OLSKI LETOPIS GIMNAZIJE JOETA PLENIKA LJUBLJANA

Download OLSKI LETOPIS GIMNAZIJE JOETA PLENIKA LJUBLJANA

Post on 31-Dec-2016

236 views

Category:

Documents

1 download

TRANSCRIPT

  • OLSKI LETOPISGIMNAZIJE JOETA PLENIKA

    LJUBLJANA2014/2015

  • 3

    Dragi in spotovani dijakinje, dijaki, uiteljski zbor s sodelavci, stari

    in strokovna javnost, letonji olski letopis se ponaa z odliko, saj je peti

    po vrsti. V upanju, da boste tudi vi tako ocenili skupno delo dijakinj, dija-

    kov, profesoric in profesorjev, vam predstavljamo mozaik ivljenja in dela

    nae ole, doseke in priznanja naih dijakinj, dijakov in njihovih uiteljev

    oz. mentorjev ter sodelavcev ole, uresnienih v viziji ole V VZPODBU-

    DNEM OKOLJU DO ZNANJA ZA JUTRI!.

    Osnovni namen gimnazije je vsem dijakinjam in dijakom omogoiti, da doseejo naj-

    ve v svoji zmogljivosti, in spodbujati njihovo kreativnost, samostojnost in solidarnost.

    Med drugim olsko okolje vzpodbuja dijake, da razvijajo obutek pripadnosti veji, iri

    globalni skupnosti. Pri tem so nepogreljivi strokovna razlaga in pomo ter mentorstvo

    izkuenih profesoric in profesorjev.

    Soitje dijakinj, dijakov, profesoric in profesorjev je pisana in ivahna izobraevalna

    ustanova, v kateri poteka mnogo razlinih aktivnosti v uilnicah in izven njih ter celo v

    uilnici na prostem, ki jo predstavlja olski vrt na mali terasi. V ospredju izobraevanja je

    aktivnost dijakinj in dijakov, ki morajo prevzemati lastno odgovornost za lep uni uspeh.

    Medsebojni odnosi vseh pa se udejanjajo v spotovanju razlinosti in strpnosti, v veselju

    in zagnanosti ter v prijateljstvu.

    Projektno delo se je nadaljevalo s projekti Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompe-

    tenc 21. stoletja, Timski pouk, Obogateno znanje tujih jezikov 3, Samoevalvacija, RT in

    Digitalno opismenjevanje in medpredmetno povezovanje. Njihovo delo je predstavljeno

    v poroilu vodij projektov. Posebej smo ponosni na olski vrt na mali terasi, ki je bil po-

    stavljen spomladi in je doivel polno rodnost ter bogato nagradil snovalce in izvajalce.

    Dijakinje in dijaki so prejeli pohvale, priznanja in nagrade na razlinih podrojih svoje-

    ga delovanja. To jih vzpodbuja, da aktivno sodelujejo v razlinih obolskih dejavnostih

    in se razvijajo v iroko razgledane osebnosti. Svoje talente so predstavili tudi izven meja

    z gledaliko predstavo v francoini na mednarodnem festivalu FETLYF.

    Jeseni bodo v olske klopi sedle nove generacije prvoolcev in mozaik ivljenja in

    dela nae ole se bo obogatil z novimi doseki. Naj jim bo vpogled v delo ole pretekle-

    ga olskega leta vzpodbuda, da bodo z voljo in z znanjem marsikaj dosegli, ter spozna-

    nje, da na poti do cilja niso sami, saj jih spremljajo profesorice in profesorji.

    Profesoricam in profesorjem se zahvaljujem za zanimiva poroila o delu in o dose-

    kih naih uspenih dijakinj ter dijakov, njihovih mentoric in mentorjev, profesoricama

    Mojci Kolenik in Simoni Granfol pa za zbiranje in urejanje petega olskega letopisa

    2014/2015 Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana.

    V Ljubljani, 15. julij 2015 Ravnatelj Anton Grosek, prof. pedagogike

    V vzpodbudnem okolju do znanja

  • 4 5

    e nedograjeni stavbi na ubievi 1 in se v olskem letu 1947/48 preimenovala v VI.

    gimnazijo.

    1958 sta se Klasina gimnazija s Preihove 8 in VI. gimnazija s ubieve 1 zdruili

    v IV. gimnazijo, ki je leto dni delovala v prostorih na Preihovi 8. Septembra sta se

    zdruili IV. gimnazija in II. gimnazija na Poljanah ter se preselili v zgradbo na ubie-

    vi 1. Dobili sta naziv II. gimnazija (splona in klasina).

    Leta 1963 sta se gimnaziji znova razdruili in v zgradbi na ubievi je ostala II.

    gimnazija. Ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja 1976 je dobila ime Gimnazija Ivana

    Cankarja.

    Z uvedbo usmerjenega izobraevanja 1981 je ola postala Srednja ola Ivan Can-

    kar za splono kulturo in elektroenergetiko. Oddelki za splono kulturo so se 1982

    preselili na Strossmayerjevo 1, kjer je v letu 1984/85 olanje zakljuila zadnja gene-

    racija dijakov pod nazivom ole s ubieve 1. Septembra 1982 se je na ubievo pre-

    selila Srednja zdravstvena ola (Srednja ola za medicinske sestre in Babika ola).

    Splone predmestno na njej pouevali profesorji Gimnazije Ivana Cankarja.

    V olskem letu 1990/1991 so se pod okriljem Srednje zdravstvene ole odprli

    trije gimnazijski oddelki. ola je dobila ime Srednja zdravstvena ola in gimnazija

    Ljubljana. Naslednje olsko leto se je gimnazijski del raziril e na devet oddelkov.

    Leta 1997 se je Srednja zdravstvena ola preselila v novo zgradbo na Poljansko

    cesto. S olskim letom 1997/98 je gimnazijski del ole, ki je ostal na ubievi 1, dobil

    naziv Gimnazija Joeta Plenika Ljubljana.

    S pravnomono odlobo o denacionalizaciji so 27. 08. 2004 olski prostori Gi-

    mnazije Joeta Plenika Ljubljana postali last Ministrstva za olstvo in port. Leta

    2008 je bila gimnazija z Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne de-

    diine na obmoju obine Ljubljana Center med Akerevo, Tivolsko in Slovensko

    cesto razglaena za arhitekturni spomenik.

    Prostorska ureditev Gimnazija Joeta Plenika ima 22 uilnic, 1 laboratorij za kemijo, 1 laboratorij za bi-

    ologijo, 1 uilnico za raunalnitvo, 17 pisarn in kabinetov za uitelje ter jedilnico in

    razdelilnico hrane v kleti. Pouk portne vzgoje poteka v prostorih portnega centra

    Tivoli. Glede na vpisano tevilo dijakov primanjkuje nekaj uilnic, vendar se reuje

    prostorska stiska tako, da ima vsak razred 1x tedensko pouk v popoldanskem asu.

    Od 2015 pa je ola bogateja za 1 zeleno uilnico na prostem, ki se nahaja na terasi

    v 3. nadstropju. V medijih je bilo med drugim zapisano:

    Gimnazija Joeta Plenika Ljubljana je v svoji zgodovini ve kot stoletnega ob-

    stoja zamenjala veliko nazivov in doivela tevilne selitve.

    Leta 1896 je bila pod okriljem ljubljanskega upana Ivana Hribarja in z denarno

    pomojo Josipa Gorupa, veletrgovca in veleposestnika z Reke, ustanovljena Mestna

    vija deklika ola, ki je svoje prostore dobila v Zoisovi hii na Bregu 20. Mestni

    dekliki licej, ustanovljen 1907, se je preselil v novo poslopje Mladike na Bleiweisovi

    cesti. Vija deklika ola se je zdruila z licejem, v poslopju pa so bili e osnovna in

    gospodinjska ola, trgovski teaj in internat. Zaradi potreb asa je vodstvo liceja se-

    stavilo uni nart za ensko realno gimnazijo in reformno ensko realno gimnazijo.

    V olskem letu 1919/20 se je odprl prvi razred Mestne enske realne gimnazije in

    peti razred Reformne enske realne gimnazije. Licej je prenehal delovati v olskem

    letu 1924/25. Mestna enska realna gimnazija se je od leta 1936 postopoma preobli-

    kovala v ll. dravno ensko realno gimnazijo.

    Zaradi italijanske zasedbe Mladike leta 1942 si je morala ola poiskati nove pro-

    store na loenih lokacijah. Po koncu vojne so Mladiko spremenili v vojako bolnico,

    zato vrnitev v stare prostore ni bila ve mona. ola je dobila nove prostore v takrat

    Zgodovina ole

  • 6 7

    Vzdrevanje in varovanje ole: Botjan Break (vzdrevalec une tehnologije); Drago orevi (hinik); Mevlida

    ejvanovi Debi, pela Strelec, Vukica uki, Muniba Bajramaj in istilni servis

    AKTIVA (ienje ole); SINTAL (varovanje ole)

    Prehrana: Na oli je bila v razdelilni kuhinji organizirana topla olska malica v vrednosti 2.42

    EUR(cena brez subvencije). Dijaki so lahko naroili tudi zajtrk (1.40 EUR) in olsko ko-

    silo (3,40 ali 4,20 EUR). Tople obroke je za nas pripravljal zunanji dobavitelj Slorest. V

    povpreju je bilo na malico naroenih okoli 400 dijakov. Dnevno je bilo zagotovljenih

    osem jedilnikov, od katerih so bili tirje mesni, tirje brezmesni (topli in hladni) in po

    potrebi ustrezni dietni obrok. Dijak, prijavljen na olsko malico, je imel monost izbire

    menija teden dni vnaprej preko e-Asistenta. V primeru odsotnosti se je preko eA lahko

    odjavil za naslednji dan. Priblino 200 dijakov je prejemalo subvencionirano malico

    (40%, 70%, 100% subvencija). Malico so dijaki pojedli v asu glavnega odmora v jedil-

    nici oziroma po razporedu v razredu. Malica je bila zagotovljena za vse dijake tudi na

    portnem dnevu in ekskurziji, prevzeli so jo na avtobusu. olska kosila za dijake in za-

    poslene so bila organizirana e v restavraciji Romansa 1971 (8.00 EUR) in Restavraciji

    2000 (4.20 EUR) v Maxi-ju.

    vir: (http://www.deloindom.si/ekoloska-pridelava/urbani-vrt-na-strehi-ljubljanske-gimnazije)

  • 8 9

    Uiteljski zbor

    Ime in priimek profesorice/profesorja Predmet

    Razredniarka/razrednik

    Nadomestni/-a razredniarka/razrednik

    Darinka Ambro SLO 4. E

    Miranda Bobnar FRJ 4. B

    Botjan Bojadiev MAT 3. A

    Alenka Cvetkovi MAT 3. B

    Sabina arman (do nov. 2014) PJ 2. E

    Vesna eh tok (od feb. 2014) FRJ

    Marija Detela Perko GLA 1. G

    Soizic Dupuy Roudel FRJ

    Anton Grosek, ravnatelj

    Botjan Bojadiev, pomonik ravnatelja

    Tajnitvo in raunovodstvo: Milena Jazbinek (poslovna sekretarka), Tina

    Urih (raunovodska referentka), Damjan Herti (pisarniki referent)

    olska svetovalna sluba: Marja Jager igon in Nua Ferjani

    olska svetovalna sluba je vodila vpisni postopek, pomagala dijakom, ui-

    teljem in starem pri reevanju morebitnih teav in se ukvarjala z dijaki s po-

    sebnimi potrebami.

    Knjinica: Nada Paki, Maja Pavi

    olska knjinica obsega arhivski del in italnico, kjer imajo dijaki tudi monost

    uporabe raunalnika.

    V italnici potekajo razline aktivnosti: dijaki se uijo, akajo na pouk, pote-

    kajo razlini sestanki, vasih pouk manjih skupin in individualno delo z dijaki.

    V letonjem olskem letu imamo ob koncu evidentirano 25 064 enot. Od tega

    smo letos poveali obseg za 354 enot v skupni vrednosti priblino 5113 evrov.

    Naroeni smo na 55 razlinih asopisov in revij za dijake in uitelje.

    V ubeniki sklad je bilo vkljuenih 27 naslovov ubenikov. Dijaki so si lahko

    izposodili celoten komplet ubenikov ali posamezne ubenike po izbiri. U-

    benike si je izposodilo 664 dijakov.

