, drugi posamezni. Pozna-

    mo porte na snegu, ledu, z ogo, loparji in s

    palicami. Na oli nas uita portno vzgojo ui-

    teljica Lucija in uitelj Bogdan. port je za

    nas zelo zanimiv. Nina trenira koarko, Nika

    tenis, Leon pa judo.

    Nina Konik, Nika Gorjanc, Leon Kukrika, 3. a

    KOLESARSTVO

    Kolesarstvo je po eni strani lahek port, po

    drugi pa zelo zahteven. e posebej teke so

    etapne dirke, ki trajajo ve dni.

    Kolesarji se na tekmah loujejo tudi po vrsti

    majice. Obstajajo tri vrste majic. Prva je

    rumena, ki jo kolesar dobi na podlagi skupnega

    setevka tok, kar pomeni, da je bil najve-

    krat med najboljimi. To majico po navadi

    dobijo srednje teki (kg) kolesarji. Druga

    majica je pikasta. To je bela majica z rdei-

    mi pikicami, ki jo kolesarji osvojijo z gorskimi

    cilji, to pomeni, da jo dobijo tisti, ki

    pridejo najvekrat prvi na

    vrh hriba.

    Majico naj-

    vekrat

    dobijo po

    tei (kg) naj-

    laji kolesarji.

    Tretja majica

    pa je zelena. Ta

    se osvoji z lete-

    imi cilji, kar

    pomeni, da se med

    tekmo postavijo

    vmesni cilji. To

    majico dobijo po

    tei (kg) srednji,

    laji ali teji kolesarji.

    Kolesarji morajo veliko trenirati, saj morajo

    biti zelo vzdrljivi. Najdalje proge so ez

    250 km.

    Nasploh pa je kolesarstvo zelo zabavno!

    Maa Kova, 4. d

    DRAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU

    V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru dravno

    prvenstvo v plavanju za mlaje deke in dekli-

    ce. Tudi sama sem bila tam in sem tekmovala

    za Plavalni klub Ljubljana. Plavala sem v ve

    razlinih disciplinah in kategorijah. Ekipno

    smo osvojili tretje mesto.

    Z Laro M., Laro K. in Ulo pa smo osvojile bro-

    nasto medaljo v dekliki meani tafeti 4 x 50

    m. Rezultatov smo bile zelo vesele, e najbolj

    pa sta bila vesela in preseneena naa trener-

    ja, Sao in Gregor. Maa Kova, 4. d

  • 19

    MOJ VZORNIK

    Opisal vam bom svojega vzornika Petra Prevca.

    Verjetno ste zanj e sliali. Je 22-letni smu-

    arski skakalec, ki je na stopnike stopil e

    kar 46-krat. Od tega 12-krat ekipno. V leto-

    nji sezoni je v skupnem setevku smuarskih

    poletov osvojil mali kristalni globus. Zanimivo

    je, da je maginih 250 m ali svetovni rekord v

    Vikersundu dral le 1 dan oz. 23 ur, kajti nje-

    gov rekord je naslednji dan podrl Anders Fan-

    nemel. Rok Popovi, 4. a

    NOVAK DJOKOVI

    Novak Djokovi je slaven teniki igralec in je

    prvi na moki teniki lestvici. Rodil se je 22.

    maja 1987 v Beogradu, ki je glavno mesto

    Srbije. Tenis igra poklicno od leta 2003. Kot

    mlad igralec je imel teave z dihanjem in veli-

    kokrat ga je tialo v prsih. V njegovi knjigi

    Serviraj za zmago je pisalo, da je teave

    poizkusil popraviti z menjavanjem trenerjev,

    poleg tega pa je treniral e ve ur na dan.

    Vendar ni od tega ni pomagalo. Njegov zdrav-

    nik ni maral gledati tenisa, gledal ga je le

    zaradi svoje ene, ki pa ga je zelo rada sprem-

    ljala. Ko sta po televiziji spremljala Djokovia,

    ga je ravno takrat zaelo stiskati v prsih.

