Šolski časopis oš valentina vodnika

40

Upload: robert-pavli

Post on 23-Jul-2016

290 views

Category:

Documents


1 download

DESCRIPTION

 

TRANSCRIPT

Page 1: Šolski časopis oš valentina vodnika
Page 2: Šolski časopis oš valentina vodnika

2

VODNIK 4 U Šolski časopis Osnovne šole Valentina Vodnika

ŠTEVILKA 1

SEPTEMBER 2015

LETNIK 1

Naslovnica: Rokice (prispevali učenci podaljšanega bivanja)

Zadnja stran: sliko prispeval Marcel Lovšin (1. b)

Mentorice: Katarina Pavliha,Tatjana Furjan, Nada Benčina

Oblikovanje: Jože Franko in Katarina Pavliha

UVODNIK

Dragi Valentinčki!

Pa ga imamo! Spletni časopis VODNIK 4 U (fo(u)r you = za vas) je pred vami v čisto novi podobi.

Po nekaj letih premora, je v šolskem letu 2014/2015 začel nastajati šolski časopis. In kaj je tis-

to, na kar sem najbolj ponosna? Da je pobudo za izdajo šolskega glasila dala takrat še učenka 3.

razreda in da je pri oblikovanju le-tega sodelovalo veliko učencev z razredne stopnje in tudi s

predmetne. Enkrat tedensko smo se srečevali z učenci od 2. do 4. razreda. Zanimalo jih je nas-

tajanje časopisa, pisanje zgodb in pesmi ter drugih prispevkov. Prve ure smo namenili spoznavan-

ju postopkov pisanja prispevkov, kako se ti pripravijo, kakšna naj bi bila vsebina in dolžina. Med

malimi radovednimi novinarji z razredne stopnje smo naredili manjšo anketo in na podlagi različ-

nih idej določili tudi ime glasila in njegove rubrike. V spletni časopis so se zelo hitro pričeli pisa-

ti novi verzi in ustvarjalne vrstice, ki jih krasijo živahni likovni izdelki učencev naše šole. Časopis

je nekoliko debelejši, to pa zato, ker je bilo šolsko leto 2014/2015 polno lepih dogodkov in prav

vsi otroci so hoteli deliti svoje prispevke z vami. Kakor ste vi v vročih poletnih dneh potovali

naokoli, vas želim jaz zelo na kratko popeljati skozi vsebino časopisa. Sami pa se boste ustavili

tam, kjer boste želeli. Taka potovanja so tudi najbolj zanimiva in v njih najbolj uživate, kajne?

Prve strani namenjamo Vodnikovim novicam in prispevkom za pokušino, ki so jih povsem samostoj-

no ustvarjali marljivi otroci z naše osnovne šole. Po prijetnem delu se je treba vedno malo razgi-

bati ali spoznati zanimivosti iz sveta športa. Zatem boste lahko prebirali, kje vse so se potepali

naši otroci. Izvedeli boste, da imajo nekateri že čisto prave hobije. Otroci so izrazili željo, da bi

bila ena rubrika namenjena tudi živalim in njihovim hišnim ljubljenčkom. V časopisu se skrivajo

križanke, kjer boste najbolj vztrajni lahko preizkusili svoje znanje. Zagotovo se vam bodo v

nadaljevanju začele cediti sline in boste svojim staršem lahko pripravili najboljši tiramisu. Lahko

pa boste izpolnili še anketo o poznavanju bontona. Ob koncu vas čaka nekaj zanimivih intervju-

jev, med drugim tudi intervju z gospo ravnateljico Vesno Žagar Gabrovšek, ki ga je odlično prip-

ravila in izvedla mala novinarka iz 3. razreda.

Sedaj vas povabim, da obrnete prvi list Vodnika 4 U, ki vas bo vodil po modrih in sončnih poteh.

Katarina Pavliha

Page 3: Šolski časopis oš valentina vodnika

3

VODNIKOVE NOVICE … 4

PRISPEVKI ZA POKUŠINO … 8

STRIP … 9

PROSTO PO PREŠERNU … 14

ŠPORT IN KORENJE — ZDRAVO ŽIVLJENJE … 18

LAHKIH NOG NAOKROG … 20

V PROSTEM ČASU S KONJIČKI … 22

ZA ZALJUBLJENE … 24

1000 IN 1 ŽIVAL … 26

KUL-KO MISLIŠ … 28

MINUTA ZA OKUS … 31

GLAS IZ KUHINJE … 32

NA KRATKO O BONTONU … 33

UČENCI SO NAM ZAUPALI … 35

INTERVJU … 36

PRIKLON UMETNOSTI … 38

VSEBINA

Page 4: Šolski časopis oš valentina vodnika

4

VODNIKOVE NOVICE

Hodim v šolo Valentina Vodnika. Na

šoli imamo različne dejavnosti: pouk,

šport, malice in kosila. Pred šolo je

parkirišče, kjer parkirajo samo

tisti, ki na šoli delajo. Naša šola je

lososove barve in ima veliko

oken. Na šoli imamo različne

delavce: ravnateljico, ki pazi,

da je na šoli red, učitelje, ki

poučujejo, kuharice kuhajo

kosila in pripravljajo malice,

receptor pazi na varnost v

šoli.

V šoli se zelo dobro poču-

tim. Naš najdaljši odmor

traja 30 minut. Med

odmori rišemo ali delamo domače naloge.

Moj najljubši predmet je matematika.

Moje najljubše kosilo je takrat, ko imamo

ocvrt sir.

Na šoli praznujemo različne praznike. Vsi

učenci se zberemo ob proslavi. Zabavamo

se.

Ta šola mi je zelo všeč. Priporočam, da jo

izberete tudi vi.

Eva Lina Tratnik, 4. d

Page 5: Šolski časopis oš valentina vodnika

5

Neja Lavrič Smrdel, 4. b

Kot verjetno veste, se je zadnje

čase v prometu poškodovalo veliko ljudi.

Zato bi rada tudi vas opozorila, da pred

vsakim prečkanjem ceste pogledate levo, desno in

spet levo. Vem, rekli boste »to mi ves čas govori

tudi mama!« in čisto prav ima. V prometu smo naj-

bolj ogroženi prav mi, otroci. Ko smo pešci, moramo

zelo paziti. Da bi se tudi sami zavarovali, moramo

upoštevati prometno signalizacijo, hoditi po pločni-

ku, cesto prečkati le tam, kjer je označen prehod

za pešce, biti oblečeni čim bolj vidno ter uporablja-

ti kresničko in odsevne trakove. Prehod za pešce

pred našo šolo je še posebej izpostavljen zaradi kri-

žišča s tržnico, kamor hitijo vozniki. Nemalokrat

verjetno nehote ogrožajo varnost drugih udeležen-

cev v prometu. Zato bodimo, kljub zeleni luči na

semaforju, vseeno pozorni na dogajanje okoli

nas.

PROM

ET

Marcel Lovšin, 1.

b

Page 6: Šolski časopis oš valentina vodnika

6

PUSTNO RAJANJE

Vsako leto na pustni torek na

šoli priredimo ples v maskah.

Maškare smo se zabavale in ple-

sale. Na rajanju je bilo največ

super junakov, hudičkov in

čarovnic. Na tekmovanju so

zmagali volkodlak, pingvin in

gepardka. Meni je bila najbolj

všeč maska Japonka, volkodlak

in meduza.

Jaz sem bila Kleopatra, egip-

čanska kraljica, ker mi je zelo

všeč egipčanska zgodovina,

piramide in faraoni. Pustovanje

je bilo zabavno, saj se lahko v

maskah malo drugače vedemo in

zganjamo norčije.

VODNIKOVE NOVICE

Kaj pomeni Bekas? Bekas pomeni sirota brez staršev.

Ta film smo si oddelki 4. razreda ogledali v kinu Dvor.

Film pripoveduje o dveh bratih, Dana in Zana, ki sta

brez staršev. Slišala sta, da se prodajajo vstopnice za

film Supermen. A, ker nista imela niti dolarja, nista

mogla kupiti vstopnic. Šla sta do kina in na skrivaj gledala film skozi okno. Film jima je bil zelo

všeč. Njuno uživanje je pokvaril direktor kina, ki ju je povlekel za ušesa. Brata sta zbežala.