    Ravnateljstvo in sodelavci

  • 10 11

    Ime in priimek profesorice/profesorja

    Predmet Razredniarka/razrednikNadomestni/-a

    razredniarka/razrednik

    mag. Ignacio Escriche Rubio PJ

    Jasna Fajfar MAT 4. F

    Nua Ferjani PSI 2. G

    mag. Joica Flis Sujan ANJ, NEJ 3. C

    dr. Nadja Gnamu LUM, UZG 2. D

    Jasna Gradiar VZ 1. D

    Simona Granfol NEJ 4. A

    Marija Gruden LAB KEM 1. B

    Anja Grini VZ

    Dominika Hudnik PSI 2. B

    Dezider Ivanec MAT 1. G

    Karolina Ivanec MAT 2. C

    Goran Jablanov VZ 1. A

    Robert Jamnik LAB FIZ

    Ida Janar GEO 1. E

    Urula Kastelic Vukadinovi SLO, PJ 4. E

    Sonja Kitak FIZ 1. E

    Barbara Klemeni ANJ, PJ 4. D

    Marko Kolbezen VZ 3. E

    Mojca Kolenik SLO 3. D

    Andreja Koelj INF 1. F

    Helena Kregar KEM 3. A

    Aleksandra Saka Kuan KEM 1. C

    Irena Kuma Kova VZ 3. C

    dr. Terezija Krbus GEO 2. F

    Sabina Lepen Nari BIO 3. F

    dr. Andrej Leskovic FIL, SOC 4. F

    Pia Lenik Buar ITJ 4. C

    mag. Branka Marini ANJ

    Ana Medveek VZ

    Melita Megli VZ 2. F

    Darja Mlakar SOC, ZGO 1. C

    Cvetka Mlinar NEJ 4. D

    Ime in priimek profesorice/profesorja

    Predmet Razredniarka/razrednikNadomestni/-a

    razredniarka/razrednik

    Judita Mohar SLO 4. B

    Katarina Nagode SLO 3. B

    Nada Paki LAJ 3. F

    Irena Paradik Kovai ZGO 4. C

    Martina Peenko tuhec UME 2. E

    Majda Peec FIZ 4. A

    mag. Mojca Podlipnik KEM 2. B

    mag. Andrea Premik Bani BIO 1. B

    Jurij Robi LAB BIO

    Daa Rozmus FIZ

    Joe Senica VZ 3. F

    mag. Darja Silan BIO 2. A

    Alenka Smole Legat NEJ 1. D

    Marua Sotler Wedam (od feb. 2014) BIO

    Lara Stele alamon SLO 2. G

    Nataa ipek SLO 3. E

    Antonija pegel Razbornik MAT 3. D

    Anamarija timec ZGO 4. G

    mag. Selma tular Mastnak MAT 3. G

    Svit turm GEO, ZGO 2. C

    John N. Tomford William ANJ

    mag. Joica Virk Rode SOC

    Veronika Vizjak PJ

    mag. Tomi Zebi INF 1. A

    Irena Zorko Novak ANJ 3. G

    Maja Zupe ANJ 1. F

    iva eljeznov SLO 2. D

    Pripravnice v olskem letu 2014/15: Tamara Gorup (slovenina), Bojana Petkovi (panina), Maja

    Rabi (geografija in zgodovina), Ana Zupani (sociologija in japonina).

    Zunanji sodelavci in sodelavke: Boris Kham, Ana Zupani (teaj japonine), dr. Reinhardt Zhlke

    (Nem. jezik. diploma), WangXiao, dr. Katja Simoni (teaj kitajine), Sao Stare (Improliga).

  • 12 13

    Svet ole- 5 predstavnikov delavcev ole: Jasna Fajfar, Barbara Klemeni (predsednica),

    Sabina Lepen Nari, Andrej Leskovic, Nataa ipek (podpredsednica)

    - 2 predstavnika dijakov: Petra Doles, Tamir Morris Potokar Grays

    - 3 predstavniki Sveta starev: Vojko Kunaver, predsednik Sveta starev, Andreja

    Novak, Karmen Uglei, podpredsednica Sveta starev

    - predstavnika ustanovitelja Vlade RS: Andrejka rtanec, Iris Gaube Koroec

    - predstavnik MO Ljubljana: Iztok Kordi.

    Sreanja lanov sveta ole in obravnavana problematika:

    1. SESTANEK SVETA OLE 12. 9. 2014, KORESPONDENNA SEJA

    Dnevni red:

    1. Odloanje o soglasju sveta ole k zaposlitvam.

    2. SESTANEK SVETA OLE 25. 9. 2014

    Dnevni red:

    1. Pregled in potrditev:

    - zapisnika 2. sestanka sveta ole z dne 26. 02. 2014

    - zapisnika 2. korespondenne seje z dne 21. 3. 2014

    - zapisnika 3. korespondenne seje z dne 12. 9. 2014

    2. Poroilo o delu v olskem letu 2013/2014 (poroa g. ravnatelj)

    3. Predstavitev Letnega delovnega narta GJP za olsko leto 2014/2015 (predstavi g. ravnatelj)

    4. Pritobena komisija za olsko leto 2014/2015

    5. Predlogi in pobude lanov sveta ole

    6. Razno

    3. SESTANEK SVETA OLE 19. 2. 2015

    Dnevni red:

    1. Pregled in potrditev:

    - zapisnika 3. sestanka sveta ole z dne 25. 9. 2014

    2. Predstavitev in sprejem letnega poroila za leto 2014; raunovodsko poroilo

    2014 z izkazi in pojasnili in poslovno poroilo za leto 2014 (predstavita ravnatelj

    in raunovodkinja)

    3. Predstavitev in sprejem finannega narta za leto 2015 (predstavita ravnatelj in

    raunovodkinja)

    4. Poroilo o informativnem dnevu (poroa ravnatelj)

    ORGANI OLE5. Predstavitev predloga zaetka postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za

    ureditev in izgradnjo dvigala

    6. Ocena delovne uspenosti ravnatelja za leto 2014

    7. Razno

    4. SESTANEK SVETA OLE 6. 5. 2015, KORESPONDENNA SEJA

    Dnevni red:

    1. Omejitev vpisa za olsko leto 2015/16.

    5. SESTANEK SVETA OLE 14. 5. 2015

    Dnevni red:

    1. Pregled in potrditev:

    - zapisnika 4. sestanka sveta ole z dne 19. 2. 2015,

    - zapisnika korespondenne seje z dne 6. 5. 2015.

    2. Predstavitev in sprejem finannega narta za leto 2015 (predstavita ravnatelj in raunovodkinja)

    3. Razno

    olska maturitetna komisijalani: Alenka Cvetkovi, Anton Grosek (predsednik), Dominika Hudnik, Mojca Ilc Kljun

    (zunanja lanica), Robert Jamnik, Cvetka Mlinar, Tomi Zebi (tajnik), iva eljeznov

    olska maturitetna komisija je skrbela za pripravo, organizacijo in izvedbo mature

    na oli. V olskem letu 2014/15 je spomladi v 7 etrtih letnikih maturo opravljalo 193

    dijakov. Vsi dijaki so obvezno opravljali maturo iz slovenine, matematike in tujega

    jezika. Na nai oli so lahko izbirali med pripravami na naslednje izbirne predmete:

    tuji jeziki (ki se jih pri nas pouujejo), zgodovina, umetnostna zgodovina, geografija,

    biologija, kemija, fizika, informatika, psihologija, sociologija in filozofija. Spomladi je

    31 dijakov opravljalo fiziko, 18 dijakov biologijo, 58 dijakov kemijo, 7 informatiko, 37

    dijakov geografijo, 17 dijakov zgodovino, 18 dijakov sociologijo, 11 dijaki filozofijo, 87

    dijaka psihologijo in 34 dijakov umetnostno zgodovino. Angleino je opravljalo 165

    dijakov, nemino 16 dijakov, francoino 10 dijakov in 29 panino. Na drugih olah

    je po ena dijakinja opravljala ruino, italijanino in likovno teorijo.

  • 14 15

    13

    Poslanka GJPL v Parlamentu DOS-a

    L k C

    Dijaka skupnost GJPL

    lani so vsi dijaki Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana

    DOSDijaka organizacija Slovenije

    Zdruuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresnievanje.

    Predsednik Rok Omahen

    Predsedstvo DS GJPL Gal Zorko, Rok Omahen, Simon Debeljak, Tamir

    Morris Potokar Grays, Tim Maver

    Dijaki odbor Sestavljen iz dveh predstavnikov

    vseh razredov (56 dijakov)

    Namestnik predsednika Tim Maver Zapisnikar

    Sabina Golji

    Komisije za posebne naloge Volilna komisija: Adam Bec

    Matic Kovai Nika Maleti

    Varuhi dijakovih pravic GJPL Nika Maleti

    Laura Antoni Maja oba

    Predstavnika dijakov v Svetu ole Petra Doles in Tamir Morris Potokar Grays

    Predstavnik dijakov v upravnem odboru olskega sklada

    Luka uper

    Sploni uni uspeh ole na maturi spomladi 2015V spomladanskem roku je uspeno opravilo ma-

    turo 96,36 % (v RS 95,19 %) naih dijakinj in dija-

    kov, ki so prvi pristopili k maturi.

    e posebej z veseljem estitamo naim tirim zla-

    tim maturantom, ki so dosegli 30 ali ve tok in

    bodo prejeli za imeniten doseek na letonji matu-

    ri posebno pohvalo ministrice dr. Maje Makovec

    Breni: an Hafner Petrovski, 4. D, Kristina Horvat,

    4. E, Matja Pogorelec, 4. F, in Tina Rai, 4. G.

    Svet starevPredstavniki in namestniki starev po razredih v olskem letu 2014/15:

    Gorazd Krnc, Nataa afari Seljak, 1. A; Gregor Ambro, Joe Novak, 1. B; Snjeana

    Spahija, Karmen Stevanovi 1. C; Marjanca Miheli, 1. D; Joef Balaic, Mateja uek

    Perc, 1. E; Barbara Krpa Ulaga, Miroslav Strnad, 1. F; Sonja Gorenc, Slavica Sever

    Habi, 1. G; Lucija Krivic, Tatjana Jerman, 2. A; Matija Koren, Mojca Pear, 2. B; Milenko

    Maleti, Karmen Uglei, 2. C; Mateja Babnik, 2. D; pela Mina Stepani, 2. E; Katja

    Bleiweis Strgar, Mateja Krape, 2. F; pela Mazej, Tina ter, 2. G; Janez Deman, Nina

    Pirnat, 3. A; Matja Jagodic, Darja Zorc Maver, 3. B; Miro Petra, Renata Primec, 3. C;

    Stefan Tomanovi, Karmen Vergolin, 3. D; pela Koak, Vojko Kunaver, 3. E; Nataa

    Pirnat, Mateja Potonik, 3. F; Anja zambasovi (do 17. 6. 2015), Ale Erulj, 3. G; Doris

    Babi Antoni, Polona Hvala, 4. A; Polona Mayer, Matja Zorko, 4. B; Azra Lekovi,

    Nadja Viak Medja, 4. C; Tjaa Gruenfeld, Andreja Novak; 4. D; Franci Hoevar, Irma

    Kuhar, 4. E; Vesna Klajder, Andreja Potokar, 4. F; Mojca erne, Elizabeta Poljak, 4. G

    Svet starev vodi tudi olski sklad, ki zbira prostovoljne prispevke starev in drugih

    donatorjev ter upravlja z zbranimi denarnimi sredstvi.

    Upravni odbor olskega sklada je v letu 2014/2015 deloval v sestavi: Dragica Da-

    mjani Radi (predsednica upravnega odbora olskega sklada), Stefan Tomanovi,

    Vesna Dzananovi predstavniki starev; Luka uper predstavnik dijakov; Helena

    Kregar, Cvetka Mlinar (podpredsednica upravnega odbora olskega sklada) in Irena

    Paradik Kovai predstavnice uiteljskega zbora, Botjan Bojadiev (pomonik

    ravnatelja) ter Anton Grosek (ravnatelj)

    S prostovoljnimi prispevki starev v viini od 1 do 5 EUR so bile financirane sledee

    dejavnosti: astronomska opazovanja v oktobru in decembru, olska impro liga ILA,

    Plenikov tabor, junij 2015, nemka jezikovna tabora (priprava na nemko jezikovno

    diplomo, oktober 2014 in april 2015), mednarodna izmenjava s pansko olo, festival

    frankofonskega gledalia (Saint Malo, pomlad 2015), ureditev olskega vrta na terasi

    ob uilnici biologije, kritje strokov iz sredstev Filantrop (kritje strokov prevoza na

    izmenjavi, smuarskega tabora, v olo, delno kritje strokov Plenikovega tabora).

    Dijaki parlament in varuh dijakovih pravicMentorica: Ida Janar

    Dijaka skupnost Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana (DS GJPL) je imela v olskem

    letu 2014/2015 nekaj plenarnih, rednih in izrednih sreanj ter delovnih sreanj pred-

    sedstva Dijake skupnosti.

    13

    Poslanka GJPL v Parlamentu DOS-a

    L k C

    Dijaka skupnost GJPL

    lani so vsi dijaki Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana

    DOSDijaka organizacija Slovenije

    Zdruuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresnievanje.

    Predsednik Rok Omahen

    Predsedstvo DS GJPL Gal Zorko, Rok Omahen, Simon Debeljak, Tamir

    Morris Potokar Grays, Tim Maver

    Dijaki odbor Sestavljen iz dveh predstavnikov

    vseh razredov (56 dijakov)

    Namestnik predsednika Tim Maver Zapisnikar

    Sabina Golji

    Komisije za posebne naloge Volilna komisija: Adam Bec

    Matic Kovai Nika Maleti

    Varuhi dijakovih pravic GJPL Nika Maleti

    Laura Antoni Maja oba

    Predstavnika dijakov v Svetu ole Petra Doles in Tamir Morris Potokar Grays

    Predstavnik dijakov v upravnem odboru olskega sklada

    Luka uper

    13

    Poslanka GJPL v Parlamentu DOS-a

    L k C

    Dijaka skupnost GJPL

    lani so vsi dijaki Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana

    DOSDijaka organizacija Slovenije

    Zdruuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresnievanje.