    Njegov zdravnik je takrat e vedel, da ni bil

    problem v trenerjih ali premalo treningih,

    temve v prehrani. Djokoviu je svetoval, naj

    ne je hrane, ki vsebuje gluten. Djokovi je

    seveda njegov nasvet upoteval in prenehal

    jesti hrano z glutenom. S tem je postal bolj

    eksploziven, nehalo ga je tiati v prsih in z

    dihanjem ni imel ve nobenih teav. Tako se je

    zaelo Djokovievo slavno ivljenje. Danes ima

    veliko pokalov. Natalija Babi, 4. a

    Peter

    Prevc

    Novak

    Djokovi

  • 20

    LAHKIH NOG NAOKROG

    EVROPSKA RAZSTAVA O VESOLJU

    Razstavo si je bilo mogoe ogledati od 6. do 15. marca, ki je bila na Kongresnem trgu v srediu

    Ljubljane. Razstava je bila v velikem balonu bele barve. Vstopnine ni bilo, zato je v balon lahko

    pokukal vsak. Po razstavi me ni vodil nihe. Najbolj sem si zapomnila, kako satelit Galileo na

    Zemljo poilja podatke, raziskuje vesolje, komete, zvezde in druge planete. Sateliti nam bodo

    sedaj lahko pomagali pri kmetijstvu, v prometu (zrani, vodni, cestni) vremenu, poplavah in pot-

    resih, zdravstvu. Videla sem e maketo Galilea in Zemlje ter postaje na katerih so prikazane

    razline zanimivosti. Zelo mi je bilo ve, ker oboujem vesolje. Nauila sem se, kdo je Galileo,

    kaj je Galileo in kaj dela. Izabela kornik, 3. c

    V kupoli evropskega vesolja.

    Potujoa razstava na Kongresnem trgu Galilejev teleskop

  • 21

    POITNICE NA TAJSKEM

    Vse se je zaelo ko smo se mami, Ane, Arne

    in jaz vozili z avtom 5 ur v Milano (drugo na-

    jveje mesto Italije) na letalie za Dubai, iz

    njega pa v Bangkok. V Bangkoku smo bili 3 dni

    v hotelu Prince Palace. Tretji dan smo li v

    Bangkoku na elezniko postajo za Koh Samui.

    Na vlaku smo bili v prvem razredu.

    Ko smo prili na Koh Samui, smo li s trajektom

    na Koh Phangan. Na Koh Phanganu smo imeli

    lep bungalov isto zraven plae. Tri dni smo

    bili na plai, etrti dan pa smo li z motorjem

    na drugo plao. Tam smo imeli zajtrk na plai.

    Odpravili smo se v mesto, v lekarno, ker se je

    mami zastrupila s hrano. Nasproti lekarne je

    mami videla trnico s hrano. Potem smo li

    nazaj v bungalove. Peti dan smo jahali slone.

    Malo je bilo strano, ko je el po klancu v vodo.

    Po krogu s slonom smo li na severni del otoka,

    tam sem se kopal. Ko smo li nazaj, naju je z

    mami zelo zeblo, zato sva se ovila v haljo,

    hkrati pa sva se vozila na motorju. Vrnili smo

    motorje in se odpravili v bungalove. esti dan

    smo bili v nacionalnem parku. Zbudili smo se in

    odli na ladjo. Ladja nas je peljala na osamljen

    otok, kjer smo se potapljali. li smo tudi na

    drug otok, kjer smo s kanuji prevozili okoli

    otoka. Midva z mami sva bila prva, zato naju je

    voditelj peljal po bolji poti. Ko smo prili, smo

    se morali povzpeti po zelo strmih stopnicah.

    Huja je bila pot navzdol. S olnom smo se

    vrnili na ladjo, kjer smo pojedli in odpluli na

    Koh Phangan. Ko smo prili nazaj, smo najeli

    motorje ter se odpravili v mesto na trnico,

    kjer smo jedli veerjo. Tri dni smo bili na

    otoku Koh Phangan. Nato smo se vrnili nazaj v

    Bangkok in odpotovali domov.

    iga Goriek, 4. a

  • 22

    Z avtodomom smo v soboto li v Koper. V

    Kopru smo se na parkiriu ustavili, zveer

    smo li kolesarit. Jedli smo palainke in

    nato kolesarili nazaj do avtodoma. V avto-

    domu smo se zavili v spalne vree. Zjutraj

    smo se odpeljali v Fieso. Tam smo na obali

    boali gromozanske meduze in pet morskih

    jekov. Tam sem nabirala koljke. V Fiesi

    smo polizali sladoled in hranili ribe.

    Lorina Puko, 2. c

    V PROSTEM ASU S KONJIKI

    MENGEKA KOA

    S prijatelji smo li na Mengeko koo.

    Izgubili smo se in pogruntali, kje je prava pot.

    Na koncu smo si privoili krofe.