Odločila sta se, da gresta v Ameriko, kjer živi Supermen. Odpravila sta se na pot. Doživela sta

zelo veliko. Na koncu Dana stopi na mino. Vendar na srečo izveta, da mina ni aktivirana. Poti v

Ameriko ne nadaljujeta. Kar lepo se vrneta domov. Eva Lina Tratnik, 4. d

Izabela Škornik, 3. c

Page 7: Šolski časopis oš valentina vodnika

7

OBISK DELAVSKE HRANILNICE

V sredo, 8. aprila 2015, smo obiskali Delavsko

hranilnico - banko. Direktor banke nas je nau-

čil, da so lahko tudi kovanci ponarejeni, kakor

tudi bankovci. Bankovci in kovanci imajo razli-

čne vrste varoval. Kovanci imajo nazobčan rob.

Bankovci pa imajo vodni tisk in na določenih

mestih so hrapavi. V trgovinah jih preverjajo s

posebno svetlobo. Tudi otroci lahko varčujemo

v banki. To storimo tako, da prihranimo nekaj

žepnine, potem denar odnesemo v banko, kjer

imamo odprt račun. Simon Fišer, 3. b

OBISK V CENTRU ZA BREZDOMCE

V ponedeljek, 22. 12. 2015, smo se učenci 5. b

po malici zbrali pred šolo. Učiteljica je vpraša-

la: »Imate Urbano?« Komaj smo čakali, da odi-

demo. Šli smo z gospo Marijo in Tatjano. V

centru smo izstopili z avtobusa in še malo

hodili.

V podhodu, pri parku Zvezda, smo pozvonili na

zvonec ob vratih. Lepo nas je sprejela gospa

Simona. Je zelo dobra, prijazna in vedno nas-

mejana. Na klopco smo odložili naša darila in

tista, ki smo jih v šoli zbrali v času zimskega

dobrodelnega sejma. Sedli smo za mizo. Ko

smo se predstavili, nam je povedala, kako je

tam, v domu brezdomcev. Ona je prostovoljka.

Najprej nismo vedeli, kaj bi vprašali, potem pa

smo imeli veliko vprašanj. Zjutraj imajo zaj-

trk, na katerega ponavadi pride 15 ljudi. Kosila

nimajo, imajo pa večerjo, na katero jih pride

60 ali 70. V domu lahko prespi samo 7 ljudi.

Povedala nam je, da veliko ljudi umre zaradi

bolezni ali droge. Izvedeli smo še zgodbo o

otroku, ki je bil pretepen in ga je mami hranila

z drogo, da je hitro zaspal, ona pa se je lahko

zabavala. Ko smo to izvedeli, smo bili žalostni.

Simona nas je malo popeljala po domu. Ogledali

smo si, kje hranijo oblačila, kje spijo. Sobica

je bila majhna in zelo revna. Ko smo to videli,

smo se zelo zamislili. Spotoma smo spoznali še

dva brezdomca, Dejana in Aleksa, a sta hitro

odšla.

Mi smo se malo posladkali s čokolado in za vse

brezdomce napisali voščila. Upamo, da bodo

brezdomci našli, kar iščejo in da bodo srečno

živeli.

Tara Kveder Anterič, Tamara Petrovič,

Silvana Ramić, Aleš Prašnikar, 5. b

V DOMU STAREJŠIH OBČANOV

ŠIŠKA

V ponedeljek smo se odpravili v dom starejših

občanov v Dravljah. Starejše ljudi smo želeli

razveseliti. Najprej smo odložili svoje stvari,

počakali, da se vsi zberejo in udobno namesti-

jo in se pripravili za nastop.

Končno je napočil čas, ko smo stopili v veliko

jedilnico, kjer nas je čakalo veliko ljudi. Uči-

teljica nam je predlagala, naj gremo malo nao-

koli, jih kaj vprašamo, ali jim kaj povemo. Kar

nekaj časa smo se pogovarjali, potem pa smo

začeli. Prireditev je vodil Vid. Najprej smo

zapeli pesem Računstvo. Nik, Lea, Vid in Zar-

ja so zaigrali igrico Kraljevi smetanovi kolački.

Zelo so nam ploskali. Zapeli smo še pesmi: Tan-

caj, tancaj črni kos, Moj očka ima konjička

dva, Tancaj, tancaj, vikracuj in še V dolini tihi.

Bili smo zelo zanimivi in smo dobili velik aplavz.

Za zaključek je Vid po mikrofonu vsem zaželel

lep teden. V manjši sobi so nas že čakali rog-

ljički in sok. Potem smo se še družili. Povedali

so nam, da jim je v domu v redu. Bili so zelo

prijazni. Pri njih smo se imeli lepo. Zahvalili

smo se jim, da so nas poslušali , se poslovili in

se vrnili nazaj v šolo.

Ker nam je bilo v domu všeč in ker so nas tako

lepo sprejeli, smo se odločili, da bomo obisk še

kdaj ponovili. Zarja Laznik Košti, Tamara Petrović, 5. b

Page 8: Šolski časopis oš valentina vodnika

8

PRISPEVKI ZA POKUŠINO

PRI POUKU

Pri pouku se učimo, dobro voljo pridobimo.

Pišemo rišemo dneve in noči.

Zlahka se učimo, ker imamo visoko vročino.

Učiteljica Lidija rada nas uči, ker pridni smo vsi.

Učiteljica Andreja rada stvari iz gline naredi, nato se naučimo še mi.

Nina Košnik, Nika Gorjanc, Leon Kukrika, 3. a

SLIKE

Odločila sem se, da vam povem, zakaj imam

rada slike. Zato, ker so mi všeč. Slike so

izjemne. Slika se naredi tako, da najprej na

papir ali platno nekaj narišeš, potem pa še

uokviriš.

Živa Anderluh, 2. c

URA, ČAS, NOV DAN

Ura je pet, čas za duet.

Ura je štiri, smo na premieri.

Ura je tri, mama se jezi.

Ura je dve, čas je za te.

Ura je ena, malo sem prepotena.

Zdaj je nov dan raziskujemo vulkan.

Lorina Pučko, 2. c

Page 9: Šolski časopis oš valentina vodnika

9

STRIP IZZA MIZE D.O.O.

1. Velika sreča

Bil je navaden dan v nogometni šoli. Cristiano in James sta

ravnokar končala pouk. Nameravala sta iti domov. Zagleda-

la sta plakat.

Potem sta se odpravila domov. Vsem sta

povedal, kaj sta videla. Naslednji dan sta

se želela prijaviti, ko je prišel gospod

ravnatelj Jože. Oba sta že mislila, da

jima ne bo dovolil, a na njuno začudenje

jima je dovolil.

2. Prvi trening

Že isti dan so imeli prvi trening.

3. Groza

Ko je James brcnil žogo, se je ta spremenila v grozno žogo.

Letel je hitreje od orjaške žoge. Naenkrat pa

se je ustavil. Pred njim je stala cela vojska

orjaških žog. Zbežal je skozi okno v mesto.

Žoge so mu sledile. Stavbe so padale. Podjetja

so se rušila. Vsi so bežali iz mesta.

Odšli so nazaj v šolo. Tam

je kapitan Nogometni brcnil

eno od žog v glavno žogo in

vse so se razletele. Od

takrat naprej je bila šola

varna.

Žoga jih je začela loviti. Takrat pa je prišel kapitan Nogo-

metni.

Strip je oblikoval Juš Slapar, 4. d

Page 10: Šolski časopis oš valentina vodnika

10

PRISPEVKI ZA POKUŠINO

MOJA DEŽELA SANJ Živali so se kopale v mor-ju. Naredile so ogrlice iz školjk. Odnesle so jih golobu poštarju in ta je eno odnesel ovci. Ovca mu je dala jesti in piti. Drugo je odnesel kuščarju in kuščar mu je dal jesti in piti. Nekaj časa je letel in prispel do lame in tudi njej podaril ogrlico. Domov je lahko odletel po bližnjici.

Zgodbice je prispevala Lorina Pučko, 2. c

PIŠČANČEK PIPI IŠČE MAMO

Mama in piščanček Pipi sta zobala

semena. Potem je piščanček Pipi

zagledal črva. Prišel je do krave in jo

vprašal: »Si ti moja mama?« »Ne,

tvoja mama je na travniku,« je odgo-

vorila krava.