    Predsednik Rok Omahen

    Predsedstvo DS GJPL Gal Zorko, Rok Omahen, Simon Debeljak, Tamir

    Morris Potokar Grays, Tim Maver

    Dijaki odbor Sestavljen iz dveh predstavnikov

    vseh razredov (56 dijakov)

    Namestnik predsednika Tim Maver Zapisnikar

    Sabina Golji

    Komisije za posebne naloge Volilna komisija: Adam Bec

    Matic Kovai Nika Maleti

    Varuhi dijakovih pravic GJPL Nika Maleti

    Laura Antoni Maja oba

    Predstavnika dijakov v Svetu ole Petra Doles in Tamir Morris Potokar Grays

    Predstavnik dijakov v upravnem odboru olskega sklada

    Luka uper

    13

    Poslanka GJPL v Parlamentu DOS-a

    L k C

    Dijaka skupnost GJPL

    lani so vsi dijaki Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana

    DOSDijaka organizacija Slovenije

    Zdruuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresnievanje.

    Predsednik Rok Omahen

    Predsedstvo DS GJPL Gal Zorko, Rok Omahen, Simon Debeljak, Tamir

    Morris Potokar Grays, Tim Maver

    Dijaki odbor Sestavljen iz dveh predstavnikov

    vseh razredov (56 dijakov)

    Namestnik predsednika Tim Maver Zapisnikar

    Sabina Golji

    Komisije za posebne naloge Volilna komisija: Adam Bec

    Matic Kovai Nika Maleti

    Varuhi dijakovih pravic GJPL Nika Maleti

    Laura Antoni Maja oba

    Predstavnika dijakov v Svetu ole Petra Doles in Tamir Morris Potokar Grays

    Predstavnik dijakov v upravnem odboru olskega sklada

    Luka uper

  • 16 17

    Septembra 2014 so bile razpisane volitve za predsednika Dijake skupnosti, ki so bile

    izvedene 10. 10. 2014.

    Zaradi pritob zoper kandidata za predsednika DS je volilna komisija odredila njego-

    vo diskvalifikacijo. Po pritobah na odloitev volilne lani dijakega odbora (pred-

    stavniki razredov) so e na 1. izredni seji predlagali dopolnitev 9. lena Pravilnika o

    volitvah predsednika, da bi v bodoe za predsednika kandidirali le dijaki, ki nimajo

    vijega vzgojnega ukrepa. Dopolnjeni len, potrjen z navadno veino, se na volitvah

    ni upoteval, ker je bila DS GJPL brez predsedstva.

    komisije se je le-ta odloila, da preda izbor kandidata na glasovanje dijakemu od-

    boru, ki je bilo na 3. izredni seji 11. 11. 2014. Dijaki odbor je za predsednika DS GJPL

    potrdil Roka Omahna, za namestnika predsednika Tima Mavra, izvoljen pa je bil tudi

    predstavnik dijakov v upravni odbor olskega sklada, Luka uper.

    Na seji 9. 12. 2014 so bili imenovani in potrjeni e ostali lani predsedstva: Simon De-

    beljak, Tamir Morris Potokar Grays in Gal Zorko, za varuhe dijakovih pravic pa Nika

    Maleti, Laura Antoni in Maja oba, ki v tem olskem letu niso obravnavali pritob.

    Funkcijo tajnika oz. zapisnikarja je opravljala Sabina Golji. Predstavnika v Svetu ole

    sta bila drugo leto zapored Petra Doles in Tamir Morris Potokar Grays.

    DS GJPL je obravnavala in sprejela predlog Statuta DOS-a, ki prinaa nekaj spre-

    memb: spremembo imena, namesto Dijaki parlament sedaj Dijaka skupnost; dija-

    ki odbor potrjuje statut in njegove spremembe ter voli predsednika

    Tako kot vsako leto so bili predstavniki Dijake skupnosti GJPL na razlinih podrojih

    aktivni v Dijaki skupnosti Ljubljana in Dijaki organizaciji Slovenije. O svojih dejav-

    nostih in projektih so poroali na sejah. Poslanka GJPL v Parlamentu DOS-a je bila

    Luka Centa.

    Predsedstvo DS je predlagalo organizacijo razlinih aktivnosti na oli pod mentor-

    stvom dijakov, poskusno so zaeli z raunalnikim krokom. Skupaj s predstavniki

    Ekoole so predlagali, da bi prihodnje olsko leto uvedli deurstvo dijakov, kar bi

    vplivalo na vejo odgovornost dijakov do urejenosti in istoe na oli.

    23. 1. 2015, na dan rojstva arhitekta Joeta

    Plenika so predstavniki dijake skupnosti

    poloili venec na njegov grob.

    V mesecu decembru je potekala dobrodelna akcija Za

    otroki nasmeh, zbiranje daril za otroke iz socialno

    ibkejih druin. Odziv je bil presenetljivo velik, zbrali smo

    veliko igra, ki smo jih predali Rdeemu kriu Slovenije.

    Razveselile so marsikaterega otroka v prednovoletnem

    asu.

    Predstavniki DS so na informativnem dnevu predstavili sestavo in delovanje DS in

    povezanost s krovno organizacijo srednjeolcev (Dijako organizacijo Slovenije

    DOS) in z regijsko skupnostjo (Dijako skupnost Ljubljana DSL).

    V okviru GJPL so maturantje pripravili projekt, v katerem so eleli soustvariti logotipe

    za olske puloverje. V duhu kolektivnosti in ustvarjalnosti so razpisali nateaj za

    unikaten logotip. Na osnovi razpisa je komisija izbrala tri predloge, jih anonimno

    objavila na olskem FB, kjer je bil z najve veki izbran predlog tevilka 3.

    Projekt Novi dijakNovi dijak (okrajano NODI) je drutvo slovenskih gimnazijcev, v sklopu katerega

    dijaki kritino in kreativno ustvarjamo trenutno na blogu (https://novidijak.word-

    press.com/), se pa pripravlja tudi obsena tiskana poletna tevilka. Letos smo se

    projektu pridruili tudi dijaki Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana.

  • 18 19

    1. aSploni program s

    poglabljanjem

    naravoslovnih

    predmetov

    Tuja jezika: angleina in nemina

    Razrednik: Goran Jablanov

    Tjaa AjdovecTijan DergancLiam DrobniLana Dolores ErjavcVal FiingerMartin FrankenEla FriedlGal Gabrijel VilfanNataa Ana Gaubeiva Tajda GrinaErik JereGaj KrncMark LukaiGaper MarovtJon MyintMark Nikoli

    Primo Novak

    Urban Novak

    Martin Petrovski

    Rudi PintarMatev Rems

    Tina SeljakJure SimnBor StariGaper Strah

    Oliver Strgar

    Maksimilian tajer

    an Trnoveciva Vehovar

    1. bSploni program s poglabljanjem druboslovnih predmetovTuja jezika: angleina in francoinaRazredniarki: Andrea Premik Bani, Marija Gruden

    Mojca Ambro

    Sara Bijeli Poredo

    Ana Bogdanov Belak

    Medina Emui

    Nastja Gorian

    Katarina Manja Grm

    Denis Kandare

    Marija Lejla Kova

    Tjaa KovaJona MaekKaja Marinko Smolnikar

    Javier Martin

    Vita MavsarMaa Milinski

    Eva Julija Novak

    Lara OstojiGal PrednikAna PristavecLeon RusAjda SenikZala enkincSara TarbukTina TomiEma TuriJerca VirantNaja ZupaniTimon gajnarNoka ujo

  • 20 21

    1. cSploni program

    s poglabljanjem

    druboslovnih

    predmetov

    Tuja jezika: angleina in italijanina

    Razredniarka:

    Darja Mlakar

    Laura BedraAljoa BegiDino FinkMartin GantarMihael GoljaMinka JeralaNika JesenkoJaka Klannikiga KlementKlemen KramarKristjan MalijanskiAna MaretiTina OkornMarcel OboltNadja Pajk

    Luna Pentek

    Nina PerkoSara PlutLarisa PoiTobija Ponikvar

    an PrimcAleksandra Rutovi

    Naja SelmanMaja SladiBla arlijaTadej tanteLuka uperNina Tia utanovac

    Tanja VeselTara Vukovi

    1. dSploni program s poglabljanjem druboslovnih predmetovTuja jezika: angleina in nemina Razredniarka: Alenka Smole Legat

    Kenan Agovi

    an BalerNina BerceRok Blagojevi

    Miha Bohinc

    Vita HolikKlara Klemeni

    Klara Konan

    Marcel KrekLina Kuntner

    Lucija Kuariga Patrik Leskovek

    Marjan Meglen

    Mohor Luka Miheli

    Filip Petkovek

    Manica PetriDaa PodjedJure PriniMatic RegallyEvita RojsPia RutarNika SavnikMark StraiarBlanka StubiarMatev SunikTimotej TkalecMatic Vardjan

  • 22 23

    1. eSploni program

    s poglabljanjem

    druboslovnih

    predmetov

    Tuja jezika: angleina in panina

    Razredniarka:

    Sonja Kitak

    Anna Christine Balaicpela BogatajRenata DraetiLan GerdejAlja GorjupKatjua GrilcUla GriljLarissa KompareNadia KranjcKatarina KregarMaa KrkoviBlaka Tana LogarPetra Lovepela LunderMaa Mavec

    Maja Meglen

    Bor MlakarAnja NovakJan PetehNina Potoar

    Iza PristavecSara Radisavljevi

    Antonio Ragu

    Maj Slobodnjak

    Ana StariNika Strmljan

    Maja SveteJan Zabret,Barbara Zoreti

    Tinkara uek Perc

    1. fSploni program s poglabljanjem tujih jezikovTuja jezika: angleina, nemina ali panina in italijanina ali latinina Razredniarka: Maja Zupe

    Luka Albreht

    Najla Beganovi

    Veronika Besedi

    Nika ernecGentrit Deliu

    Ela DeuZandali Dobrajc

    Lorena Grahovi

    Laura Grbea

    Luka Grintal

    Klara Junkar

    Matej Krajnik

    Brina KriajEmina Kuduzovi

    Jakob Mislej

    Nataa NovakoviIva PergerDavid PodgornikIvana PriboiJan RaiMaa RojcDiar SeferiNina SojerNina Straiarpela StrnadLucija ubicLovro UlagaSara VujiiDominika Zupani Valant

  • 24 25

    1. gSploni program s

    poglabljanjem tujih

    jezikov

    Tuja jezika: angleina, nemina in

    francoina ali panina

    Razrednik: Dezider Ivanec

    Tjaa BabnikMaa BachSara BrkiLana BurgerAlja adTilen uJulija Damjani-PoljanecMartin FerleMaja FondaAnamarija Grubelipela GrudenAnja HabiJernej HvalaKaja KlemencEma KmeclMinea Lana Kobal

    Sebastjan Krek

    Jaka KriajJaka MaekAna MauriJagoda Neemar Sonc

    Matja Nemani,

    Lucija Novak

    Nives Pajer agar

    Klemen Pranikar

    Maja Puhovski

    Maa Rozman

    Kaja Starec Pavlin

    Matic Tomai

    Tit VrhunecAne Zakotnik

    2. aSploni program s poglabljanjem naravoslovnih predmetovTuja jezika: angleina in nemina Razredniarka: Darja Silan

    Luka BernikPia BlatnikLucija BuarTjaa Furlan,iga

    GaperinLuka Hodak Weber

    Lea JaneiTilen Kamnik

    Simona Kastelec

    Manja Kocbek

    Filip KodriGaper Krivic

    Urka KriMatev Mahkovec

    Rok Mari

    Ka Mugerleiga OcvirkRok PatarecYap PlojJure PodlesnikJakob Ju PovirkAlenka RazborekMatej RousNikolaj Srdi KranjcDomen Trarik VerbiMarko VerdnikLuka VidmarTim Zalonik

  • 26 27

    2. bSploni program

    s poglabljanjem

    druboslovnih

    predmetov

    Tuja jezika: angleina in francoina

    Razredniarka:

    Mojca Podlipnik

    Alen AdroviZala Ana BelajMeiBrali-NovakNea BukovecZala erneAdrian DekaFilip FleischmanMaa HabiAnamarija Zala HajdinLucija IgliKlemen KastelecTiana KastelicHana KonanTamara Kopa

    Lara KuheljAna LenjakDiana PajkLana PenikNina PoselZala PrimarLara RavnikAnja SimiLuka Smrenik

    Lovro SukiJot SunikMatic Velkovrh

    2. cSploni program s poglabljanjem druboslovnih predmetovTuja jezika: angleina in italijaninaRazredniarka: Karolina Ivanec

    DeaAbazajLaura Antoni

    KenenBosni

    Marua Debeljak

    Tamara Demir

    Denis Follapela Grabnar

    Dea Herenda Velikonja

    iga Javornik

    Marua Koar

    Timotej Kuhar ernej

    Urban Leskovar

    Nika Maleti

    Rok Markovi

    Dea Marku

    Gaj MerliniLara MiheljMaja MiklaviSara Pirihiva SenikManca SelanRok StaniDan StrajnarLaura TrobecMartin UgleiSara VokiMatic ZibelnikLina enko

  • 28 29

    2. dSploni program

    s poglabljanjem

    druboslovnih predmetov

    Tuja jezika: angleina in nemina

    Razredniarka:

    Nadja Gnamu

    Klara BabnikChristopher BajeljAdam BecMatja BernjakMaa CimpriJure CornUra Del CottDoroteja DrearSara GazdiManca GregorkaNina HenigmanEma HojsDomen HrovatLun JemeriManca KofolMatic Kovai

    Tara KruniGaja LancoTim PeklajNea PrebiliRok RopretDora StrmoleGregor egelLiza TrupejVeronika ViarEma Zdear

    2. eSploni program s poglabljanjem druboslovnih predmetovTuja jezika: angleina in paninaRazredniarka: Martina Peenko tuhec

    Ana Cebe Podraj

    Vid adeLea uinDavor Dolinar

    Sanja Gostinar

    Kaja IntiharAne JarcVid Jovanovi Zupanc

    Nika KalinLea KlinarValentina Koligar

    Zala KozinDunja Krstevska

    Svit Kunaver

    Patricija MrzlikarNik PerovekKatarina Barbara RobiNika RoneljAna SelikarAnja StareiniMatic TrpinSao UljareviMiha WeissUra ZagorcKaja ZakrajekLaura ZupaniPia muc

  • 30 31

    2. fSploni program s

    poglabljanjem tujih jezikov

    Tuja jezika: angleina, nemina ali

    panina in italijanina

    ali latinina

    Razredniarka:

    Terezija Krbus

    Marko BokalMiha BoldinNejc BorovnikBrina FokiAlja FuirSara Golob RantaaIna GorupMaja KakerRok KlunAmbro KorljanLiza KrapeHana LemutAleksander Saa MarkoviGaper MatoaUra Menard

    pela Peterka

    Jan Poplatnik

    Pia Lucija Primoi

    Sara Simona Seren

    Anika Smoli

    Luka StrgarTim Toma tolfa

    Katja Tomc Eren

    Lea UriElizabeta Vrnik

    Andra Zalar

    2. gSploni program s poglabljanjem tujih jezikovTuja jeziki: angleina, nemina in francoina ali panina Razredniarka: Lara Stele alamon

    Vita BrusOksana Ivanovi

    Sara JegliTinkara KernSara Klajpela LoarNika Lukani

    Gaper Mazej

    Maa Milovi

    Lara PikurIzidor Ramak

    Eneja RodeKaja Rozman

    Kaja Savodnik

    Anita Sedi

    Maj SeverAne terJanja usterSara TomaiMateja VeharZala Zibelnik

  • 32 33

    3. aSploni program

    s poglabljanjem

    naravoslovnih predmetov

    Tuja jezika: angleina in nemina

    Razredniarka:

    Helena Kregar

    Janja AdamiZul BadraaRuben Bernard DominkoEva BiziljGreta CamajJaka DemanIvan FilipiMarko GabrovekGaper GermKatja GradiekKlemen HamitiJaka JanarGaper KregarJure KruiKarin Monik

    Maja Narobe

    Nika Nikolov

    Alja Janez Pirnat

    Edvin PuriTim ResnikJanja Setnikar

    Urban Sodnik

    Urban Suhadolnik

    Gaber ebenik

    Nina tiglrt vajgerJakob Trdina

    Rok Vidmar

    3. bSploni program s poglabljanjem druboslovnih predmetovTuja jezika: angleina in francoina Razredniarka: Katarina Nagode

    Pia Caroline Adami

    Ane ArhDhyan Anaja Bani

    Nea Blatnik Sojar

    Domen Maj Fras

    Nika Jagodic

    Tala KorenMaa KoakBistra KraljEva Lah Tim MaverJot MekoKaja ModicUro NariMartin Ogrin

    Lara PavliNina PoveMatja RazdrihKaja RibnikarNataa SeizoviLuka SkubicLana tanglTeodor travsNika TrebuakEla ZajekNikolina ZdravkoviJo ZornikAna nidari

  • 34 35

    3. cSploni program

    s poglabljanjem

    druboslovnih predmetov

    Tuja jezika: angleina in italijanina

    Razredniarka:

    Joica Flis Sujan

    Nea BaarPia CesarJakob GaziAdrijana GoninLaura GoreLaura HenigmanGaper HlupiJure IlcDajana JanjiMartina KlunKatja KranjcDavid LavriTibor MaleInes Marjetipela Merdavs

    Eva MesariMaa Miheli

    Sara Osredkar

    Maruka Padar

    Tadej Perhaj

    Urka PetraDomen Primec

    Petra Ramak

    Sabina Rednak Stana

    Katra ilcAjda teblaj

    Gaja Vesnaver

    Mile VrbicaDomen Zemlji

    3. dSploni program s poglabljanjem druboslovnih predmetovTuja jezika: angleina in nemina Razredniarka: Antonija pegel Razbornik

    Ivona Atanaskoska

    Lovro Bulcan Debevec

    Luka Demar

    Tilen Fabjani

    Kristina Gradiar

    Aljoa Ilc Konan

    Kiar Istiniiva JerebMatej Koroec

    Biljana Markovi

    Erma NukiDijana Pavlovi

    Ane PearKlara Proji Antolovi

    Maa RojecTilen SkokMaja obaDominika TomanoviKlara TrstenjakNina VerbnikRok VugaUrh ZavodnikVesna eleznik

  • 36 37

    3. eSploni program

    s poglabljanjem

    druboslovnih predmetov

    Tuja jezika: angleina in panina

    Razredniarka:

    Nataa ipek

    Vega AbrahamsbergEma BabnikNina imanKaja DolencRok KonarAjda KoakNejc KrajncTara Rhiannon KukecZana KunaverJerneja MaekTina ModrijanTjaa MuiDunja PevecTia PosavacMartin Potoan

    Teja PropsNina Ravbar

    Katja SeekLuka Setnikar

    Hugo Smehiva ketaHana uteri

    Gaja vigeljMatic Tesner

    3. fSploni program s poglabljanjem tujih jezikovTuji jeziki: angleina, nemina ali panina in italijanina ali latinina Razredniarka: Sabina Lepen Nari

    Alma Nadine Alagi

    Bruno Buar

    Tinkara Cerar

    Maks CiuhaNatalija epon

    Jakob Dolenc

    Luka Dremelj

    Petra GerdinJakob JeZala KarpovTilen Kos turm

    Tim KraljDavid Marjanovi

    Eva Medle Rupnik

    Mina Meja

    Ane MencingerRok OmahenNika PeenikMarua PinterEva PirnatTjaa PotonikArne SimoniTim avsRobert egaMatija TomiJure UlenMaja ViintinKaja Voki

  • 38 39

    3. gSploni program s

    poglabljanjem tujih jezikov

    Tuji jeziki: angleina, nemina in

    francoina ali panina

    Razredniarka:

    Irena Zorko Novak

    Venera AmzaNeja BrulcMark CasermanNina uruvijaLeodita DushakuJakob EruljAnja FrankJana Godeaejla HuskiNina KaplarEmilia KelbiPatrik Etienne KristlKlara KriajManca KunsteljAjda Luovnik

    Nina Mustar

    Gregor Peaver

    Sanja Petrovi

    Kristian Reeti

    Mark SlevecAnja StrunaKaja kodlar

    Katja TepinaVid TomeKlara TomiIris TurkaljTimotej Veras Regent

    Jan VojeKatarina Vukosav

    4. aSploni program s poglabljanjem naravoslovnih predmetovTuja jezika: angleina in neminaRazredniarka: Majda Peec

    Haris Agovi

    Jan AhaiDomen Antoni

    Nea Brankovi

    Nika DostalTina DovjakNeja FrkalUrban Gruden

    Nea HozjanMiha Hribovek

    Nejc HvalaJernej IzdaKatja Kisovec

    Florijan Kocbek

    Branka Koji

    Danijel KrupljaninAna LambiMarko ModicMaks Evgen ObelerAnamarija PirnatMark SmerduLuka utanovacida TaloviLan Terseglav

  • 40 41

    4. bSploni program

    s poglabljanjem

    druboslovnih predmetov

    Tuja jezika: angleina in francoina

    Razredniarki:

    Miranda Bobnar

    Judita Mohar

    Ura AleksiJot BobnarZarja BregantTja CvekVitja retnikAleksandra DamjaniMaja DobnikaMatic DobrovoljcSara oreviSofija Gaji oreviLaura GlanerPrimo GlaviMonika GradinikMaa HorvatNejc Jarm

    iga JarmPia JenkoKlemen Kunaver

    Nastja Meglen

    Martin Miklavi

    Tjaa PirnatZala Redelonghi

    Maj StrausKatja UsenikGal ZorkoLan Zupani

    Tjaa Zver Sijei

    Najprej ena splona misel: skoraj ni ni zelo pomembno, veina stvari je povsem nepomembnih; e se tega zavemo, je le malo stvari, ki so res pomembne v ivljenju te pa si moramo doloiti. Na koncu tega modrovanja pa, dragi 4. B, e ena naa interna: Mejte se ...!

    (Judita Mohar, razredniarka)

    Premislite, emu ste se rodili! Ni va namen iveti kot ivali, kreposti in znanju naj bi vi sluili! (Dante: Odisej v Boanski komediji)Considerate la vostra semenza: Fatti non foste a viver come bruti, ma per seguir virtute e conoscenza. (Dante, Divina Commedia, XXVI, canto di Ulisse)

    4. cSploni program s poglabljanjem druboslovnih predmetovTuja jezika: angleina in italijaninaRazredniarka: Pia Lenik Buar

    Alan Beganovi

    Lara BurkatLuka CentaAlja FojkarPeter Gruden

    Edi Ibrahimkadi

    Nika JaneiSara Jerajan JonkePetra Koncilja

    Medina Lekovi

    Katja Lenari

    Maj Lenari

    Dejan Luki

    Karolina MedjaNina Mislej,pela pernjakTinkara TiheljJure VelkavrhLara Vuian ZajcAnja agar

  • 42 43

    4. dSploni program

    s poglabljanjem

    druboslovnih predmetov

    Tuja jezika: angleina in nemina

    Razredniarka:

    Barbara Klemeni

    Katja BitencNastja BrlanDuan BursaBla DamjanAjda FlerinKristina Taja Grnfeldan Hafner PetrovskiNaja KebeTimon KokaljGaper KosmaJelena KovaeviJaka Lampiejla LetiMartin MajcenMarua MoinaNejc MoinaTilen Mramor

    Jan Novakpela NovakTimotej PernatKlementina PircAlja PirnatMatej Mio Prodanovi,Rajan

    Rajnar Kralj Anuka SkubicAndra StrgarVeronika Nikolaja tefanec

    Ana TajhmajsterSara TomaiAlja VerliBart ViiZala VoninaMaa nidari

    4. eSploni program s poglabljanjem druboslovnih predmetovTuja jezika: angleina in panina Razredniarka: Ura Kastelic Vukadinovi

    Aja Bizaviar

    Marja BizjakJu Boko Kuhar

    Tajda BuarBine Debeljak

    Simon Debeljak

    Maa FilipiNejc Hoevar

    Kristina Horvat

    Nea JenkoJure Klenovek

    Maa Knapi

    Darja KohekDiana Kranjc

    Nika Kravanja

    Katja KvasMarua LamprehtBartolomej LapajneTara MilinskiKatarina MljaMaja ProsenEva RobidaEva SlovaLana TurnekTaja Urbani RakEva Vidigaj

    Pred vami so razline poti, a ostati povezan je danes laje kot kdajkoli. Ne izgubite iskric v oeh in naj vas ustvarjalna radovednost pripelje do osebnih in poslovnih uspehov. Sreno!

    Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj. (Eleanor Roosevelt)Que tengis mucha suerte.