    Lepo je bilo iti s prijatelji na Mengeko koo.

    iva Anderluh, 2. c

    IZLET Z AVTODOMOM

    iva Anderluh, 2.

    c

  • 23

    Dragi kamni so me zaeli zanimati, ko sem bil

    star 4 leta. Takrat sem dobil svoj prvi kamen

    ametist in zael sem jih zbirati. Trenutno jih

    imam ve kot 60. Najbolj so mi ve ametist,

    heliodor in labradorit. Ametist je vijoline

    barve in ga najdemo v velikih geodah v vulkan-

    skih kamninah. Je dokaj razirjen, nam najbli-

    ja nahajalia so v Italiji. Heliodor je zlato

    rumene barve in je zelo trd. Najdemo ga v

    tevilnih krajih po svetu, e najve pa v Brazi-

    liji. Za labradorit je znailen nenavaden odsev.

    e ga obrnemo pod pravim kotom proti svetlo-

    bi, se jasno vidijo modrikasti ali mavrini

    odsevi. Dragi in okrasni kamni so razlino trdi.

    Najmehkeji je lojevec, najtri pa diamant.

    Rad obiskujem razstave in iem kamne na

    vsakem izletu. Upam, da bom uspel zbrati

    veliko in raznoliko zbirko kamnov.

    Vid Milovanovi antelj, 3. b

    DRAGI IN OKRASNI KAMNI

    Labradorit

    Heliodor

    Ametist

  • 24

    ZA ZALJUBLJENE

    Najprej za zaet

    ek, kaj je Dan lju

    bezni?

    Dan ljubezni je

    slovenska evrovi

    zijska

    skladba, ki jo je p

    repevala skupina

    Pepel

    in kri. Je pa tudi

    himna ljubezni in

    prija-

    teljstva. Zdruuj

    e in ne razdruuj

    e.

    Saj je OK, venda

    r zakaj piem o te

    m? To

    si verjetno mislit

    e prav zdaj, ko b

    erete

    lanek. Dan lju

    bezni ni le zim

    zelena

    pesem, je tudi d

    ogodek. Vsako le

    to 23.

    maja v en glas z

    apojemo to pesem

    po

    vsej Sloveniji, pr

    av tako tudi na na

    i oli.

    Zakaj? Zaradi lju

    bezni do glasbe,

    prija-

    teljstva in ljubez

    ni kar tako.

    Neja Lavri Smrd

    el, 4. b

    POMLAD IN GREGORJEVO Prila je pomlad. Na drevesih zanejo peti ptiki. Na gregorjevo spuamo gregor-ke in z njimi pozdravljamo pomlad. Na tr-nicah prodajajo roe. V mestu mnogi ume-tniki igrajo in pojejo. Na poljih zanejo saditi. Vsepovsod je lepo.

    Lara Grintal Rupert, 2. a Komu bi pa ti podaril svoje srce?

    Ema uski, 2. b

  • 25

    Marcel Lovin, 1. b

  • 26

    1000 IN 1 IVAL

    Ko sem se rodila, je bil Grim e v hii. Zelo rad

    je ribe, kosti in brikete. Moj kua Grim je

    nemki bokser. Grim mora iti trikrat na dan

    ven, zjutraj, popoldan in zveer. Grim je star

    10 let. Pozna veliko trikov. Plate pomeni lezi,

    gip glas, sitzt sedi. Barva kouha je rno rjava

    in bela. e srea kaknega kuka stee k nje-

    mu in ga ovohava. Kua Grim je velikokrat

    razigran. Skae, lovi ogo, palico, povodec in

    kamne. Seveda je tudi lump in krade z mize,

    kadar nas ni doma. Lara Grintal Rupert, 2. a

    MOJ KUA GRIM

    SKOBEVKA

    Latinsko ime je Melopsittacus undulatus.

    Skobevke izvirajo iz Avstralije. V divjini ivi-

    jo v zelo velikih jatah. V veini so zelene bar-

    ve razlinih odtenkov. Gojene skobevke so

    lahko belo-modre, rumeno-zelene, modro-

    rumene ali eno barvne.

    Velike so od 18 do 22 cm, veja je zaradi svo-

    jega repa. Na nogi ima 4 prste. Ko stoji na

    palici, sta dva prsta obrnjena naprej, dva pa

    nazaj. Njegov ozek rep se pri letenju raziri

    kot pahljaa.

    Jedo radi, korenje, jabolko in semena. Kljun

    jim raste tako hitro kot nam lasje, zato si ga

    morajo redno brusiti.