Pipi je šel na travnik. Tam je srečal

konja in ga vprašal: »Ali si ti moja

mama?« »Ne, jaz nisem tvoja mama.

Morda je v hlevu.« je odvrnil konj.

Pipi je šel v hlev in tam srečal pujsa.

Vprašal jo je: »Si ti moja mama?«

»Ne jaz nisem tvoja mama. Poglej v

kurnik.« je odgovoril pujs.

Pipi je stekel v kurnik in stisnil svojo

mamo. Objel jo je in ji dal črvička.

MALA IZGUBLJENA ZVEZDICA

Mala zvezdica se je igrala. Naenkrat so oblaki zatemnili nebo. Zvezdica

se je izgubila, prestrašeno je gledala naokrog. Oblaki so bili preveč

temni. Mala zvezdica je klicala očka in mamico. Ko so oblaki odšli, ju je

končno spet zagledala.

Page 11: Šolski časopis oš valentina vodnika

11

JAZ, JAMSKI ČLOVEK

Nekoč sem živel jaz, jamski človek, v jami.

Jama se je imenovala Divje babe. Bila je naj-

večja jama na gori.

Nekega dne sem šel na lov in sem ujel mamu-

ta. Prav pošteno sem se najedel. S krvjo sem

narisal tega mamuta na jamsko steno. Neke-

ga dne sem spoznal dekle. Začela sva skupaj

živeti. Jaz sem moral loviti, ona pa nabirati

sadeže in jih pripravljati za jesti. Odstran-

jevala je koreninice. Spoznal sem prijatelja.

Skupaj sva lovila in nosila domov hrano. Pos-

tala sva najboljša prijatelja.

A postali smo stari in nekoč smo v miru umr-

li . Tako je bilo na koncu življenja.

Lucas Begič, 5. b

JAZ V ZAČETKU BAKRENE DOBE

Odpotoval sem v začetek bakrene dobe. Bilo

je zelo zabavno. Poslušajte tole.

Bil sem v vasi ljudstva Uga, uga, žblj. Tedaj

slišim: »Uga uga! Uga ga unga!« To pomeni:

»Lejte to! Našel sem neko čudno snov!«

Tedaj sem spoznal: »Uga uga! U, baker, u

kovina!« Kar pomeni: »Dajte no! To je baker,

to je kovina!« Povedal sem jim, da tako piše

na internetu. Vzeli so telefone, prenosne

računalnike in tablice. Nato so ugotovili, da

so baker res že odkrili.

In tega ne bom nikoli pozabil. Nasvidenje!

Aleš Bajcar, 5. b

JAZ V KAMENI DOBI

Danes sem šel v časopisni stroj. O joj, opro-

stite! V časovni stroj, ne pa v časopisni, joj,

joj, kaj pa klobasam!

»Jej, v kameni dobi sem.« Z mano je šel še

nekdo drug, nekdo kratke pameti. Znašla sva

se zraven jezera. »Prečkati to jezero,« sem

pametno dejal. Fant je vprašal:«Ja kje pa

imamo barko?« »V kameni dobi sva!« sem ga

pametno poučil. »Torej v katero smer gre-

va?« je vprašal. »Jaz bi raje šel v desno!«

sem zaklical. »Zakaj pa v desno?« »Ker z

desne strani ne prihaja jamski medved!«

Potem sva odšla nazaj v časovni stroj.

Nik Neralič Petrič, 5. b

JAZ V KAMENI DOBI

Rodil sem se v jami. Za

mene je bilo življenje lah-

ko, saj sem oblikoval pravi-

la. Ugotovil sem, kaj pome-

ni življenje! Svojemu ljuds-

tvu sem dal pravila.

Videl sem, da žival, ko jo

ubijem, izkrvavi. Naredil sem, kar je treba,

vzel nekaj krvi in začel risati dogodek. Ne

vem, kako sem se spomnil tega. Moje ljuds-

tvo in jaz smo dali drugemu ljudstvu kar smo

imeli – polovico. Zato smo preživeli kar dol-

go. Odkril sem, da je svet velik.

Zaradi mene smo dobili tehnologijo. Čudno je

bilo, kakšno govorico so imeli. Je pa res, da

sem bil isti. Mark Gorše, 5. b

Page 12: Šolski časopis oš valentina vodnika

12

DAN OČARLJIVIH RASTLIN

Nekega sobotnega dne sem delal na vrtu.

Čarovniškem vrtu, oziroma čarobnem vrtu.

Urezala me je rastlina. Bil sem zelo jezen.

Stekel sem k mami. Ta je poučevala Nika

uroke. Povedal sem ji, da me je urezala ras-

tlina po imenu Bunga Lunga. Rekla je: »Veš, ko

sem jaz bila jezna na nekaj, je moja mama

rekla: Bunga, Lunga, Bunga, Lunga, ti hvaležna

nisi. Zato, kaj, stvari ti dajejo. Zato čez dan

ali dva spoznala boš, kako težko je rastlina

biti!« Ups…, a ne, saj je v redu. Nekaj časa

sva se še pogovarjala. Odšel sem nazaj na

delo in spat.

Zbudil sem se kot čarovniška roža Bunga

Lunga. Ko me je mama videla, se je spomnila,

da me je ponesreči začarala v rožo, ki je ne

maram. A samo zato, ker me je urezala?

Tako sem bil dvometerska čarovniška roža z

modro vijoličnimi listi, seveda z očmi, rokami

in nogami. Takrat je zazvonil alarmer za

čarovnike. Kot bi mignil, so že prišli iz akade-

mije s helikopterjem po mene. Komaj sem

sedel v helikopter, smo bili že v zraku.

Tokrat je zlobna čarovnica vprašanj hotela

začarati akademijo v hot dog. Ker sem jaz

čaral z rastlinskimi uroki, sem bil, no, so bili

moji uroki 100% močnejši. Zato sem uporabil

najmočnejšega in jo takoj premagal. Urok je

tak: Zelenje te zavilo in uspavalo bo.

Tako sem spoznal, kako je ta roža kul in se

naslednji dan zbudil nazaj kot jaz.

Vid Jakob Džordževič, 5. b

PINGVINKINA SREČANJA

Nekoč je živela pingvinka. Ime ji je bilo

Mina. Stara je bila 7 let. Mina je bila zelo

mirna pingvinka. Bila je skoraj edina punčka.

Skozi je imela klobuček na sebi in šal. Neke-

ga dne je šla na sprehod. Srečala je pingvina.

On jo je hotel nekaj vprašati, a je šla naprej.

Potem se je nekje ustavila in skočila v vodo.

Skoraj bi jo pojedel morski pes. Šla je

domov. Pojedla je kosilo in šla počivat. Ko se

je naspala, je šla k prijatelju. Vrnila se je

domov. Na mizi je bila že večerja. Najedla se

je in šla spat. Ana Boštjančič, 2. c

PRISPEVKI ZA POKUŠINO

Page 13: Šolski časopis oš valentina vodnika

13

SPOMIN

Gledam skozi okno.

Solze vlijejo se mi,

spominjam se tistih dni.

Kako je bilo lepo,

skupaj na sladoled smo odšli,

v vodo smo skakali,

slikali in se igrali.

Sedaj odšli so stran.

Vidim, koliko so pomenili.

Gledam slike, krasno je bilo.

Nikoli več ne bo tako.

Zarja Laznik Košti 5. b

GORSKI SVET

Gorski svet je prelep,

je svet, ne pa preklet.

Predstavlja svež zrak,

pa tudi temen mrak.

To raj je za planince,

kjer tudi radi jejo mlince.

Gorski svet je prelep,

je svet, ne pa preklet.

Aleš Bajcar, 5. b

ZMEŠNJAVA

Hodim gor, dol, gor, dol,

oblačno vreme je. Učiteljica,

na glavi stoji!? Ptica,

kar na mestu lebdi.

Ko stopim na tla, se dan

v noč spremeni. Ljudje so

rdeči in modri. Vidim

napravo.

Dotaknem se je, v postelji mirno zbudim se …

Saj vse sanje so bile! Saj moja hiša na gori je.

Jakob Vid Džorževič, 5. b

MOJA STARA JABLANA

O moja stara jablana,

pogrešam te zelo.

Le kje si zdaj?