  • 44 45

    4. fSploni program s

    poglabljanjem tujih jezikov

    Tuji jeziki: angleina, nemina ali

    panina in italijanina

    ali latinina

    Razredniarka:

    Jasna Fajfar

    Urka DebelakMatic DrearKristina EvdakovaMonika GregorcTajda HariKaja JuratovacJure KlajderSara KresalMaja KrljiKaja LampretRebeka LebingerJan LesarJure LesarKaja MarinekNataa MehleEva Mizgur

    Patricija Mui Tovornik

    Eva PapiMatja Pogorelec

    Tamir Morris Potokar Grays

    Nina StoiNina Stropnik

    Lana Marija irovnik

    Anja krabaJanina teblaj

    Lara Turkpela Vrtovec

    Gregor Zaletel

    Tatjana Zuki

    4. g Sploni program s poglabljanjem tujih jezikov Tuji jeziki: angleina, nemina in francoina ali panina Razredniarka: Anamarija timec

    Tina BohTjaa erneKatarina ernivec

    Deja DoenLea ElezoviSabina Golji

    Katarina Igliar

    Peter Kmecl

    Katja Marinko

    Kristina Matijai

    Sara MehlinTeja NagliMark NovakNina Oblak

    Marua OraemKatja OrehekHana RadiloviTina RaiMartin SeljakBarbara SlancNeja StoilkovskyUrula SvetekNea imencJaka utejTisa VrtovecAlma Zupani

    Ideali, ki mi razsvetljujejo pot in mi nenehno vlivajo nov pogum, da se veselo spopadam z ivljenjem, so prijaznost, lepota in resnica (Albert Einstein)

  • 46 47

    Status portnika: Atletika: Gaper Marovt

    Golf: Nina Potoar

    Gorsko kolesarstvo: Luka Albreht

    Hokej (na ledu, inline): Mark Straiar,

    Timotej Tkalec

    Jahanje: Evita Rojs

    Karate: Alma Nadine Alagi

    Kickboxing: Domen Horvat

    Konjenitvo: Daa Podjed, Dominika

    Zupani Valant

    Koarka: Miha Bohinc, Luka Grintal,

    Robin Rismal, Tara Vukovi, Andra

    Zalar

    Nogomet: Ane Arh, Rok Blagojevi,

    Dino Fink, Martin Gantar, Mark Lukai,

    Kristjan Malijanski

    Odbojka: Nina Berce, Ema Zdear

    Plavanje: Tobija Ponikvar

    Ples: Anna Chrisitne Balaic,Nina

    iman, Ela Deu, Larissa Kompare,

    Tjaa Kova, Nadia Kranjc, Anja Simi,

    Eva Slova, Kaja Marinko Smolnikar,

    Nina Tia utanovac, Katarina Vukosav

    Ritmina gimnastika: Diana Kranjc

    Rokomet: Nejc Krajnc

    Rugby: Bor Stari

    Sabljanje: Marcel Krek

    Smuanje: Marcel Obolt

    Vaterpolo: Val Fiinger

    Status kulturnika: Balet: Tjaa Babnik, Kristina Taja

    Grnfeld, Ema Hojs, Medina Lekovi,

    Larisa Poi,Julija Poljanec Damjani

    Orgle: Manca Selan

    Tolkala: Jure Ilc

    Kitara: Urban Leskovar, Gaja vigelj

    Klavir: Tina Tomi, Rok Patarec, Yap

    Ploj

    Folklora: Tim Toma tolfa, Nikolina

    Zdravkovi

    Petje: Pia Lucija Primoi, pela Strnad

    Gledalika in prireditvena dejavnost:

    Tjaa Furlan, Pia muc

    Pihalni orkester: Ana Cebe Podraj

    Status portnika in kulturnika

    Slovenina lanice aktiva: Darinka Ambro, Tamara Gorup (volunterska pripravnica 1. 10.

    201425. 5. 2015), Ura Kastelic Vukadinovi, Mojca Kolenik, Judita Mohar, Katarina

    Nagode, Lara Stele alamon (vodja), Nataa ipek, iva eljeznov

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi,

    predavanja in delavnice v okviru OIV (dravljanska kultura, vzgoja za druino, mir in

    nenasilje, knjinina informacijska znanja), olske kulturne prireditve

    Organizacija dejavnosti:

    - tekmovanje za Cankarjevo priznanje: mentorice Mojca Kolenik, Judita Mohar, Katarina Nagode, Lara Stele alamon, Nataa ipek, iva eljeznov (33 dijakov

    se je udeleilo olskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. 11 dijakov je prejelo

    bronasto Cankarjevo priznanje, 1 pa srebrno.)

    - sodelovanje na srednjeolskem nateaju za najbolji haiku Gimnazije Vi: mentorice Darinka Ambro, Mojca Kolenik, Katarina Nagode (objava v zborniku

    Haiku 2015)

    - sodelovanje na literarnem nateaju za najbolje ljubezensko pismo med mladimi v Sloveniji: mentorica Lara Stele alamon (posebno priznanje Tinkari Cerar, 3. F)

    - olski asopis ubawski: mentorica Nataa ipek; dostopno na (https://drive.google.com/file/d/0Bzn1OlqReCboa1VlY0hyMS1TUzA/view?pli=1)

    - filmski in gledaliki abonma: mentorici Lara Stele alamon in Nataa ipek- sodelovanje pri pripravi proslav, zakljune olske prireditve: Lara Stele alamon,

    Nataa ipek

    - teaj slovenine za dijaki iz tujine (35 ur): Tamara Gorup- organizacija OIV: iva eljeznov (vodja)- izvajanje OIV: Mojca Kolenik, iva eljeznov (vzgoja za druino, mir in nenasilje);

    Katarina Nagode, Nataa ipek (dravljanska kultura); Lara Stele alamon

    (knjinina informacijska znanja)

    - mentorstvo maturantom: Nataa ipek- olska kronika: Mojca Kolenik (vodja in lektoriranje)

    Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    - Republiki izpitni center: Darinka Ambro (lanica dravne predmetne komisije za slovenino, zunanja ocenjevalka na maturi, pomonica glavnega ocenjevalca),

    Strokovni aktivi

    https://drive.google.com/file/d/0Bzn1OlqReCboa1VlY0hyMS1TUzA/view?pli=1https://drive.google.com/file/d/0Bzn1OlqReCboa1VlY0hyMS1TUzA/view?pli=1

  • 48 49

    Mojca Kolenik in iva eljeznov (zunanji ocenjevalki in pomonici glavnega

    ocenjevalca ter strokovni izvedenki)

    - ZRS: Darinka Ambro (predavanje za uitelje slovenine Razvijanje identitete v romanih Otrotvo in Otroke stvari), Mojca Kolenik (sodelovanje s svetovalko

    Miro Hedet Krka v okviru projekta Inovativna pedagogika 1:1 v lui kompetenc

    21. stoletja)

    - Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: Partnerstvo fakultet in ol: Katarina Nagode, Nataa ipek (vzorni nastopi in tudijska praksa)

    - MSS: Mojca Kolenik, mentorica pripravnici T. Gorup (1. 10. 201425. 5. 2015)

    Matematika lani aktiva: Botjan Bojadiev, Alenka Cvetkovi, Jasna Fajfar (vodja), Dezider

    Ivanec, Karolina Ivanec, Antonija pegel Razbornik, Selma tular Mastnak

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi

    Organizacija dejavnosti:

    - olsko in dravno tekmovanja iz logike: 42 tekmovalcev (16 bronastih priznanj); na dravnem tekmovanju je Matej Rous, 2. A, osvojil zlato priznanje, Janja Setnikar,

    3. A, pa srebrno priznanje

    - Dravno tekmovanje iz znanja logike e od leta 1986 in je med tekmovanji iz znanja v Sloveniji eno najbolj mnoinih. znanja logike, loginega miljenja

    in lingvistike. otroke in mladino spodbujali k raziskovanju ter uili loginega

    razmiljanja in odloanja, kar postaja ena najbolj pomembnih sposobnosti in vein

    sodobnega loveka na vseh podrojih dela in ivljenja

    (http://www.zotks.si/www/portal/sl/stran.asp?id_tema=840&id_strani_var=84)

    - olsko tekmovanje iz matematike: 82 dijakov, vodja tekmovanja Dezider Ivanec (26 bronastih priznanj)

    - regijsko tekmovanje iz matematike: Erik Jere, 1. A, Urban Novak, 1. A, Sau Uljarevi, 2. E, so osvojili srebrno priznanje, lana tekmovalne komisije Botjan Bojadiev in

    Karolina Ivanec

    Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    - Republiki izpitni center: Botjan Bojadiev, Alenka Cvetkovi, Jasna Fajfar, Dezider Ivanec, Antonija pegel Razbornik in Selma tular Mastnak (zunanji

    ocenjevalci na maturi)

    - ZRS- Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja: Antonija pegel

    Razbornik, Selma tular Mastnak

    - E-ubeniki: Dezider Ivanec

    Tuji jezikilani aktiva: Miranda Bobnar (francoina), Vesna eh tok (francoina), Sabi-

    na arman (panina, do novembra 2014), Soizic Dupuy-Roudel (francoina),

    Ignacio Escriche Rubio (tuji uitelj za panino), Joica Flis Sujan (angleina

    in nemina), Simona Granfol (nemina), Ura Kastelic Vukadinovi (panina

    in slovenina), Barbara Klemeni (angleina in panina), Pia Lenik Buar

    (italijanina), Branka Marini (angleina), Cvetka Mlinar (nemina, vodja akti-

    va), Nada Paki (latinina), Bojana Petkovi (panina, do januarja 2015), Alenka

    Smole Legat (nemina), Veronika Vizjak (panina), Irena Zorko Novak (angle-

    ina), Maja Zupe (angleina)

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in upo-

    raba IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi,

    Sreanja, Evropski dan jezikov

    Organizacija dejavnosti:

    - projekt Obogateno uenje tujih jezikov 3 v sodelovanju z ZRS (glej projekte)- izmenjava s olo v paniji (vodja Ignacio Escriche Rubio, glej ekskurzije)- strokovna ekskurzija v Berlin (vodja Joica Flis Sujan, glej ekskurzije)- francoska dramska skupina in udeleba na mednarodnem festivalu Fetlyf v Sa-

    int Maloju v Franciji: predstava Idealni soprog (reija Irena Zorko Novak, glej

    ekskurzije)

    - dijaka izmenjava s francosko gimnazijo Jacques Cartier iz Saint-Maloja: prof. Miranda Bobnar, tuja uiteljica Soizic Dupuy-Roudel in prof. Darja Mlakar so

    skupaj z gimnazijo entvid organizirale dijako izmenjavo v Saint-Malo v Franciji.

    Izmenjave z gimnazijo Jacques Cartier, ki je potekala v Franciji od 28. februarja

    do 8. marca, se je udeleilo 21 dijakov iz 1. B, 2. B, 3. B, 2. G, 3. G ter 2. C in 2. A.

    Francoski dijaki in profesorji pa so obiskali Slovenijo in nao olo od 21. do 27.

    marca.

    - frankofonski veer Gimnazije Vi: Filip Fleischman, dijak 2. B razreda, je 27. maja nastopil na tradicionalnem frankofonskem veeru na Gimnaziji Vi s pev-

    sko toko. Zapel je pesem Tous les mmes popularnega belgijskega pevca Stro-

    maeja.

    - Unesco klub: Alenka Smole Legat- jezikovna tekmovanja: angleina, nemina, panina, francoina- mednarodni certifikat o znanju francoskega jezika (DELF): 13 dijakov je opravljalo

    izpite za stopnji A2 in B1, priprave Soizic Dupuy Roudel

    - jezikovne bralne znake: angleka bralna znaka EPI Reading Badge, nemka bralna znaka Epi Lesepreis, francoska bralna znaka Epilecture, panska bralna

    znaka Epilecturain, italijanska bralna znaka Oxfordcentra

    http://

  • 50 51

    - Nemka jezikovna diploma: priprave dijakov na mednarodni izpit v okviru kroka (Joica Flis Sujan, vodja Simona Granfol, Cvetka Mlinar, Alenka Smole Legat) in

    delavnica za dijake v sodelovanju s strokovnim sodelavcem dr. Reinhardt Zhl-

    kejem.

    - spletne strani: urednica Ura Kastelic Vukadinovi- olska kronika: Simona Granfol - Sreanja: Irena Zorko Novak- priprava in izvedba dejavnosti ob svetovnem dnevu jezikov, prevajanje

    stripov Mikija Mustra: Sabina arman, Ignacio Escriche Rubio, Ura Kastelic

    Vukadinovi, Miranda Bobnar, Pia Lenik Buar, Nada Paki

    Doseki dijakov na dravni ravni:

    - angleina: mentorici Branka Marini in Irena Zorko Novak, 1 zlato priznanje (Katja Tepina, 3. G)

    - nemina: mentorica Alenka Smole Legat, 2 srebrni priznanji (Alenka Razborek, 2. A, in Sara Tomai, 2. G)

    - panina: mentorica Ura Kastelic Vukadinovi, 1 zlato priznanje na tekmovanju iz znanja jezika za tretje leto uenja (Tina Rai, 4. G), 1 srebrno priznanje na

    tekmovanju iz znanja jezika za tretje leto uenja (Kristina Matijai, 4. G), 1 bronasto

    priznanje na tekmovanju iz znanja jezika za tretje leto uenja (Gaja vigelj, 3. E)

    Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    - Republiki izpitni center: zunanje ocenjevalke na maturi za angleino Joica Flis Sujan, Barbara Klemeni, Branka Marini, Irena Zorko Novak (tudi lanica

    Dravne predmetne komisije za splono maturo za angleino), za nemino Alenka

    Smole Legat, za panino Ignacio Escriche Rubio, Ura Kastelic Vukadinovi,

    Veronika Vizjak; sodelovanje v skupini za umestitev izpita iz panine v skupni

    evropski jezikovni okvir (SEJO) Ignacio Escriche Rubio

    - ZRS: Joica Flis Sujan (Obogateno uenje tujih jezikov 3, Nemka jezikovna diploma II), Simona Granfol (razvojna skupina za e-nemino, Nemka jezikovna

    diploma II, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja), Cvetka Mlinar

    (Nemka jezikovna diploma II), Alenka Smole Legat (Nemka jezikovna diploma

    II, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja), Branka Marini

    (Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja), Ignacio Escriche Rubio,

    Ura Kastelic Vukadinovi, Pia Lenik Buar (OUTJ-3), Miranda Bobnar (Sklop iz

    knjievnosti na sploni maturi 2015, slovenina, v sodelovanju z Darinko Ambro)

    - Univerza v Ljubljani: Veronika Vizjak, sovodenje profesionalnega usposabljanja za uitelje panine (posodobitveni program, ki je bil objavljen v katalogu CPI,

    prijaviteljica FF v Ljubljani, Ustvarjanje interaktivnih dejavnosti in gradiv za pouk

    panine s podporo IKT, od 9. 3. do 12. 3. 2015 in od 14. 3. do 27. 3. 2015)