    Udomaene skobe-

    vke pokrijemo,

    preden grejo

    spat.

    Govoriti

    se nau-

    i j o

    zelo hitro, e posebej samki. Nauijo se lah-

    ko veliko besed, tudi stavke. Samci so bolj

    druabni kot samice, ker se samice hoejo

    samo pariti in imeti mladie.

    Kletka mora biti im veja. Vsebovati mora

    palice za sedenje,

    posodico za vodo in

    hrano in asopis ali

    pesek na dnu kletke

    za laje ienje,

    sipino kost in lahko

    tudi skledico za

    kopanje. Ptiek se

    lahko kopa tudi pod

    curkom vode pod

    pipo. Skobevko je

    zelo prijetno imeti

    za hinega ljubljen-

    ka.

    Nika Rotar, 3. b

    Tjaa Trebe, Lana Milojevi, 2. b

  • 27

    HRKI PUHASTE KEPICE

    Hrki sodijo med glodalce in so ivahni

    pononjaki. Imajo tiri take, na spre-

    dnjih takah imajo samo tiri prste,

    na zadnjih pa pet. Velikokrat se pos-

    tavijo na zadnje take, da opazujejo

    okolico. Imajo zelo dober sluh in

    zelo izostren vonj. Njihove oi sta

    dva mala rna gumbka, s katerima

    zelo slabo vidijo in so skoraj

    barvno slepi. Najbolje od vseh

    prepoznajo zeleno in rumeno barvo.

    To je zelo pomembno pri iskanju hrane. Imajo

    12 konikov in tiri prednje sekalce. Sekalce si

    morajo brusiti vsak dan, saj jim rastejo celo

    ivljenje.

    Hrki so zanimivi, ker imajo ustne monje sko-

    raj do zadnjih tak. V monje si shranijo hra-

    no in ko pridejo v brlog, si jo s taka-

    mi izpraznijo v svojo shrambo. Pri

    smrku imajo drobne brice, s

    katerimi ocenijo irino rova.

    Hrki so zelo ljubki in so priljubljeni

    hini ljubljenki. A e ga imate

    doma, morate paziti, da se vam ne

    izmuzne skozi kakno neopazno odpr-

    tino. e se vam to vseeno dogodi, ga

    najlaje privabite z mamljivo solato ali

    kakno drugo dobroto.

    Nika Rotar, 3. b

    RADA IMAM KONJE

    ivjo! Ime mi je Eva in moja najljuba ival je

    konj. Ko bom velika, si elim imeti svojega kon-

    ja. elim se tudi nauiti skrbeti zanj in ga jez-

    diti. Za zaetek vam bom opisala, kako se konj

    premika. Premika se tako, da se leva sprednja

    in desna zadnja noga premakneta istoasno,

    ostali dve nogi pa hkrati. Konj se premika s

    tirimi hodi (korak, kas, drnec in najhitreji

    galop). Poznamo razline vrste jahanja. To so

    western, preskakovanje ovir in podobno.

    Ko se odpravi na jahanje s prijatelji, si lahko

    obleen tako kot eli. A, ko

    gre na tekmovanje, ima dolo-

    eno opremo. Na tekmovanju

    imajo razline discipline

    (western, dirke, preskakovanje

    ovir). Obstajajo tudi razline

    vrste ovir (zid, prekriana dro-

    gova, irinska ovira oz. okser

    ter druge). Tako kot poznamo

    razline ovire, prav tako poz-

    namo razline pasme konjev. To

    s o g a l i n e c , l i p i c a n e c ,

    clydesdale, emaitukas. Upam,

    da vam je bilo zanimivo in ste

    se nauili nekaj novega o kon-

    jih. Eva Mestek, 4. d

  • 28

    KUL-KO MISLI

    1.

    2.

    3.

    4.

    5.

    6.

    1

    2

    3

    4

    5

    6

    7

    8

    1. Katera reka tee poasi,

    dela mrtvice?

    2. Katero je najveje mesto v

    panonskem svetu?

    3. Kaken je panonski svet?

    4. Katero polje je ob reki Dravi?

    5. Kje lei panonski svet?

    6. S im se ukvarjajo v panonskem

    svetu?