Plezal sem po tebi, sršeni so imeli gnezdo v tebi

in tudi Čarli je plezal po tebi.

Sonce je pripekalo, ti pa senco si nam delala.

Nekoč ljudje z orodjem so prišli, sršene izgnali

in te posekali.

Nik Neralič Petrič, 5. b

Page 14: Šolski časopis oš valentina vodnika

14

URŠIKA

Pa bila je enkrat ena deklica zala, ki Uršika se je klicala.

Takoj ko glasba je zaigrala, se ona na oder je podala,

vse je fante obnemela, plesati pa z nikomer ni hotela.

Bila je važička, da je kar joj, med fanti zanjo vedno vnel se je dvoboj.

Vedno je bila kraljica plesa,

za vsako tekmovanje oblečena kot princesa.

Starše bogate je imela, vedno dobila je vse, kar je hotela.

Ravno je prišla s faksa, na mizi čakalo je bilo vabilo s plesnega studia Praksa:

Vabljena si na naš ples, tokrat pa bo šlo za res,

jutri ob 10:00 uri, tu pri nas bo tekmovanje, doma pa pusti vse negodovanje.

Ona bo z veseljem šla, da spozna neznanca kakšnega.

Tekmovanje vzela je zares, saj veliko pomenil ji je ples,

a na tekmovanju je spoznala, da ta studio ni šala.

Ko vse se je začelo, jo nekdo za ples poprosil je, nato se je vnelo.

Ona rekla je, da ja, odkorakala na oder sta oba.

Zelo sta se spogledovala, nista opazila, da sta na cesto odplesala.

Pa ju pod vlak odneslo je, pa konec ni bil srečen za vse.

Ana Tia Tratnik, 8. c

PROSTO PO PREŠERNU

Page 15: Šolski časopis oš valentina vodnika

15

URŠIKA V DOMOVANJU POVODNEGA MOŽA

Uršiko s sabo domov je vzel,

da za svojo ženo bi jo imel.

Da ne bi škodila možem,

ter žena ne bi bila problem.

Ko prišla sta v njegovo palačo,

je Uršika videla, da je imel veliko palačo.

Čeprav ni imel veliko stvari,

tu in tam vse se blešči.

Uršika Zala ni mogla verjeti,

saj vseh odsevov ni mogla prešteti.

Potlej jo zmoti rumeni junak,

»Toliko, da veš, jaz bom tvoj možak«.

Tega seveda hotela pač ni,

kdo bi pod vodo živel vse dni?

Potiho se je spomnila načrta,

kako bi zbežala iz njegovega vrta.

Vsa leta jo naučil je svojih napak,

ker, pač bil je povodni možak.

Kmalu se je bližala že poroka,

in povodni mož je hotel še otroka.

Ko povodni mož je z doma odšel,

je Uršika mislila, da ne bo kmalu prišel.

Je brž njegovega povodnega konja osedlala,

in hitro skoz' vrt na kopno zbežala.

Ko prispela je v svoj topli dom,

si rekla je »Kar posušila se bom«.

Nato pa se je takoj odločila,

da bo moške pri miru pustila.

Nekaj časa se je tega držala,

ampak se je težko zadrževala.

Nato pa se je odločila za moža,

in to za junaka Prešernega.

Marcel Nemanič, 8. b

Page 16: Šolski časopis oš valentina vodnika

16

URŠKINO PISMO STARŠEM

DRAGA MATI IN ATI!

Draga starša, brez vaju je hudo,

zato ker pogrešam vaju zlo´.

Moj mož brez čustev je kot skala,

le zakaj bi ob njem ostala?

Vsak dan gledam gor, v lesketajoče se valove,

in prosim za pomoč mogočne te bogove.

Vem, da prevzetna in ošabna sem bila,

a kar najraje bi od tukaj zdaj odšla.

Sedaj sem tu, draga mati in dragi oče.

V tem steklenem gradu osamljena živim,

delam lahko, kar se mi zahoče,

vse tu je tako brez čustev,

tako brez barv in brez ljubezni,

da se mi v glavi že močno joče.

Od žalosti že kar umiram,

al' naj se vrnem gor na zemljo',

obljubim, da v življenju, mojem dragocenem

ošabna ne bom več tako'.

Tu dol, pod reko, je samo srebro in zlato,

vsak dan gledam samo to.

Vedno, mislila sem, da bogastvo je najpomembnejše,

a sedaj vem, da brez čustev ne gre,

drugo oblekco' mam vsak dan,

osamljena sem tu zelo,

sploh ne vem, kaj je bilo z mojo glavo´.

Sedaj pa že posloviti od vaju moram se,

saj moj mož domov že gre.

Ana Tia Tratnik, 8. c

PROSTO PO PREŠERNU

Page 17: Šolski časopis oš valentina vodnika

17

ROZAMUNDIN DNEVNIK

Dragi dnevnik!

Od dne, ko Ostrovrharja po Bašetovo sestro

Lejlo sem poslala,to grozno in dosmrtno sem

obljubo tistega si dne zadala,

sem se bala, sem jaz takrat, tako nepremišljena bila,

da zdaj po meni bo celo moje življenje stregla sila zla.

Al´kaj naj porečem na to, kje sem sedaj,

rajši bi šla k bogu v nebesa, tam je vsaj raj,

potem občutila ljubezni, ljubosumja in žalosti ne bi več,

tako ali tako, življenje, predrago moje, vrgla sem preč.

Sem mislila, a le včasih,

da najlepša sem bila, bila pa sem zelo ošabna,

oh, kje sta, moj dragi oče, draga mati,

le zakaj, zakaj sem si morala to obljubo zadati?

Kaj dala bi vse,

da spet princesa bi bila nazaj,

bi pravično vladala

in nič več tako ošabna in prevzetna ne bi bila,

le prosim, kogarkoli, da nazaj bi šla.

Bi rada, na vso moč, zavrtela vse nazaj, ves svet,

pa bila ne bi tu,

v drugo vero, ne bi šla,

da malo, čisto malo bi, preden sem kaj rekla, premislila.

Sedaj oditi moram na dolgo tole pot,

odločitev taka je moja,

življenje ni kaj prida, no, vsaj zame ne,

tako ali tako nihče več ne zmeni zame se.

Ana Tia Tratnik, 8. c

Page 18: Šolski časopis oš valentina vodnika

18

ŠPORT IN KORENJE — ZDRAVO ŽIVLJENJE

ŠPORT

Športov je veliko. Poznamo različne športe.

Nekateri so skupinski, drugi posamezni. Pozna-

mo športe na snegu, ledu, z žogo, loparji in s

palicami. Na šoli nas učita športno vzgojo uči-

teljica Lucija in učitelj Bogdan. Šport je za

nas zelo zanimiv. Nina trenira košarko, Nika

tenis, Leon pa judo.

Nina Košnik, Nika Gorjanc, Leon Kukrika, 3. a

KOLESARSTVO

Kolesarstvo je po eni strani lahek šport, po

drugi pa zelo zahteven. Še posebej težke so

etapne dirke, ki trajajo več dni.

Kolesarji se na tekmah ločujejo tudi po vrsti

majice. Obstajajo tri vrste majic. Prva je

rumena, ki jo kolesar dobi na podlagi skupnega

seštevka točk, kar pomeni, da je bil največ-

krat med najboljšimi. To majico po navadi

dobijo srednje težki (kg) kolesarji. Druga

majica je pikčasta. To je bela majica z rdeči-

mi pikicami, ki jo kolesarji osvojijo z gorskimi

cilji, to pomeni, da jo dobijo tisti, ki

pridejo največkrat prvi na

vrh hriba.

Majico naj-

večkrat

dobijo po

teži (kg) naj-

lažji kolesarji.

Tretja majica

pa je zelena. Ta

se osvoji z lete-

čimi cilji, kar

pomeni, da se med

tekmo postavijo

vmesni cilji. To

majico dobijo po

teži (kg) srednji,

lažji ali težji kolesarji.

Kolesarji morajo veliko trenirati, saj morajo

biti zelo vzdržljivi. Najdaljše proge so čez

250 km.

Nasploh pa je kolesarstvo zelo zabavno!