    - Mednarodna konferenca SirIKT: Simona Granfol - Medjezikovno povezovanje, Jable, 9. 5. 2015: Pia Lenik Buar

    Zgodovina in geografijalani aktiva: Ida Janar, Terezija Krbus, Irena Paradik Kovai, Anamarija timec

    (vodja), Svit turm

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi

  • 52 53

    Organizacija dejavnosti:

    - olsko tekmovanje iz zgodovine: mentorica Darja Mlakar, somentorica Anamarija timec (4 bronasta priznanja na dravnem tekmovanju: Nina uruvija, 3. G, Izidor

    Ramak, 2. G, Matja Razdrih, 3. B, Sanja Petrovi, 3. G)

    - koordinacija raziskovalne dejavnosti: mentorica Anamarija timec- dijaka skupnost: mentorica Ida Janar- dobrodelna akcija Za otroki nasmeh: soorganizatorica Ida Janar- geografska ekskurzija za maturante, terenske vaje za maturante: Ida Janar, Svit

    turm

    - ekskurzija v Pariz: Svit turm- ekskurzija v Italijo, Makedonijo in Albanijo: Terezija Krbus (tudi gostitev novoze-

    landskih dijakov)

    Sodelovanje z institucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    - Republiki izpitni center: Anamarija timec, Irena Paradik Kovai, Svit turm (zunanji ocenjevalci na maturi)

    - ZRS: vsi lani aktiva- Mestna obina Ljubljana: Anamarija timec- Mednarodni projekt: Irena Paradik Kovai, Zgodovina, ki povezuje (Rethin-

    king history)

    - MSS: Ida Janar, mentorica pripravnici Maji Rabi

    portna vzgojalani aktiva: Jasna Gradiar (nadomeanje), Anja Grini, Goran Jablanov, Marko

    Kolbezen (vodja), Irena Kume Kova (nadomeanje), Ana Medveek, Melita

    Megli, Joe Senica

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi

    Organizacija dejavnosti:

    - organizacija portnih dni: dva portna dneva za 1., 2. in 3. letnike: jesenski portni dan (pohod po razlinih vrhovih Slovenije, pustolovski park Postojna, supanje na

    morju, kolesarjenje in rafting, jahanje, poletni tabor Krvavec) in zimski portni dan

    smuanje in deskanje (Turracher Hhe, Katschberg), drsanje in sprehod okoli Blejskega jezera, sankanje v Martuljku, zimski pohod v Tamar

    - organizacija zimskega in poletnega tabora: Marko Kolbezen, Goran Jablanov, zimski tabor v Heiligenblutu v Avstriji v trajanju tirih dni (smuanje, deskanje)

    - Plenikov tabor: mentorica za portno podroje Melita Megli (pohodnitvo, kolesarjenje in portne igre)

    Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    - ZRS: Goran Jablanov (Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja)

  • 54 55

    Glasba in likovna umetnostlanice aktiva: Marija Detela Perko, Nadja Gnamu (vodja), Martina Peenko tuhec

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi,

    Sreanja

    Organizacija dejavnosti:

    - ekskurzije: na tajersko, Primorsko in Gorenjsko, v Firence, v Benetke- somentorstvo pri olskem asopisu ubawski: Nadja Gnamu- mentorstvo pri nateaju za olski pulover: Nadja Gnamu- organizacija razstave Mateja Stupice, Sreanja 2015: Martina Peenko tuhec- sodelovanje pri podobi ole za Sreanja in informativni dan: Nadja Gnamu in

    Martina Peenko tuhec

    Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    - ZRS: Nadja Gnamu, lanica predmetne razvojne skupine za umetnostno

    zgodovino

    - Univerza: (Alma Mater Europaea), Nadja Gnamu, lanica komisije za oceno

    ustreznosti teme doktorske disertacije Kaje Kraner Geopolitika umetnosti,

    Izobraevanje srednjeolskih uiteljev za predmet umetnostna zgodovina, sodeluje

    s predavanjem Uporaba tablinega raunalnika pri pouku primeri iz prakse, nastali

    v projektu Inovativna pedagogika 1 : 1 (Gimnazija Poljane, 22. 8. 2014)

    - Nadja Gnamu, kuratorica razstave Panorama, UGM (Maribor, maj 2014 november

    2014)

    Biologija lani aktiva: Marija Gruden, Sabina Lepen Nari, Andrea Premik Bani, Jure Robi,

    Darja Silan (vodja), Marua Sotlar Wedam

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski

    pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kom-

    petenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih:

    informativni dan, Plenikovi dnevi

    Organizacija dejavnosti:

    - tekmovanje Proteus: mentorice Andrea Premik Bani, Sabina Lepen Nari, Darja

    Silan; 29 bronastih priznanj

    - tekmovanje v Znanju o sladkorni bolezni: mentorica Sabina Lepen Nari,

    13 bronastih priznanj, 3 srebrna priznanja: Florjan Kocbek, 4. A, Branka Koji, 4.

    A, iva Tajda Grina, 1. A; doseki dijakov na republiki ravni: Tim Maver, 3. B,

    raziskovalna naloga Vpliv starosti na eksperimentalni parodontitis pri podganah,

    mentorica Darja Silan; dijak je bil nagrajen z izletom v Italijo (Rim, Pompeji)

    - organizacija olske prireditve ob dnevu Zemlje (17. 4. 2015): Darja Silan- priprava razstave Mokria (februar 2015): Darja Silan- organizacija obiska treh veleposlanikov (Nemije, Francije in Poljske) na gimnaziji

    Joeta Plenika (26. 5. 2015): Darja Silan

    Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    - ola za ravnatelje: Sabina Lepen Nari (strokovno usposabljanje za ravnateljski izpit)

    - Slorest: Sabina Lepen Nari (organizacija olske prehrane)- Ekoola Slovenije: Sabina Lepen Nari (izvajanje letnega programa ter strokovno

    izobraevanje na seminarjih)

    - WWF, Esfalp; River Action Day: Sabina Lepen Nari (izvedba dogodka v okviru mednarodnega projekta)

    - Drutva za kronino vnetno revesno bolezen elim kakovostno iveti, eprav sem bolan: Sabina Lepen Nari (strokovno sreanje)

    - ZRS: Darja Silan (zbornik in okrogla miza ob zakljuku projekta VITR)- Ekoola Slovenije: Darja Silan (izvajanje letnega programa ter strokovno

    izobraevanje na seminarjih Ekoole za mentorje srednjih ol)

    - Semenarna, d. d.: Darja Silan (strokovno sodelovanje pri postavitvi vrta na terasi ole)

    - Knauf Insulation Urbanscape: Darja Silan (strokovno sodelovanje pri postavitvi vrta na terasi ole)

    - strokovni lanek: Sabina Lepen Nari, GJP na poti do Ekoole analiza uvedenih sprememb (Didakta, marecapril 2015. Didakta. Radovljica 2015); Darja Silan,

  • 56 57

    Ekoola kot nain ivljenja, ekoola kot standard (Vzgoja in izobraevanje. Letnik

    XLV, tevilka 4, 2014. ZRS. Ljubljana.), Kaj sejemo in anjemo v Ekooli (Didakta,

    marec april 2015. Didakta. Radovljica 2015), urednitvo tematske revije Didakta,

    Ob koncu desetletja VITR (20042014)

    - prispevek na konferenci: Darja Silan, Sodobni pristopi pouevanja novih generacij Eduvision: Komu je mar okoljska vzgoja? Ljubljana, 27.28.11. 2014

    - organizacija in vodenje seminarja za mentorje Ekoole Slovenije (13. 11. 2014 na CPET, 21. 4. 2015 na gimnaziji Joeta Plenika): Darja Silan

    - sodelovanje pri organizaciji Ekokviza za srednje ole (Celje, 10. 3. 2015): Darja Silan

    tudij okoljaMedpredmetni timski predmet v 2. letniku naravoslovnega razreda:

    lanici tima: Helena Kregar (kemija) in Darja Silan (biologija)

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi

    Organizacija dejavnosti:

    - Plenikovi dnevi: predstavitev naravoslovnih dejavnosti (Plenikov tabor, Ekoola, astronomska opazovanja)

    - strokovno predavanje: Kako nahraniti 9 milijard ljudi? (dr. Rok Miheli, Fakulteta za agronomijo); Energetski pogledi na krizo (dr. Peter Novak)

    - ogledi filmov, razstav in delavnice: obisk laboratorija za eksperimentalno kemijo na Intitutu Joefa Stefana v Ljubljani; ogled fotografske razstave National

    geographic v Tivoliju in Razkrita udesa reke biotska pestrost diatomej

    Ljubljanice; ogled centralne istilne naprave v Zalogu

    - ekskurzije: Meica (obisk rudnika svinca in obisk Centra srednjih ol na Ravnah)- akcija zbiranja hrane in materiala za male ivali: dijaki 1. A so zbrano hrano in

    material za male ivali odnesli na drutvo Lajka

    Kemijalanice aktiva: Marija Gruden, Helena Kregar, Aleksandra Saka Kuan, Mojca

    Podlipnik (vodja)

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi, Ekoola

    Organizacija dejavnosti:

    - tekmovanje iz znanja kemije: mentorica Mojca Podlipnik (70 dijakov; 2 bronasti Preglovi plaketi)

    - kemijski kroek: eksperimentalni del kroka je vodila Marija Gruden, Helena Kregar je izpeljala olo eksperimentalne kemije na IJS pri prof. Ogrinu, teoretini del je

    izvedla Mojca Podlipnik (913 dijakov)

    - vodeni ogledi za dijake: vodja Helena Kregar (pivovarna Union, 17. februar 2015, udeleba 6 dijakov)

    Sodelovanje z intitucijami

    izven ole:

    - RIC: Aleksandra Saka Ku-an in Mojca Podlipnik (zu-

    nanji ocenjevalki)

    - Zveza za tehnino kultu-ro Slovenije (ZOTKS): Ale-

    ksandra Kuan, sodelovanje

    v ocenjevalni komisiji drav-

    nega tekmovanja iz kemije

    za O in S

    - ZRS: Helena Kregar, sode-

    lovanje s svetovalko Anito

    Pobernik v okviru projekta

    Inovativna pedagogika 1:1 v

    lui kompetenc 21. stoletja

    - Intitut Joef tefan: men-torica Helena Kregar, ola

  • 58 59

    eksperimentalne kemije pod vodstvom mag. Tomaa Ogrina, 6 dijakov

    - prireditev ob svetovnem dnevu Zemlje Moja, tvoja, naa Zemlja: mentorica He-lena Kregar

    - razstava ob svetovnem dnevu vode: Helena Kregar

    Fizikalani aktiva: Robert Jamnik, Sonja Kitak (vodja), Majda Peec, Daa Rozmus

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi

    Organizacija dejavnosti:

    - olsko tekmovanje: mentorice Sonja Kitak, Majda Peec, Daa Rozmus,

    9 tekmovalcev (3 bronasta priznanja)

    - Plenikov tabor: Daa Rozmus

    Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    - Republiki izpitni center: Sonja Kitak in Majda Peec (zunanji ocenjevalki na maturi)

    - ZRS: Majda Peec (Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja)

    - DMFA: Daa Rozmus (in Boris Kham), Viina nebesnega objekta, krivulje in mate-

    matine funkcije

    Psihologija, sociologija in filozofijalani aktiva: Nua Ferjani, Dominika Hudnik (vodja), Andrej Leskovic, Darja Mlakar,

    Joica Virk Rode, Ana Zupani (pripravnica do decembra 2015)

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan, Plenikovi dnevi

    Organizacija dejavnosti:

    - olski humanistini kroek: mentor Andrej Leskovic, sodelujejo Nua Ferjani, Dominika Hudnik, Darja Mlakar, Joica Virk Rode; okrogla miza Konec vrste homo

    sapiens? (Dominika Hudnik, Darja Mlakar); predstavitev knjige Bojana Grobovka

    Zakaj Slovenija ni vica? (Dominika Hudnik, Darja Mlakar)

    - Naj esej 2015, mentorica Darja Mlakar, Tara Milinski, 4. E, prejela dijako bronasto Gosarjevo nagrado

    - priprave na dravno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja: mentor Andrej Leskovic, 3 dijaki (Bine Debeljak, 4. E bronasto priznanje)

    - strokovna ekskurzija: soorganizatorica Darja Mlakar, Mednarodna izmenjava s francosko olo Jacques Cartie (februar, marec 2015, 21 dijakov)

    - raziskovalna dejavnost: mentorica Darja Mlakar, Eustory: Ljubljana med prvo svetovno vojno (analiza poroanja medijev), Ane Arh in Matja Razdrih, 3. B

    Sodelovanje z institucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    prispevki na konferencah in simpozijih:

    - Mirovni intitut: Darja Mlakar, E-vkljuevanje proti nasilju- Drutvo Klju: Nua Ferjani, Dominika Hudnik, predavanje na temo Trgovina z

    ljudmi

    - Drutvo proti stigmatizaciji duevnih bolnikov: Nua Ferjani, Dominika Hudnik, tema Destigmatizacija duevnih bolnikov

    - Filozofska fakulteta in Fakulteta za drubene vede Univerze v Ljubljani: Joica Virk Rode in Darja Mlakar hospitacije tudentov sociologije in praktini nastopi

    tudentov pedagoke smeri sociologije

    - strokovni lanki: Andrej Leskovic, Pojem utopije in vpraanje utopine zavesti v filozofiji Ernsta Blocha, Stati inu obstati 2014, t. 1920, str. 219241; O vkljuevanju razprave o utopinem upanju v srednjeolski pouk filozofije, FNM 2014, t. 1-4, str.