    Nina Potonik, 5. a

    1. Katero je najstareje zdravilie v Sloveniji?

    2. Kako se imenujejo mineralna voda iz Rogake Slatine?

    3. Katero je najbolj znano zdravilie v Sloveniji?

    4. Koliko zdravili je v Sloveniji?

    5. Kakne so vasi v panonskem svetu?

    6. Kaj najvekrat sejejo na polju?

    7. Katera reka tee skozi Mursko Soboto?

    8. V panonskem svetu ni hribov, ampak so

    Gal Fortuna, 6. c

  • 29

    1

    2

    3

    4

    5

    6

    7

    8

    9

    10

    11

    12

    13

    14

    1. Pomurje, Prekmurje, tajerska, Dolenjska so

    2. Reka, ki tee ob meji z Madarsko.

    3. Logarska

    4. Grievnata pokrajina Ha

    5. Dol je pokrajina.

    6. Murska

    7. Sotla, Krka, Drava, Sava so

    8. Vasih je bilo v panonskem svetu mo

    9. Razloena

    10. Mesto, ki se zane na rko B.

    11. industrija

    12. Kaj so Radenci, Terme Lendava, Ptujske toplice, Terme ate ?

    13. Rogaka

    14. Toplice ali ...

    Maa Zavrnik, 5. a

  • 30

    1. Kdaj se zane pouk ? Ob ...

    2. Malica je ob uri.

    3. Dan samostojnosti in enotnosti je decembra.

    4. Praznik dela je 1 in ... maja.

    5. Boi je decembra.

    1 5 4 2 6 3

    8 :3 0 0 2 4

    7 1 8 8 7 1

    2 5 3 9 6 4

    8 4 1 0 :0 5

    0 7 1 3 4 7

    KUL-KO MISLI

    NAUIMO SE NEMKO

    Za nemki slovar sva se odloili, ker imava prvi v 4. razredu nemki jezik in se ga radi

    uiva. Ui naju uitelj Joe Franko. Pri pouku se uimo predstaviti samega sebe, spozna-

    li smo tudi nemko abecedo in tevila. V nemkem jeziku znamo povedati, kje ivimo, na-

    teti pohitvo, olske potrebine in barve. Jezik nama je ve zaradi naglasa.

    Radi bi vaju nauili nekaj besed za olske potrebine.

    Ana Botjani in Ula etina, 4. c

    SKRIVANKA

  • 31

    MINUTA ZA OKUS

    Vid Milovanovi antelj, 3. b

  • 32

    Ne jem zajtrka, eprav je

    to najpomembneji obrok

    dneva.

    Kosilo jem okoli dveh.

    Vsebuje veliko vitaminov,

    mineralov in ogljikovih

    hidratov.

    Veerjo jem okoli osmih.

    Vsebuje zelenjavo in malo

    maobe.

    Najvekrat pijem

    cedevito ali pa aj.

    Ponavadi jem testenine,

    ri in pa veliko zelenjave.

    Ker sem vegetarijanka,

    moje kosilo vkljuuje

    ve vitaminov in zdravih

    maob.

    Za veerjo jem zeleno

    solato s paradinikom in

    kumarami, z dodatkom kisa

    in soli.

    Rada jem sladkarije okolade, bombone, sladoled

    Ampak e raji jem sadje: jabolka banane, pomarane,

    grozdje in veliko ve

    GLAS IZ KUHINJE

    Ajda Beltram, 9. a

  • 33

    Kako se vedemo v

    knjinici?

    Ustrezno obkroi.

    1. Knjige meemo s

    polic, se deremo i

    n jemo ips.

    2. Tiho beremo knji

    ge. Ko jih preberem

    o, jih vrnemo na svo

    je mesto.

    3. V knjinico prines

    emo zvonike in na

    glas predvajamo p

    esmi znanih pevcev

    .

    4. Trgamo knjige in

    plezamo po policah

    .

    5. Se glasno pogova

    rjamo s soolci.

    6. Delamo papirnate

    ladjice iz listov kn

    jig.

    7. Uencem, ki se u

    ijo, zlijemo vodo

    na glavo, da se bod

    o laje uili.

    Kako se vedemo pri pouku? Ustrezno obkroi.

    1. Medtem ko nekoga grizemo, drugega e boksamo. 2. Vedemo se pouku primerno in posluamo uiteljico. 3. Prijateljem poiljamo SMS sporoila. 4. S prijatelji se igramo krice in kroce. 5. Smo glasni in zbujamo pozornost. 6. Razgrajamo, kriimo, vreimo, da nas uiteljica poklie k svoji mizi.

    ANKETA ZA BRALCE

  • 34

    Kako se vedemo pri malici v oli?

    Ustrezno obkroi.

    1. Pri malici govorimo, se pljuvamo, hrano meemo stran, se hihitamo in

    govorimo s polnimi usti.