Maša Kovač, 4. d

DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU

V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru državno

prvenstvo v plavanju za mlajše dečke in dekli-

ce. Tudi sama sem bila tam in sem tekmovala

za Plavalni klub Ljubljana. Plavala sem v več

različnih disciplinah in kategorijah. Ekipno

smo osvojili tretje mesto.

Z Laro M., Laro K. in Ulo pa smo osvojile bro-

nasto medaljo v dekliški mešani štafeti 4 x 50

m. Rezultatov smo bile zelo vesele, še najbolj

pa sta bila vesela in presenečena naša trener-

ja, Sašo in Gregor. Maša Kovač, 4. d

Page 19: Šolski časopis oš valentina vodnika

19

MOJ VZORNIK

Opisal vam bom svojega vzornika Petra Prevca.

Verjetno ste zanj že slišali. Je 22-letni smu-

čarski skakalec, ki je na stopničke stopil že

kar 46-krat. Od tega 12-krat ekipno. V letoš-

nji sezoni je v skupnem seštevku smučarskih

poletov osvojil mali kristalni globus. Zanimivo

je, da je magičnih 250 m ali svetovni rekord v

Vikersundu držal le 1 dan oz. 23 ur, kajti nje-

gov rekord je naslednji dan podrl Anders Fan-

nemel. Rok Popovič, 4. a

NOVAK DJOKOVIĆ

Novak Djoković je slaven teniški igralec in je

prvi na moški teniški lestvici. Rodil se je 22.

maja 1987 v Beogradu, ki je glavno mesto

Srbije. Tenis igra poklicno od leta 2003. Kot

mlad igralec je imel težave z dihanjem in veli-

kokrat ga je tiščalo v prsih. V njegovi knjigi

»Serviraj za zmago« je pisalo, da je težave

poizkusil popraviti z menjavanjem trenerjev,

poleg tega pa je treniral še več ur na dan.

Vendar nič od tega ni pomagalo. Njegov zdrav-

nik ni maral gledati tenisa, gledal ga je le

zaradi svoje žene, ki pa ga je zelo rada sprem-

ljala. Ko sta po televiziji spremljala Djokovića,

ga je ravno takrat začelo stiskati v prsih.

Njegov zdravnik je takrat že vedel, da ni bil

problem v trenerjih ali premalo treningih,

temveč v prehrani. Djokoviću je svetoval, naj

ne je hrane, ki vsebuje gluten. Djoković je

seveda njegov nasvet upošteval in prenehal

jesti hrano z glutenom. S tem je postal bolj

eksploziven, nehalo ga je tiščati v prsih in z

dihanjem ni imel več nobenih težav. Tako se je

začelo Djokovićevo slavno življenje. Danes ima

veliko pokalov. Natalija Babič, 4. a

Peter

Prevc

Novak

Djoković

Page 20: Šolski časopis oš valentina vodnika

20

LAHKIH NOG NAOKROG

EVROPSKA RAZSTAVA O VESOLJU

Razstavo si je bilo mogoče ogledati od 6. do 15. marca, ki je bila na Kongresnem trgu v središču

Ljubljane. Razstava je bila v velikem balonu bele barve. Vstopnine ni bilo, zato je v balon lahko

pokukal vsak. Po razstavi me ni vodil nihče. Najbolj sem si zapomnila, kako satelit Galileo na

Zemljo pošilja podatke, raziskuje vesolje, komete, zvezde in druge planete. Sateliti nam bodo

sedaj lahko pomagali pri kmetijstvu, v prometu (zračni, vodni, cestni) vremenu, poplavah in pot-

resih, zdravstvu. Videla sem še maketo Galilea in Zemlje ter postaje na katerih so prikazane

različne zanimivosti. Zelo mi je bilo všeč, ker obožujem vesolje. Naučila sem se, kdo je Galileo,

kaj je Galileo in kaj dela. Izabela Škornik, 3. c

V kupoli »evropskega vesolja«.

Potujoča razstava na Kongresnem trgu Galilejev teleskop

Page 21: Šolski časopis oš valentina vodnika

21

POČITNICE NA TAJSKEM

Vse se je začelo ko smo se mami, Anže, Arne

in jaz vozili z avtom 5 ur v Milano (drugo na-

jvečje mesto Italije) na letališče za Dubai, iz

njega pa v Bangkok. V Bangkoku smo bili 3 dni

v hotelu Prince Palace. Tretji dan smo šli v

Bangkoku na železniško postajo za Koh Samui.

Na vlaku smo bili v prvem razredu.

Ko smo prišli na Koh Samui, smo šli s trajektom

na Koh Phangan. Na Koh Phanganu smo imeli

lep bungalov čisto zraven plaže. Tri dni smo

bili na plaži, četrti dan pa smo šli z motorjem

na drugo plažo. Tam smo imeli zajtrk na plaži.

Odpravili smo se v mesto, v lekarno, ker se je

mami zastrupila s hrano. Nasproti lekarne je

mami videla tržnico s hrano. Potem smo šli

nazaj v bungalove. Peti dan smo jahali slone.

Malo je bilo strašno, ko je šel po klancu v vodo.

Po krogu s slonom smo šli na severni del otoka,

tam sem se kopal. Ko smo šli nazaj, naju je z

mami zelo zeblo, zato sva se ovila v haljo,

hkrati pa sva se vozila na motorju. Vrnili smo

motorje in se odpravili v bungalove. Šesti dan

smo bili v nacionalnem parku. Zbudili smo se in

odšli na ladjo. Ladja nas je peljala na osamljen

otok, kjer smo se potapljali. Šli smo tudi na

drug otok, kjer smo s kanuji prevozili okoli

otoka. Midva z mami sva bila prva, zato naju je

voditelj peljal po boljši poti. Ko smo prišli, smo

se morali povzpeti po zelo strmih stopnicah.

Hujša je bila pot navzdol. S čolnom smo se

vrnili na ladjo, kjer smo pojedli in odpluli na

Koh Phangan. Ko smo prišli nazaj, smo najeli

motorje ter se odpravili v mesto na tržnico,

kjer smo jedli večerjo. Tri dni smo bili na

otoku Koh Phangan. Nato smo se vrnili nazaj v

Bangkok in odpotovali domov.

Žiga Gorišek, 4. a

Page 22: Šolski časopis oš valentina vodnika

22

Z avtodomom smo v soboto šli v Koper. V

Kopru smo se na parkirišču ustavili, zvečer

smo šli kolesarit. Jedli smo palačinke in

nato kolesarili nazaj do avtodoma. V avto-

domu smo se zavili v spalne vreče. Zjutraj

smo se odpeljali v Fieso. Tam smo na obali

božali gromozanske meduze in pet morskih

ježkov. Tam sem nabirala školjke. V Fiesi

smo polizali sladoled in hranili ribe.

Lorina Pučko, 2. c

V PROSTEM ČASU S KONJIČKI

MENGEŠKA KOČA

S prijatelji smo šli na Mengeško kočo.

Izgubili smo se in pogruntali, kje je prava pot.

Na koncu smo si privoščili krofe.

Lepo je bilo iti s prijatelji na Mengeško kočo.

Živa Anderluh, 2. c

IZLET Z AVTODOMOM

Živa Anderluh, 2. c

Page 23: Šolski časopis oš valentina vodnika

23

Dragi kamni so me začeli zanimati, ko sem bil

star 4 leta. Takrat sem dobil svoj prvi kamen

ametist in začel sem jih zbirati. Trenutno jih

imam več kot 60. Najbolj so mi všeč ametist,

heliodor in labradorit. Ametist je vijolične

barve in ga najdemo v velikih geodah v vulkan-

skih kamninah. Je dokaj razširjen, nam najbli-

žja nahajališča so v Italiji. Heliodor je zlato

rumene barve in je zelo trd. Najdemo ga v

številnih krajih po svetu, še največ pa v Brazi-

liji. Za labradorit je značilen nenavaden odsev.

Če ga obrnemo pod pravim kotom proti svetlo-

bi, se jasno vidijo modrikasti ali mavrični

odsevi. Dragi in okrasni kamni so različno trdi.

Najmehkejši je lojevec, najtrši pa diamant.

Rad obiskujem razstave in iščem kamne na

vsakem izletu. Upam, da bom uspel zbrati

veliko in raznoliko zbirko kamnov.