    48-57

  • 60 61

    Informatikalani aktiva: Botjan Break, Robert Jamnik, Andreja Koelj, Selma tular Mastnak,

    Tomi Zebi (vodja)

    Sodelovanje v olskih projektih: Timski pouk, Medpredmetne povezave in uporaba

    IKT, Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja, Samoevalvacija

    Sodelovanje pri drugih olskih dejavnostih: informativni dan

    Sodelovanje z intitucijami izven ole, prispevki na konferencah in simpozijih:

    - Republiki izpitni center: Tomi Zebi (zunanji ocenjevalec na maturi)

    - ZRS: Selma tular Mastnak in Tomi Zebi Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui

    kompetenc 21. stoletja

    Obvezne izbirne vsebine in olske interesne dejavnostiVodja: iva eljeznov

    Med 16. in 20. februarjem smo na oli organizirali OIV, portni dan in predmaturitetne

    preizkuse za 4. letnik. V tem asu so dijaki opravljali nekatere dejavnosti obveznega

    dela OIV, zaostale obveznosti iz preteklih olskih let, predmaturitetne preizkuse, imeli

    portni dan, predstavitev izbirnih maturitetnih predmetov v povezavi z nadaljnjim

    tudijem, delavnice o varnosti v cestnem prometu, opravljali so teaj CPP in prve

    pomoi, se udeleili ekskurzij in mednarodnih izmenjav, ogleda filma, predavanja na

    Intitutu Joefa tefana in obiskali Knjinico Otona upania ter Pivovarno Union.

    Razpored dela:

    1. Dejavnosti obveznega dela OIV vzgoja za druino, mir in nenasilje, dravljanska

    kultura, zdravstvena vzgoja in knjinina informacijska znanja: opravljali so jih

    dijaki 1. in 2. letnika, in sicer 16., 18., 19. in 20. februarja 2015.

    2. Dijaki 1. letnika so v petek, 20. 2. 2015, obiskali Knjinico Otona upania v

    okviru projekta Rastem s knjigo.

    3. Prijavljeni dijaki 3. letnika so imeli 16., 17., 18. in 20. 2. 2015 teaj CPP in teaj

    prve pomoi (organizirana sta bila tudi med jesenskimi poitnicami).

    4. Dijaki 3. letnika so imeli 17. 2. 2015 delavnice o varnosti v cestnem prometu.

    5. Dijaki 3. letnika so imeli 18. 2. 2015 predstavitev izbirnih predmetov na maturi

    v povezavi z nadaljnjim tudijem.

    6. Dejavnosti obveznega dela OIV za dijake 3. letnika: tisti dijaki, ki svojih obveznosti

    e niso opravili, so morali 16. in 20. 2. 2015 opraviti svojo zaostalo obveznost v

    dogovoru z mentorjem, ki je vodil skupino, v katero so bili razporejeni. Opravljeno

    predpisano tevilo ur obveznega dela OIV je pogoj za uspeen zakljuek 3. letnika.

    7. Predmaturitetni preizkusi (16., 17., 18., 20. februar 2015) opravljali so jih dijaki 4.

    letnika.

    8. portni dan za dijake 1. in 2. letnika je bil v torek, 17. 2. 2015, za dijake 3. in 4.

    letnika pa v etrtek, 19. 2. 2015.

    9. Mednarodna izmenjava s pansko olo iz Cordobe (14.21. 2. 2015)

    10. Interdisciplinarna ekskurzija v Berlin (16.20. 2. 2015)

    11. Interdisciplinarna ekskurzija v Pariz (16.21. 2. 2015)

    12. Interdisciplinarna ekskurzija v Rim (16.20. 2. 2015)

    13. Ogled filma Medena koa (Kinodvor) 16. 2. 2015 za prijavljene dijake 3. letnika.

    14. Ogled Pivovarne Union 17. 2. 2015 za prijavljene dijake 3. letnika.

    15. Predavanje arobni svet plinov (mag. Toma Ogrin na Intitutu Joefa tefana)

    18. 2. 2015 za prijavljene dijake 3. in 4. letnika.

    Med 17. in 23. junijem smo na oli organizirali OIV, teaj CPP in PP, Plenikov tabor,

    razline ekskurzije in izlete. V tem asu so dijaki opravljali nekatere dejavnosti

    obveznega dela OIV ter zaostale obveznosti iz preteklih olskih let.

    Razpored dela:

    1. Dejavnosti obveznega dela OIV vzgoja za druino, mir in nenasilje, dravljan-

    ska kultura, zdravstvena vzgoja in knjinina informacijska znanja: opravljali so

    jih dijaki 1. in 2. letnika, in sicer 17., 18., 19. in 22. junija 2015. Med septembrom in

    junijem je sedem skupin dijakov obiskovalo delavnice iz zdravstvene vzgoje in

    knjininih informacijskih znanj, v asu med 17. in 22. 6. pa so opravili posamezne

    zadolitve po navodilih mentorjev.

    2. Prijavljeni dijaki 3. letnika so imeli teaj CPP in prve pomoi.

  • 62 63

    3. Nadomeanje portnega dneva

    pohod na marno goro 17. 6. 2015.

    4. Predavanje iz zdravstvene vzgoje

    kot del zdravnikega pregleda za

    dijake 3. letnika 18. 6. 2015, za dijake 1.

    letnika 19. 6. 2015.

    5. Dejavnosti obveznega dela OIV za

    dijake 3. letnika: tisti dijaki, ki svojih

    obveznosti e niso opravili, so morali

    do 22. junija 2015 opraviti svojo zao-

    stalo obveznost v dogovoru z men-

    torjem, ki je vodil skupino, v katero so

    bili razporejeni. Opravljeno predpisa-

    no tevilo ur obveznega dela OIV je

    pogoj za uspeen zakljuek 3. letnika.

    6. 11. Plenikov tabor (17. 6.20. 6. 2015)

    interdisciplinarni tabor.

    7. Ekskurzija v Makedonijo in Albanijo

    (od 16. do 21. 6. 2015)

    8. Ekskurzija v panijo (od 16. do 21. 6.

    2015) za prijavljene dijake 1. E.

    9. Umetnostnozgodovinska ekskurzija

    v Benetke (23. 6. 2015) za prijavljene dijake 1. letnika.

    V sodelovanju z aktivom slovenine OGLED GLEDALIKE PREDSTAVE ABC ODER

    KRIEG IN KOFJELOKEGA PASIJONA

    Organizatorice: Mojca Kolenik, Lara Stele alamon, iva eljeznov

    V ponedeljek, 9. 2. 2015, so si dijaki 2. in 3. letnika nae gimnazije v spremstvu uiteljev

    ogledali dramsko predstavo Iva Svetine ABC oder Krieg v Cankarjevem domu.

    Predstava je tematsko povezana s t. i. rkarsko pravdo in prikazuje strukturiranje

    slovenskega in srbskega jezika kot evropskih jezikov skozi znaajske zgodbe in

    sreanja literarnih protagonistov na Dunaju v zaetku 19. stoletja.

    V petek, 27. 3. 2015, so si dijaki 1. letnika v spremstvu uiteljev v srediu kofje Loke

    ogledali uprizoritev kofjelokega pasijona, t. i. procesijske igre, ki so se razvile iz

    srednjevekih liturginih sprevodov in so bile v visokem srednjem veku znane skoraj

    po vsej Evropi

    Z udelebo na kulturnih prireditvah so nadomestili delovno soboto, ki bi jo sicer

    imeli 11. aprila 2015. Ogled predstav je bil poleg pouka.

    vir: (http://www.napovednik.com/index.php?id=300841&sb=412858)

    vir: (http://www.pasijon.si/uprizoritve/)

  • 64 65

    Jesenski portni dan za 1. letnike

    as: 18. 9. 2014

    RAZRED SMER VODJA SPREMSTVO 1 SPREMSTVO 2 2

    1. A Slavnik G. Jablanov N. ipek T. Zebi

    1. B Bistrika planina M. Megli A. Premik Bani M. Bobnar

    1. C Konjica M. Kolbezen D. Mlakar M. Detela Perko

    1. D Zelenica A. Smole Legat D. Rozmus T. Krbus

    1. E Voje I. Kume Kova I. Janar B. Break

    1. F Krnica J. Gradiar M. Zupe K. Nagode

    1. G Blejska koa J. Senica D. Ivanec M. Peenko tuhec

    Jesenski portni dan za 2. letnike

    as: 10. 9. 2013

    RAZRED SMER VODJA SPREMSTVO 1 SPREMSTVO 22

    2. A Blejska koa J. Senica D. Silan M. Kolenik

    2. B Blejska koa J. Senica I. K. Kova M. Podlipnik

    2. C Blejska koa J. Senica D. Ivanec S. turm

    2. D Zelenica M. Kolbezen J. Gradiar N. Gnamu

    2. E Zelenica M. KolbezenM. Peenko

    tuhecS. arman

    2. F Zelenica M. Kolbezen T. Krbus S. Lepen Nari

    2. G Vremica G. Jablanov L. Stele alamon N. Ferjani

    portni dnevi Jesenski portni dan za 3. letnikeas: 12. 9. 2014

    Jahanje: spremljevalki Sonja Kitak, Irena Kume Kova

    Rafting: spremljevalec Goran Jablanov

    Pohod: spremljevalke Sabina arman, Jasna Gradiar, Helena Kregar, Sabina Lepen

    Nari, Katarina Nagode

    Pustolovski park Postojna: spremljevalci Joica Flis Sujan, Mojca Kolenik, Melita

    Megli, Joe Senica, Selma tular Mastnak

    Supanje: spremljevalca Alenka Cvetkovi, Marko Kolbezen

    Jesenski portni dan za 3. letnike

    as: 12. 9. 2014

    Jahanje: spremljevalki Sonja Kitak, Irena Kume Kova

    Rafting: spremljevalec Goran Jablanov

    Pohod: spremljevalke Sabina arman, Jasna Gradiar, Helena Kregar, Sabina Lepen

    Nari, Katarina Nagode

    Pustolovski park Postojna: spremljevalci Joica Flis Sujan, Mojca Kolenik, Melita

    Megli, Joe Senica, Selma tular Mastnak

    Supanje: spremljevalca Alenka Cvetkovi, Marko Kolbezen

    Zimski portni dan

    as: 1. in 2. letniki 17. 2. 2015, 3. in 4. letniki 19. 2. 2015

    Vodja dejavnosti: Melita Megli

    Spremljevalci: D. Ambro, A. Cvetkovi,J. Gradiar,A. Grini, D. Ivanec, K. Ivanec, G.

    Jablanov, I. Janar, U. Kastelic Vukadinovi, S. Kitak, M. Kolbezen, I. Kume Kova, H.

    Kregar, S. Lepen Nari, M. Megli, K. Nagode, M. Pavi, B. Petrovi, A. Premik Bani,

    J. Senica, N. ipek, S. tular Mastnak, V. Vizjak, T. Zebi, M. Zupe

    1. Smuanje in deskanje: Avstrija2. Drsanje: Bled3. Sankanje idr.: Martuljek, Krvavec4. Pohod: Tamar

  • 66 67

    Zimski portni taboras: 1. letniki od 11. 1.14. 1. 2015; 2., 3. letniki od 15. 1.18. 1. 2015

    Vodja dejavnosti: Marko Kolbezen

    e tradicionalno se je zimski portni tabor odvijal v Heiligenblutu. V tej slikoviti

    vasici pod Velikim klekom (Grossglocknerjem) nas vedno priakata gostitelj Martin

    in njegova druina. V njegovem Gletscherblick penzionu imamo namre bazo s

    prijetno urejenimi sobami in odlino hrano. Vsak dan smo se po zajtrku odpravili na

    smuie in izboljevali tehniko smuanja ali deskanja.

    11. Plenikov tabor naravoslovni in raziskovalnias: 17. 6.20. 6. 2015

    Vodja: Helena Kregar

    Spremljevalci: Melita Megli, Daa Rozmus, Bojana Petkovi, Darja Silan, Niko

    Ottowic (zunanji)

    Udeleenci: dijaki GJP

    11. Plenikov tabor je potekal v Olimpijskem portnem centru v Planici. Udeleilo se

    ga je 30 dijakov GJPL in 5 dijakinj Zvezne gimnazije iz Celovca s svojim mentorjem.

    Delo tabora je potekalo v tirih skupinah z mentoricami:

    - astronomija Daa Rozmus in dr. Niko Ottowic

    - biologija Darja Silan

    - kemija Helena Kregar

    - panina in video delavnica Bojana Petkovi

    - portne dejavnosti Melita Megli

    Tabori

    Na poti v Planico smo si ogledali center Triglavskega narodnega parka. Po namestitvi

    v OC Planica smo popoldne izvedli delitev dijakov v meane skupine in vsaka

    mentorica je s svojo skupino naredila uvodno vajo. Veerni gost je bila prof. Marija

    tremfelj, ki nam je predstavila svojo alpinistino pot in uspehe ter dravo Nepal

    pred potresom in po njem.