    2. Pri malici se lepo vedemo, jemo z zaprtimi usti ter ne cmokamo. Sedimo

    za mizo, v miru ter kulturno obedujemo. 3. Naredimo vojno s hrano, se obmetavamo s hrano ki je ne potrebujemo.

    4. Jemo elegantno in prefinjeno po bontonu, govorimo s praznimi usti ter

    posluamo sogovorca. 5. Ko jemo, govorimo s polnimi usti, tako da vsi vidijo preveeno hrano v

    ustih. Morda jim s tem poveamo apetit.

    e si na veino vpraanj odgovoril z odgovorom tevil-

    ka 2, si prepuen k nadaljnjemu olanju, v nasprotnem primeru pa naj te

    stari vpiejo ponovno v vrtec, kjer ti bodo menjali plenike in nauili lepega vedenja od a-.

    Kako se vedemo

    na avtobusu?

    Ustrezno obkroi.

    1. Sedimo, jemo, t

    er ignoriramo pro

    nje starejih ljud

    i.

    2. Se vedemo lep

    o, vendar ko pr

    ide kaken stare

    ji oban, mu v

    ljudno

    odstopimo mesto.

    3. Skaemo, se d

    eremo, pleemo in

    ponemo vse ra

    zne neumnosti, sa

    j nam

    ni mar kaj si drugi

    mislijo o nas.

    4. Na avtobusu p

    ljuvamo druge lju

    di, jih brcamo in

    kriimo, se lovimo

    in ne

    posluamo uitelj

    ev.

    5. Na avtobusu s

    e ruvamo, tako da

    drugi obani nima

    jo prostora zase,

    mi pa

    se jim smejimo.

  • 35

    TEMA MESECA: MOJA VARNOST

    Ali obstaja kraj, kjer ne maram biti? Ta kraj

    se klet imenuje. Je zelo temna, a na sreo

    imamo lui. No, enkrat upam, da se strahov

    znebim.

    Jakob Vid Dordevi

    Ne poutim se varno v dvigalu, ker je t a m

    strano in se bojim, da se bo ustavi-

    lo. Grozno se poutim,

    e se kdo prepira z mano

    ali mi govori grde bese-

    de.

    Tara

    Kadar sem ob svojih

    starih, babici in dedku,

    se poutim varno. Kadar

    sem varna, se poutim

    prijetno in vem, da se

    bom znala, kadar

    bom v nevarnosti,

    Silvana Rami

    e bi se manj pretepali,

    bi se imeli na svetu lep-

    e, manj bi jih umrlo,

    manj vojn bi bilo in vsi se bi bolje poutili.

    Ale

    Kadar me kdo uali, sem alosten in jezen.

    Kadar imam slab dan, sem vasih tudi sam

    nesramen. Takrat se skregam s soolci ali z

    mamo, vendar se hitro pobotava.

    Nik

    Zelo neprijetno mi je bilo, ko sem videl, da so

    se veji fantje stepli pred nao olo. Zelo se

    bojim letal in cest, ki peljejo poleg prepada in

    po mostu. Ne maram ljudi, ki kriijo in se

    tepejo. e vidim pretep, se poutim ogroene-

    ga. Zelo prestraen sem v vejih kolonah. Naj-

    lepe mi je pri moji druini.

    Matija Peternel

    Ko prihajam v olo ali odhajam, se poutim

    neprijetno, ker na klopcah sedijo stareji fan-

    tje, ki se udno obnaajo. Ko sem v drubi

    starejih znancev, se

    poutim varno, ker vem,

    da me imajo radi in me ne

    bi zavrgli. Nase

    sem ponosna, ko

    naredim kaj dob-

    rega, ko komu

    pomagam in ko me

    kdo pohvali. Takrat se

    poutim varno.

    Zarja

    Nekega dne sem ravnokar

    el ven iz ole, ko je veji

    fant je priel k meni in mi

    rekel, da imam 5 minut

    asa, da zbeim, drugae

    me bo pretepel. Star sem

    bil 7 let. Hodil sem v prvi

    razred. Moje srce je bilo tako hitro,

    d a sem, ko sem priel domov mojega oija

    e eno uro dral za roko.

    Miha Cankar

    e te nekdo zmerja, mu reci: Nehaj me

    zmerjat, to mi ni ve! e neha, super! e pa

    ne neha, povej odraslemu, uiteljici ali star-

    em.

    Lea Bendra

    Uenci 5. b razreda

    UENCI SO NAM ZAUPALI ...