Vid Milovanovič Šantelj, 3. b

DRAGI IN OKRASNI KAMNI

Labradorit

Heliodor

Ametist

Page 24: Šolski časopis oš valentina vodnika

24

ZA ZALJUBLJENE

Najprej za začetek, kaj je Dan ljubezni?

Dan ljubezni je slovenska evrovizijska

skladba, ki jo je prepevala skupina Pepel

in kri. Je pa tudi himna ljubezni in prija-

teljstva. Združuje in ne razdružuje.

Saj je OK, vendar zakaj pišem o tem? To

si verjetno mislite prav zdaj, ko berete

članek. Dan ljubezni ni le zimzelena

pesem, je tudi dogodek. Vsako leto 23.

maja v en glas zapojemo to pesem po

vsej Sloveniji, prav tako tudi na naši šoli.

Zakaj? Zaradi ljubezni do glasbe, prija-

teljstva in ljubezni kar tako.

Neja Lavrič Smrdel, 4. b

POMLAD IN GREGORJEVO

Prišla je pomlad. Na drevesih začnejo peti ptički. Na gregorjevo spuščamo gregorč-ke in z njimi pozdravljamo pomlad. Na trž-nicah prodajajo rože. V mestu mnogi ume-tniki igrajo in pojejo. Na poljih začnejo saditi. Vsepovsod je lepo.

Lara Grintal Rupert, 2. a Komu bi pa ti podaril svoje srce?

Ema Čuskić, 2. b

Page 25: Šolski časopis oš valentina vodnika

25

Marcel Lovšin, 1. b

Page 26: Šolski časopis oš valentina vodnika

26

1000 IN 1 ŽIVAL

Ko sem se rodila, je bil Grim že v hiši. Zelo rad

je ribe, kosti in brikete. Moj kuža Grim je

nemški bokser. Grim mora iti trikrat na dan

ven, zjutraj, popoldan in zvečer. Grim je star

10 let. Pozna veliko trikov. Plate pomeni lezi,

gip glas, sitzt sedi. Barva kožuha je črno rjava

in bela. Če sreča kakšnega kužka steče k nje-

mu in ga ovohava. Kuža Grim je velikokrat

razigran. Skače, lovi žogo, palico, povodec in

kamne. Seveda je tudi lump in krade z mize,

kadar nas ni doma. Lara Grintal Rupert, 2. a

MOJ KUŽA GRIM

SKOBČEVKA

Latinsko ime je Melopsittacus undulatus.

Skobčevke izvirajo iz Avstralije. V divjini živi-

jo v zelo velikih jatah. V večini so zelene bar-

ve različnih odtenkov. Gojene skobčevke so

lahko belo-modre, rumeno-zelene, modro-

rumene ali eno barvne.

Velike so od 18 do 22 cm, večja je zaradi svo-

jega repa. Na nogi ima 4 prste. Ko stoji na

palici, sta dva prsta obrnjena naprej, dva pa

nazaj. Njegov ozek rep se pri letenju razširi

kot pahljača.

Jedo radič, korenje, jabolko in semena. Kljun

jim raste tako hitro kot nam lasje, zato si ga

morajo redno brusiti.

Udomačene skobče-

vke pokrijemo,

preden grejo

spat.

Govoriti

se nau-

č i j o

zelo hitro, še posebej samčki. Naučijo se lah-

ko veliko besed, tudi stavke. Samci so bolj

družabni kot samice, ker se samice hočejo

samo pariti in imeti mladiče.

Kletka mora biti čim večja. Vsebovati mora

palice za sedenje,

posodico za vodo in

hrano in časopis ali

pesek na dnu kletke

za lažje čiščenje,

sipino kost in lahko

tudi skledico za

kopanje. Ptiček se

lahko kopa tudi pod

curkom vode pod

pipo. Skobčevko je

zelo prijetno imeti

za hišnega ljubljenč-

ka.

Nika Rotar, 3. b

Tjaša Trebše, Lana Milojević, 2. b

Page 27: Šolski časopis oš valentina vodnika

27

HRČKI — PUHASTE KEPICE

Hrčki sodijo med glodalce in so živahni

ponočnjaki. Imajo štiri tačke, na spre-

dnjih tačkah imajo samo štiri prste,

na zadnjih pa pet. Velikokrat se pos-

tavijo na zadnje tačke, da opazujejo

okolico. Imajo zelo dober sluh in

zelo izostren vonj. Njihove oči sta

dva mala črna gumbka, s katerima

zelo slabo vidijo in so skoraj

barvno slepi. Najbolje od vseh

prepoznajo zeleno in rumeno barvo.

To je zelo pomembno pri iskanju hrane. Imajo

12 kočnikov in štiri prednje sekalce. Sekalce si

morajo brusiti vsak dan, saj jim rastejo celo

življenje.

Hrčki so zanimivi, ker imajo ustne mošnje sko-

raj do zadnjih tačk. V mošnje si shranijo hra-

no in ko pridejo v brlog, si jo s tačka-

mi izpraznijo v svojo shrambo. Pri

smrčku imajo drobne brčice, s

katerimi ocenijo širino rova.

Hrčki so zelo ljubki in so priljubljeni

hišni ljubljenčki. A če ga imate

doma, morate paziti, da se vam ne

izmuzne skozi kakšno neopazno odpr-

tino. Če se vam to vseeno dogodi, ga

najlažje privabite z mamljivo solato ali

kakšno drugo dobroto.

Nika Rotar, 3. b

RADA IMAM KONJE

Živjo! Ime mi je Eva in moja najljubša žival je

konj. Ko bom velika, si želim imeti svojega kon-

ja. Želim se tudi naučiti skrbeti zanj in ga jez-

diti. Za začetek vam bom opisala, kako se konj

premika. Premika se tako, da se leva sprednja

in desna zadnja noga premakneta istočasno,

ostali dve nogi pa hkrati. Konj se premika s

štirimi hodi (korak, kas, drnec in najhitrejši

galop). Poznamo različne vrste jahanja. To so

western, preskakovanje ovir in podobno.

Ko se odpraviš na jahanje s prijatelji, si lahko

oblečen tako kot želiš. A, ko

greš na tekmovanje, imaš dolo-

čeno opremo. Na tekmovanju

imajo različne discipline

(western, dirke, preskakovanje

ovir). Obstajajo tudi različne

vrste ovir (zid, prekrižana dro-

gova, širinska ovira oz. okser

ter druge). Tako kot poznamo

različne ovire, prav tako poz-

namo različne pasme konjev. To

s o g a l i n e c , l i p i c a n e c ,

clydesdale, žemaitukas. Upam,

da vam je bilo zanimivo in ste

se naučili nekaj novega o kon-

jih. Eva Mestek, 4. d

Page 28: Šolski časopis oš valentina vodnika

28

KUL-KO MISLIŠ

1.

2.

3.

4.

5.

6.

1

2

3

4

5

6

7

8

1. Katera reka teče počasi,

dela mrtvice?

2. Katero je največje mesto v

panonskem svetu?

3. Kakšen je panonski svet?

4. Katero polje je ob reki Dravi?

5. Kje leži panonski svet?

6. S čim se ukvarjajo v panonskem

svetu?

Nina Potočnik, 5. a

1. Katero je najstarejše zdravilišče v Sloveniji?

2. Kako se imenujejo mineralna voda iz Rogaške Slatine?

3. Katero je najbolj znano zdravilišče v Sloveniji?

4. Koliko zdravilišč je v Sloveniji?

5. Kakšne so vasi v panonskem svetu?

6. Kaj največkrat sejejo na polju?

7. Katera reka teče skozi Mursko Soboto?

8. V panonskem svetu ni hribov, ampak so…

Gal Fortuna, 6. c

Page 29: Šolski časopis oš valentina vodnika

29

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

1. Pomurje, Prekmurje, Štajerska, Dolenjska so …

2. Reka, ki teče ob meji z Madžarsko.

3. Logarska …

4. Gričevnata pokrajina Ha…

5. Dol … je pokrajina.

6. Murska …

7. Sotla, Krka, Drava, Sava so …

8. Včasih je bilo v panonskem svetu mo …

9. Razložena …

10. Mesto, ki se začne na črko B.

11. Ž … industrija

12. Kaj so Radenci, Terme Lendava, Ptujske toplice, Terme Čatež …?

13. Rogaška …

14. Toplice ali ...

Maša Završnik, 5. a

Page 30: Šolski časopis oš valentina vodnika

30

1. Kdaj se začne pouk ? Ob ...

2. Malica je ob … uri.

3. Dan samostojnosti in enotnosti je … decembra.

4. Praznik dela je 1 in ... maja.

5. Božič je … decembra.

1 5 4 2 6 3

8 :3 0 0 2 4

7 1 8 8 7 1

2 5 3 9 6 4

8 4 1 0 :0 5

0 7 1 3 4 7

KUL-KO MISLIŠ

NAUČIMO SE NEMŠKO

Za nemški slovar sva se odločili, ker imava prvič v 4. razredu nemški jezik in se ga radi

učiva. Uči naju učitelj Jože Franko. Pri pouku se učimo predstaviti samega sebe, spozna-

li smo tudi nemško abecedo in števila. V nemškem jeziku znamo povedati, kje živimo, naš-

teti pohištvo, šolske potrebščine in barve. Jezik nama je všeč zaradi naglasa.