  • 36

    INTERVJU Z GOSPO RAVNATELJICO VESNO AGAR GABROVEK

    Dober dan. Ime mi je Izabela in prihajam s olskega asopisa. Hvala, da ste si vzeli as

    za intervju.

    Gospa ravnateljica, kaj je vae delo?

    Najprej tudi tebi en lep dober dan. Z veseljem sem se odzvala na povabilo. Izredno vesela

    sem, da ste e tako majhni otroci z razredne stopnje pripravljeni delati olski asopis z razli-

    nimi prispevki.

    Moje delo je zelo raznoliko. Vodim olo Valentina Vodnika, ki je zelo velika, ena izmed najve-

    jih ol v Ljubljani. Imamo ve kot 700 otrok in 95 zaposlenih, ki delajo v treh stavbah in zato

    je delo zelo odgovorno. Skrbim za vas, otroke in vodim uiteljski zbor.

    Koliko ur na dan delate?

    Ja, kar veliko ur, 8 ur je najmanj. Delo nosim domov, kjer razmiljam o svojih odloitvah, o

    kakrnihkoli problemih in novih projektih ter idejah, o katerih se potem skupaj z uitelji tudi

    pogovorim.

    Ali ste kdaj kaj pouevali ali e zdaj kaj pouujete?

    Ja sem, slovenino. Bila sem tudi v podaljanem bivanju. Ker smo tako velika ola, sedaj kot

    ravnateljica ve ne pouujem. Veliko sem v razredu, kjer opazujem pouk, delo uiteljev in

    sodelovanje ter znanje uencev.

    Katero olo ste konali?

    Konala sem dve fakulteti. Zakljuila sem tudij na Pedagoki fakulteti, smer slovenina in

    srbohrvaina, tako je bilo vasih. Nato pa sem tudirala e na Fakulteti za organizacijske

    vede in pridobila naziv diplomirani organizator dela.

    Kaj ste si eleli postati, ko ste bili majhni?

    Uiteljica.

    Kaj radi ponete v prostem asu?

    Rada berem in hodim v naravo. Imam tudi majhnega kuka, s katerim greva vsaj trikrat na dan

    na sprehod.

    Hvala.

    Intervju je pripravila Izabela kornik, 3. c.

    INTERVJU

  • 37

    Kakno je vae delo na nai oli?

    Jaz sem tukaj tudent s Fakultete za port in

    opravljam prakso na vai oli. To je obvezni

    del, ki ga moramo vsi tudentje opraviti na

    oli. Za zakljuek pa imamo e nastop, ki

    izgleda kot vodenje ure.

    Kako se poutite na nai oli?

    Moram rei, da je ola zelo prijetna. Ve mi

    je bilo, ker sem delal z mlajimi, veliko sem se

    nauil.

    Ali se ukvarjate s kakim portom?

    e 16 let se ukvarjam s smuarskimi skoki.

    Od leta 1999 do danes sem e vedno aktiven,

    tako da imam veliko izkuenj s tega podroja.

    Zakaj ste se odloili za ta port?

    Za ta port me je navduil moj brat. Najprej

    sam se sam nauil skakati z alpskimi smumi.

    To je bilo, ko sem bi star 4 leta, pri 6ih letih

    pa so me stari vpisali v klub Ilirija iz Ljublja-

    ne. V ta klub sem hodil 12 let, zdaj sem pa e

    4 leta v SSK Ihan. To je klub v Domalah in

    tam bom tudi nadaljeval svojo portno pot.

    Kaj vam je pri smuarskih skokih najbolj

    ve?

    Ve mi je port sam, zato tudi z veseljem

    opravljam treninge in vse kar spada zraven.

    Drugae pa mi je najbolj ve obutek v zra-

    ku, ki mi daje obutek svobode.

    Ali je kaj, kar vam ni ve pri tem portu?

    Niti ne. Skoki so specifien port in e eli

    postati dober, je tako kot pri vsakem drugem

    portu, vanj mora veliko vlagati. Vendar, ko

    na koncu dosee lep rezultat, se to vse

    poplaa.

    Ali je ta port nevaren?

    Ne. Vsi imajo ta port kot zelo nevaren. Lah-

    ko reem, da je v tem portu zelo malo po-

    kodb. Verjetno je v alpskem smuanju ali pri

    nogometu ve pokodb, kot pa pri skokih.

    Kje ste postavili svoj osebni rekord?