Radi bi vaju naučili nekaj besed za šolske potrebščine.

Ana Boštjančič in Ula Šetina, 4. c

SKRIVANKA

Page 31: Šolski časopis oš valentina vodnika

31

MINUTA ZA OKUS

Vid Milovanovič Šantelj, 3. b

Page 32: Šolski časopis oš valentina vodnika

32

Ne jem zajtrka, čeprav je

to najpomembnejši obrok

dneva.

Kosilo jem okoli dveh.

Vsebuje veliko vitaminov,

mineralov in ogljikovih

hidratov.

Večerjo jem okoli osmih.

Vsebuje zelenjavo in malo

maščobe.

Največkrat pijem

cedevito ali pa čaj.

Ponavadi jem testenine,

riž in pa veliko zelenjave.

Ker sem vegetarijanka,

moje kosilo vključuje

več vitaminov in zdravih

maščob.

Za večerjo jem zeleno

solato s paradižnikom in

kumarami, z dodatkom kisa

in soli.

Rada jem sladkarije čokolade, bombone, sladoled …

Ampak še rajši jem sadje: jabolka banane, pomaranče,

grozdje in veliko več …

GLAS IZ KUHINJE

Ajda Beltram, 9. a

Page 33: Šolski časopis oš valentina vodnika

33

Kako se vedemo v knjiž

nici?

Ustrezno obkroži.

1. Knjige mečemo s polic, se deremo in jemo čips.

2. Tiho beremo knjige. Ko jih preberemo, jih vrnemo na svoje mesto.

3. V knjižnico prinesemo zvočnike in naglas predvajamo pesmi znanih pevcev.

4. Trgamo knjige in plezamo po policah.

5. Se glasno pogovarjamo s sošolci.

6. Delamo papirnate ladjice iz listov knjig.

7. Učencem, ki se učijo, zlijemo vodo na glavo, da se bodo lažje učili.

Kako se vedemo pri pouku? Ustrezno obkroži.

1. Medtem ko nekoga grizemo, drugega še boksamo. 2. Vedemo se pouku primerno in poslušamo učiteljico. 3. Prijateljem pošiljamo SMS sporočila. 4. S prijatelji se igramo križce in krožce. 5. Smo glasni in zbujamo pozornost. 6. Razgrajamo, kričimo, vreščimo, da nas učiteljica pokliče k svoji mizi.

ANKETA ZA BRALCE

Page 34: Šolski časopis oš valentina vodnika

34

Kako se vedemo pri malici v šoli?

Ustrezno obkroži.

1. Pri malici govorimo, se pljuvamo, hrano mečemo stran, se hihitamo in

govorimo s polnimi usti.

2. Pri malici se lepo vedemo, jemo z zaprtimi usti ter ne cmokamo. Sedimo

za mizo, v miru ter kulturno obedujemo. 3. Naredimo vojno s hrano, se obmetavamo s hrano ki je ne potrebujemo.

4. Jemo elegantno in prefinjeno po bontonu, govorimo s praznimi usti ter

poslušamo sogovorca. 5. Ko jemo, govorimo s polnimi usti, tako da vsi vidijo prežvečeno hrano v

ustih. Morda jim s tem povečamo apetit.

Če si na večino vprašanj odgovoril z odgovorom števil-ka 2, si prepuščen k nadaljnjemu šolanju, v nasprotnem primeru pa naj te

starši vpišejo ponovno v vrtec, kjer ti bodo menjali pleničke in naučili lepega vedenja od a-ž.

Kako se vedemo na avt

obusu?

Ustrezno obkroži.

1. Sedimo, jemo, ter ignoriramo prošnje starejših ljudi.

2. Se vedemo lepo, vendar ko pride kakšen starejši občan, mu vljudno

odstopimo mesto.

3. Skačemo, se deremo, plešemo in počnemo vse razne neumnosti, saj nam

ni mar kaj si drugi mislijo o nas.

4. Na avtobusu pljuvamo druge ljudi, jih brcamo in kričimo, se lovimo in ne

poslušamo učiteljev.

5. Na avtobusu se ruvamo, tako da drugi občani nimajo prostora zase, mi pa

se jim smejimo.

Page 35: Šolski časopis oš valentina vodnika

35

TEMA MESECA: MOJA VARNOST

Ali obstaja kraj, kjer ne maram biti? Ta kraj

se klet imenuje. Je zelo temna, a na srečo

imamo luči. No, enkrat upam, da se strahov

znebim.

Jakob Vid Džordževič

Ne počutim se varno v dvigalu, ker je t a m

strašno in se bojim, da se bo ustavi-

lo. Grozno se počutim,

če se kdo prepira z mano

ali mi govori grde bese-

de.

Tara

Kadar sem ob svojih

starših, babici in dedku,

se počutim varno. Kadar

sem varna, se počutim

prijetno in vem, da se

bom znašla, kadar

bom v nevarnosti,

Silvana Ramič

Če bi se manj pretepali,

bi se imeli na svetu lep-

še, manj bi jih umrlo,

manj vojn bi bilo in vsi se bi bolje počutili.

Aleš

Kadar me kdo užali, sem žalosten in jezen.

Kadar imam slab dan, sem včasih tudi sam

nesramen. Takrat se skregam s sošolci ali z

mamo, vendar se hitro pobotava.

Nik

Zelo neprijetno mi je bilo, ko sem videl, da so

se večji fantje stepli pred našo šolo. Zelo se

bojim letal in cest, ki peljejo poleg prepada in

po mostu. Ne maram ljudi, ki kričijo in se

tepejo. Če vidim pretep, se počutim ogrožene-

ga. Zelo prestrašen sem v večjih kolonah. Naj-

lepše mi je pri moji družini.

Matija Peternel

Ko prihajam v šolo ali odhajam, se počutim

neprijetno, ker na klopcah sedijo starejši fan-

tje, ki se čudno obnašajo. Ko sem v družbi

starejših znancev, se

počutim varno, ker vem,

da me imajo radi in me ne

bi zavrgli. Nase

sem ponosna, ko

naredim kaj dob-

rega, ko komu

pomagam in ko me

kdo pohvali. Takrat se

počutim varno.

Zarja

Nekega dne sem ravnokar

šel ven iz šole, ko je večji

fant je prišel k meni in mi

rekel, da imam 5 minut

časa, da zbežim, drugače

me bo pretepel. Star sem

bil 7 let. Hodil sem v prvi

razred. Moje srce je bilo tako hitro,

d a sem, ko sem prišel domov mojega očija

še eno uro držal za roko.

Miha Cankar

Če te nekdo zmerja, mu reci:« Nehaj me

zmerjat, to mi ni všeč!« Če neha, super! Če pa

ne neha, povej odraslemu, učiteljici ali star-

šem.

Lea Bendra

Učenci 5. b razreda

UČENCI SO NAM ZAUPALI ...

Page 36: Šolski časopis oš valentina vodnika

36

INTERVJU Z GOSPO RAVNATELJICO VESNO ŽAGAR GABROVŠEK

Dober dan. Ime mi je Izabela in prihajam s šolskega časopisa. Hvala, da ste si vzeli čas

za intervju.

Gospa ravnateljica, kaj je vaše delo?

Najprej tudi tebi en lep dober dan. Z veseljem sem se odzvala na povabilo. Izredno vesela

sem, da ste že tako majhni otroci z razredne stopnje pripravljeni delati šolski časopis z razli-

čnimi prispevki.