    Svoj osebni rekord sem postavil v Planici, in

    sicer letos, 212,5 metrov. To je ena lepa spo-

    dbuda za naprej.

    Kdo je va vzornik, e ga imate?

    Imel sem vzornika kot mlaji, sedaj ga nimam.

    V mlajih letih je bil to Jane Ahonen.

    Kaj pa ponete v prostem asu?

    Veliko prostega asa nimam, drugae pa se

    ukvarjam z vsemi porti (nogomet, tek, kajta-

    nje). Poskuam im ve novih stvari.

    Kakni so vai narti za naprej?

    Narti za naprej so, da zakljuim tudij v

    letonjem letu in da pridem v B reprezentan-

    co. Vse poti so odprte in upam da bo v prihod-

    nosti to en cilj, pri katerem bom lahko naredil

    kljukico.

    Ali se sedaj bolj vidite kot uitelj porta

    ali smuarskega skakalca?

    Trenutno se vidim bolj v vlogi smuarskega

    skakalca. Verjetno, ko bom zakljuil portno

    kariero, bo to vloga v oli ali v portu.

    Intervju sta pripravila Rok Popovi in iga Gori-

    ek, 4. a

    INTERVJU Z GAPERJEM, TUDENTOM NA PRAKSI

  • 38

    PRIKLON UMETNOSTI

    DESETA HI

    Ali v svojem razredu kdaj koga izloite in nehote (hote) prizadenete?

    Na tono to je verjetno mislila ga. Svetlana Makarovi, ko je pisala lib-

    reto za opero Deseta hi.

    Zgodba govori o tem, kako 9 sester izloi deseto, ker je drugana, se

    jim ni podredila, ima dve cifri K materi, ki se je vedno trudila biti pra-

    vina, je ob polnoi priletel netopir s

    prstanom v zobeh in za dolgih sedem

    robidovih let izgnal deseto hi. Ta je

    reitev iskala v gozdu in pri vodi. Njene

    zadnje besede pred koncem so:

    Reci mi, reci deseta hi, kaj je na koncu tvoje poti? Mogoe

    molk, mogoe pesem ali pa bel robidov cvet.

    Da bi bilo manj dolgoasno, sem naredila tudi kraji pogovor z reiserjem

    Rocc-om.

    Kako ste zaeli s predstavo?

    Pred enim letom in pol smo se sreali libretistka Svetlana Makarovi, sklada-

    telj Milko Lazar in jaz.

    Za kaj ste porabili najve asa?

    Pol leta je porabil libreto, tri etrt leta glasba in dva meseca priprava pev-

    cev.

    Kaj vam je bilo pri predstavi najteje?

    Odrska tehnika (v predstavi pokae vse zmonosti odra).

    Kaj vam je bilo pri predstavi najlaje?

    Vaje in koreografija.

    Ali bi zdaj, ko vidite predstavo kaj spre-

    menili?

    Mogoe ve otrok.

    Zelo zanimivo je bilo videti, kako predstava nastaja.

    ez zgodbo pa nas popelje Grajski norec, ki je edini lik, ki pozna nadaljeva-nje.

    Neja Lavri Smrdel, 4. b

    Miro Sabo

    Svetlana Makarovi

    Gregor Lutek

    Rocc

    Marko Hribernik

  • 39

    ZAHVALA

    Ob koncu se elim zahvaliti prav vsem uencem in uiteljem, ki so

    sodelovali pri nastanku asopisa. e posebej sem ponosna na

    uence razredne stopnje, ki so z velikim veseljem in navduenjem

    pisali prispevke ter tedensko prinaali svoje izdelke. To je bila za

    vse nas super izkunja. Na namen je bil, da otroci skozi pisanje in

    risanje na svoj nain izrazijo ustvarjalnost. Pomembno je, da jih

    pri pisanju ni bilo strah motiti se, da so poskusili, etudi so nare-

    dili kakno napako. Sir Ken Robinson, angleki avtor in mednarodni

    svetovalec s podroja izobraevanja za umetnost, pravi: Kdor si

    ne upa zmotiti se, bo zelo teko originalen, bo zelo teko ustvar-

    jalen.

    Na prvi asopis je pisan, ivahen in pester. Drugaen je od prej-

    njega. Veseli smo sprememb. Mi se bomo e naprej trudili biti

    pogumni, drzni, razmiljujoi in radovedni. Drugani. Ne pozabite,

    da je to tisto, kar daje vsakemu izmed nas/vas poseben ar.

    Katarina Pavliha

  • 40