Moje delo je zelo raznoliko. Vodim šolo Valentina Vodnika, ki je zelo velika, ena izmed največ-

jih šol v Ljubljani. Imamo več kot 700 otrok in 95 zaposlenih, ki delajo v treh stavbah in zato

je delo zelo odgovorno. Skrbim za vas, otroke in vodim učiteljski zbor.

Koliko ur na dan delate?

Ja, kar veliko ur, 8 ur je najmanj. Delo nosim domov, kjer razmišljam o svojih odločitvah, o

kakršnihkoli problemih in novih projektih ter idejah, o katerih se potem skupaj z učitelji tudi

pogovorim.

Ali ste kdaj kaj poučevali ali še zdaj kaj poučujete?

Ja sem, slovenščino. Bila sem tudi v podaljšanem bivanju. Ker smo tako velika šola, sedaj kot

ravnateljica več ne poučujem. Veliko sem v razredu, kjer opazujem pouk, delo učiteljev in

sodelovanje ter znanje učencev.

Katero šolo ste končali?

Končala sem dve fakulteti. Zaključila sem študij na Pedagoški fakulteti, smer slovenščina in

srbohrvaščina, tako je bilo včasih. Nato pa sem študirala še na Fakulteti za organizacijske

vede in pridobila naziv diplomirani organizator dela.

Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni?

Učiteljica.

Kaj radi počnete v prostem času?

Rada berem in hodim v naravo. Imam tudi majhnega kužka, s katerim greva vsaj trikrat na dan

na sprehod.

Hvala.

Intervju je pripravila Izabela Škornik, 3. c.

INTERVJU

Page 37: Šolski časopis oš valentina vodnika

37

Kakšno je vaše delo na naši šoli?

Jaz sem tukaj študent s Fakultete za šport in

opravljam prakso na vaši šoli. To je obvezni

del, ki ga moramo vsi študentje opraviti na

šoli. Za zaključek pa imamo še nastop, ki

izgleda kot vodenje ure.

Kako se počutite na naši šoli?

Moram reči, da je šola zelo prijetna. Všeč mi

je bilo, ker sem delal z mlajšimi, veliko sem se

naučil.

Ali se ukvarjate s kakim športom?

Že 16 let se ukvarjam s smučarskimi skoki.

Od leta 1999 do danes sem še vedno aktiven,

tako da imam veliko izkušenj s tega področja.

Zakaj ste se odločili za ta šport?

Za ta šport me je navdušil moj brat. Najprej

sam se sam naučil skakati z alpskimi smučmi.

To je bilo, ko sem bi star 4 leta, pri 6ih letih

pa so me starši vpisali v klub Ilirija iz Ljublja-

ne. V ta klub sem hodil 12 let, zdaj sem pa že

4 leta v SSK Ihan. To je klub v Domžalah in

tam bom tudi nadaljeval svojo športno pot.

Kaj vam je pri smučarskih skokih najbolj

všeč?

Všeč mi je šport sam, zato tudi z veseljem

opravljam treninge in vse kar spada zraven.

Drugače pa mi je najbolj všeč občutek v zra-

ku, ki mi daje občutek svobode.

Ali je kaj, kar vam ni všeč pri tem športu?

Niti ne. Skoki so specifičen šport in če želiš

postati dober, je tako kot pri vsakem drugem

športu, vanj moraš veliko vlagati. Vendar, ko

na koncu dosežeš lep rezultat, se to vse

poplača.

Ali je ta šport nevaren?

Ne. Vsi imajo ta šport kot zelo nevaren. Lah-

ko rečem, da je v tem športu zelo malo poš-

kodb. Verjetno je v alpskem smučanju ali pri

nogometu več poškodb, kot pa pri skokih.

Kje ste postavili svoj osebni rekord?

Svoj osebni rekord sem postavil v Planici, in

sicer letos, 212,5 metrov. To je ena lepa spo-

dbuda za naprej.

Kdo je vaš vzornik, če ga imate?

Imel sem vzornika kot mlajši, sedaj ga nimam.

V mlajših letih je bil to Jane Ahonen.

Kaj pa počnete v prostem času?

Veliko prostega časa nimam, drugače pa se

ukvarjam z vsemi športi (nogomet, tek, kajta-

nje). Poskušam čim več novih stvari.

Kakšni so vaši načrti za naprej?

Načrti za naprej so, da zaključim študij v

letošnjem letu in da pridem v B reprezentan-

co. Vse poti so odprte in upam da bo v prihod-

nosti to en cilj, pri katerem bom lahko naredil

kljukico.

Ali se sedaj bolj vidite kot učitelj športa

ali smučarskega skakalca?

Trenutno se vidim bolj v vlogi smučarskega

skakalca. Verjetno, ko bom zaključil športno

kariero, bo to vloga v šoli ali v športu.

Intervju sta pripravila Rok Popovič in Žiga Gori-

šek, 4. a

INTERVJU Z GAŠPERJEM, ŠTUDENTOM NA PRAKSI

Page 38: Šolski časopis oš valentina vodnika

38

PRIKLON UMETNOSTI

DESETA HČI

Ali v svojem razredu kdaj koga izločite in nehote (hote) prizadenete?

Na točno to je verjetno mislila ga. Svetlana Makarovič, ko je pisala lib-

reto za opero Deseta hči.

Zgodba govori o tem, kako 9 sester izloči deseto, ker je drugačna, se

jim ni podredila, ima dve cifri … K materi, ki se je vedno trudila biti pra-

vična, je ob polnoči priletel netopir s

prstanom v zobeh in za dolgih sedem

robidovih let izgnal deseto hči. Ta je

rešitev iskala v gozdu in pri vodi. Njene

zadnje besede pred koncem so:

»Reci mi, reci deseta hči, kaj je na koncu tvoje poti? Mogoče

molk, mogoče pesem ali pa bel robidov cvet.«

Da bi bilo manj dolgočasno, sem naredila tudi krajši pogovor z režiserjem

Rocc-om.

Kako ste začeli s predstavo?

Pred enim letom in pol smo se srečali libretistka Svetlana Makarovič, sklada-

telj Milko Lazar in jaz.

Za kaj ste porabili največ časa?

Pol leta je porabil libreto, tri četrt leta glasba in dva meseca priprava pev-

cev.

Kaj vam je bilo pri predstavi najtežje?

Odrska tehnika (v predstavi pokaže vse zmožnosti odra).

Kaj vam je bilo pri predstavi najlažje?

Vaje in koreografija.

Ali bi zdaj, ko vidite predstavo kaj spre-

menili?

Mogoče več otrok.

Zelo zanimivo je bilo videti, kako predstava nastaja.

Čez zgodbo pa nas popelje Grajski norec, ki je edini lik, ki pozna nadaljeva-

nje. Neja Lavrič Smrdel, 4. b

Miro Sabo

Svetlana Makarovič

Gregor Luštek

Rocc

Marko Hribernik

Page 39: Šolski časopis oš valentina vodnika

39

ZAHVALA

Ob koncu se želim zahvaliti prav vsem učencem in učiteljem, ki so

sodelovali pri nastanku časopisa. Še posebej sem ponosna na

učence razredne stopnje, ki so z velikim veseljem in navdušenjem

pisali prispevke ter tedensko prinašali svoje izdelke. To je bila za

vse nas super izkušnja. Naš namen je bil, da otroci skozi pisanje in

risanje na svoj način izrazijo ustvarjalnost. Pomembno je, da jih

pri pisanju ni bilo strah motiti se, da so poskusili, četudi so nare-

dili kakšno napako. Sir Ken Robinson, angleški avtor in mednarodni

svetovalec s področja izobraževanja za umetnost, pravi: »Kdor si

ne upa zmotiti se, bo zelo težko originalen, bo zelo težko ustvar-

jalen.«

Naš prvi časopis je pisan, živahen in pester. Drugačen je od prejš-

njega. Veseli smo sprememb. Mi se bomo še naprej trudili biti

pogumni, drzni, razmišljujoči in radovedni. Drugačni. Ne pozabite,

da je to tisto, kar daje vsakemu izmed nas/vas poseben čar.

Katarina Pavliha

Page 40: Šolski časopis oš valentina vodnika

40