    V etrtek dopoldne so potekale delavnice,

    popoldne pa smo se vsi podali na planinski

    pohod v Tamar. Zveer so potekale portne

    igre brez meja, v katerih so dijaki pokazali

    veliko spretnosti in tekmovalnega duha ter

    se odlino zabavali. V petek dopoldne se

    je skupina kolesarjev podala do Zelencev

    in v Kranjsko Goro, ostale skupine pa so

    delale po svojem nartu kljub deevnemu

    vremenu. V soboto dopoldne so dijaki

    izdelali poroila in elektronske predstavitve

    svojih rezultatov dela v delavnicah. Na poti

    proti Ljubljani smo si v soboto popoldne

    ogledali e Planinski muzej v Mojstrani.

    Vsem je bil tabor ve. Bilo je veliko

    monosti za druenje, zabavo in port, v

    meanih, nakljuno sestavljenih skupinah

    je bilo veliko medsebojnega spoznavanja,

    odvijali so se ivljenje in gibanje v naravi,

  • 68 69

    veliko raziskovalnega terenskega dela pri biologiji in kemiji, veliko zabavnih in

    praktinih prikazov in vaj pri fiziki, kemiji, biologiji in astronomiji. Vsak dijak je delal v

    vseh tirih delavnicah z razlinimi vsebinami, kar je bilo za dijake zanimivo in zabavno.

    Nekaj ivih utrinkov s tabora lahko najdete na: https://youtu.be/ElrwJKnRTpk .

    Predstavite dela posameznih skupin

    Skupina astronomija in fizika (mentorica Daa Rozmus):

    - prouevali smo Sonce, s teleskopom Coronado smo videli izbruhe in izmerili smo polmer Sonca

    - z merjenjem nihajnega asa nitnega nihala smo doloili gravitacijski pospeek Zemlje ter maso in gostoto Sonca

    - preuili smo delovanje Sonne peice- z razlinimi barvnimi filtri smo s pomojo luke meali barve- nauili smo se uporabljati zvezdno karto in kako se orientirati z njeno pomojo- izdelovali smo velikanske milne mehurke- spoznavali smo razline oblake in kaj nam le-ti povedo o vremenu.

    Skupina panina (mentorica Bojana Petkovi)

    Predstavljali smo si, da smo pripotovali v Madrid, glavno mesto panije:

    - s prvo skupino smo se nauili, kako naroiti taksi in pravilno prebrati okrajan naslov po pansko

    - z drugo skupino smo naroali zajtrk v kavarni (kava z mlekom, mleko s pikoti, kosmii ali pa kar pivo), nekateri so morali naroiti hrano in pijao v skladu z

    alergijami in dietami

    - s tretjo skupino smo se podali po ulicah Madrida; nauili smo se podati navodila za pot po mestu in kako se peljati s podzemno eleznico

    - s etrto skupino smo se podali na zabavo slavnih in spoznavali njihove poklice in narodnosti; klepetali smo v panini in se predstavili kot slavne osebnosti (Alberta

    Einstein, Edit Piaf, Salma Hayek).

    Dijaki so se v le treh urah na posamezni delavnici nauili toliko, da se lahko v podobni

    situaciji samostojno sporazumejo.

    Skupina kemija (mentorica Helena Kregar):

    - dijaki so spoznali in se nauili izvajati hitre teste za doloanje kvalitete vode in Winklerjevo metodo doloanja raztopljenega kisika v vodi

    - na terenu smo sistematino zbrali vzorce vod v izvirih, ki napajajo glavni izvir Save Doline na Zelencih, ter izvire vod, ki teejo v Savo od Rate do Kranjske Gore

    (zbrali in analizirali smo vzorce 10 izvirov)

    - ugotovili smo, da je voda brez snovi onesnaenja in da je voda iz slapov prenasiena s kisikom

    - dijaki so izdelali tiramisu in sladoled za vse udeleence tabora- spoznali so lastnosti in uporabo utekoinjenega duika.

    Skupna biologija-ekologija (mentorica Darja Silan)

    V skupini smo opravili tiri delavnice

    in spoznali tiri razline ekosisteme:

    travnik, mokrie, gozd in melie. V

    okviru tega smo:

    -spoznali osnovne metode terenskega

    dela, ki vkljuujejo tudi spoznavanje

    opreme in razlinih postopkov

    raziskovanja ekosistemov

    -merili abiotske dejavnike, naredili

    temperaturne profile, spremljali RVZ,

    pH tal in vode

    - raziskovali vegetacijo in ivalski svet v

    vseh ekosistemih.

    https://youtu.be/ElrwJKnRTpk

  • 70 71

    Ugotovili smo, da je v vseh obiskanih ekosistemih tesna povezanost biotskih

    in abiotskih faktorjev, da je v tem letnem asu velika biodiverziteta ivalskih in

    rastlinskih organizmov. Spoznavanje bogastva in pomena biotske raznovrstnosti je

    temelj odgovornega ravnanja mladih do okolja tudi v prihodnosti.

    port na taboru (mentorica Melita Megli)

    Jutro smo na taboru prieli z jutranjo telovadbo. Ob 7.30 uri smo se zbrali na

    igriu ob COD, kjer smo dan prieli z lahkotnim tekom, atletskimi poskoki,

    razteznimi vajami in vajami za mo.

    Izlet v Tamar

    Drugi dan tabora smo se odpravili na pohod v Tamar.

    Tisti najhitreji smo do tja potrebovali slabih 50

    minut. Bil je udovit sonen dan in Tamar se nam je

    prikazal v vsej svoji lepoti, obsijan s soncem in obdan

    z veliastnimi dvatisoaki. Po enournem poitku in

    uivanju na sonku smo se odpravili e do izvira reke

    Nadie, potem pa nazaj v Planico.

    Kolesarjanje

    V petek zjutraj smo se nameravali s kolesi odpraviti na Belopeka jezera. al je e

    pred odhodom prielo deevati. Z dijaki smo se odloili, da se kljub temu odpravimo

    na kraji izlet s kolesom. Najprej smo nameravali kolesariti le do Zelencev ( izvir Save

    Dolinke), tam pa smo se odloili, da izlet podaljamo do Kranjske Gore. V Planico

    smo se vrnili kar precej premoeni, a kljub temu zadovoljni.

    tafetne igre

    V etrtek zveer smo organizirali tafetne igre. Dijaki so bili razdeljeni v tiri

    skupine. Med seboj so tekmovali v razlinih zabavnih in spretnostnih igrah, kot so

    podajanje vodnih balonkov, prenaanje vode, gosenica itd. Zmagovalna skupina si

    je prisluila okolado.

    Matematini tabor v Tolminuas: 15. 5.17. 5. 2015

    Vodja dejavnosti: Jasna Fajfar

    Tabora se je udeleilo 90 dijakov 4. letnikov in profesorji matematike Alenka

    Cvetkovi, Dezider Ivanec, Jasna Fajfar, Antonija pegel Razbornik, Selma tular

    Mastnak in dva zunanja Lara Kozarski in Jernej Strnia.

    Odhod iz Ljubljane je bil v petek 15. maja po pouku. V Tolmin smo prispeli ob 18.

    uri. Po razporeditvi v sobe je sledila veerja. Ob 20. uri se je zaelo uenje, ki smo

    ga zakljuili ob 22. uri. Naslednji dan je bil od 7.00 do 8.00 zajtrk, od 8.00 do 12.00

    je sledilo uenje s krajim odmorom. Ob 12.30 je bilo kosilo in do 16. ure poitek in

  • 72 73

    portne aktivnosti. Nato je sledilo uenje do veerje. Po veerji so bile med 20.00 in

    22.00 une ure. Dijaki, ki so se prijavili na viji nivo na maturi, so se uili celo do 23.

    ure. V nedeljo je bil je bil odhod v Ljubljano ob 15. uri.

    Na taboru je bilo izvedenih 16 unih ur po 60 minut. Dijaki so delali individualno in

    v skupinah. Imeli so kraje odmore po svoji presoji oz. zmogljivosti. Profesorji so jim

    ves as nudili individualno pomo.

    Dijaki so tabor zelo pohvalili. Delo v skupinah in spremenjeno okolje sta jih zelo

    motivirali k intenzivnemu uenju in ponavljanju snovi. Menijo, da so v tem asu

    uenja pridobili veliko ve, kot bi doma v precej daljem obdobju.

    Tudi profesorji menijo, da je bil tabor uspeen. Glede na zelo dober odziv dijakov bo

    tabor organiziran tudi naslednje olsko leto.

    Vtisi s tabora:

    Super je bilo!

    Ve so mi bile une ure in pomo profesorjev,

    le da bi imeli lahko ure tudi na prostem.

    Ve mi je bila delovna motivacija.

    Ve mi je bilo, da smo intenzivno delali

    in da smo se medrazredno bolje spoznali in veliko druili.

    Izboljali bi lahko hrano, podaljali spanje,

    spremenili hina pravila in podkupili nonega uvaja.

    Ve mi je bilo, da sta bila profesorja na voljo,

    kadar sem ju potrebovala.

    Ni mi bilo ve, da zveer nismo imeli

    prostega asa, da bi se druili.

    Vse je bilo v redu, zelo naporno, vendar vredno.

    Lahko bi bilo ve hrane.

    Lahko bi podaljali tabor.

    panija: Mednarodna izmenjava s pansko olo IES Alhakn II iz Crdobe v panijias: 14. 2.21. 2. 2015, 15. 3.22. 3. 2015

    Spremljevalci: Ura Kastelic Vukadinovi, Ignacio Escriche Rubio, Martina Peenko

    Udeleenci: dijaki GJP

    1. DEL: PANIJA

    V soboto, 14. 2., smo se malo ez poldan dijaki Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana

    in profesorja Martina Peenko tuhec in Ignacio Escriche Rubio zbrali na Dolgem

    mostu in odrinili proti paniji na teko priakovano izmenjavo s pansko olo iz

    Crdobe. V Crdobo smo prispeli okoli 1.30 in se sreali s panskimi sovrstniki, ki so

    e nestrpno akali na nas.

    V nedeljo smo imeli dan z druino. No, e temu lahko reemo tako. Namre vsi

    skupaj, Slovenci in panci, smo dan preiveli skupaj, razen nekaterih, ki so odli

    obiskat prestolnico Andaluzije, Sevillo. Ostali pa smo dan izkoristili za spoznavanje

    sovrstnikov.

    Naslednji dan smo si ogledali mesto. Vsem so bili ve pomaranevci, ki so stali vzdol

    Ekskurzije

  • 74 75

    cest. Videli smo Puente Romano oz. Rimski most, kjer smo posneli goro selfiejev.

    panski profesor Antonio nam je postregel z recitacijo znanega panskega pesnika

    Garce Lorce in proti koncu se je e tako vivel, da je zael peti. Ko smo stopali po

    mestu, smo videli recept za salmorejo tipino jed iz Crdobe. Tisti, ki so hoteli, so

    se odli kopat v baos rabes, ki so nekakne terme.

    V torek smo najprej obiskali arheoloki muzej in tako izvedeli nekaj o zgodovini

    panije in seveda tudi o mestu Crdoba ter kulturah, ki so ivele na ozemlju dananje

    panije. Popoldne so nam v oli pripravili mini spektakel. Najprej sta nam dijaka

    zaplesala nekaj tradicionalnih panskih plesov sevillanas, flamenko, nato sta

    nam dijakinji e zapeli. Tako smo se lahko na lastne oi prepriali, da panci zares

    obvladajo tako ples kakor tudi glasbo.

    V sredo zjutraj smo malo razgibali noge. Povzpeli smo se na hrib Las Hermitas, od

    koder se lepo vidi celotno mesto Crdoba. Nekateri, ki so bili e pri moeh in volji,

    so zaplesali Macareno in Asereje. Lahko smo pili iz posebne glinene posode, v kateri

    ne glede na vreme voda ostane mrzla. Popoldne smo imeli voden ogled mesta in

    izvedeli e dodatne informacije o panski zgodovini. Proti veeru pa smo si ogledali

    e muzej slikarja Julia Romera de Torresa.

    V etrtek smo se odpravili v znamenito palao Alhambro, ki se nahaja v Granadi in

    se lahko pohvali z velikimi in udovitimi vrtovi, ki oarajo vsakogar. V Alhambri smo

    malo bolje spoznali arabsko kulturo, saj se zrcali v njej. Arabci so namre kar 800 let

    oblegali panijo in e dandanes se kae arabska kultura v panskem vsakdanu.

    Za na konec, za zadnji dan so nam prihranili najlepe. Mezquito in Alcazar de los

    Reyes Cristianos. Slednji se, tako kakor La Alhambra, lahko pohvali z lepimi vrtovi,

    pa tudi notranjost prostorov nas ni pustila ravnodune. Najveji vtis na nas pa je

  • 76 77

    zagotovo naredila Mezquita oz. moeja, ki je zdaj katolika cerkev. Je druga najveja

    moeja na svetu, v njeni notranjosti pa se prepleta umetnost arabske in kranske

    kulture.

    Vsekakor je teden dni hitro minil. V soboto je naemu potovanju priel konec.

    Crdobo smo zapustili v solzah, kajti zelo smo se navezali na nae panske prijatelje

    in komaj smo akali, da pridejo! (Zapisala Sanja Petrovi, 3. G.)

    2. DEL: SLOVENIJA

    panske dijake smo akali na Dolgem mostu. Zael se je drugi del nae izmenjave.

    Na programu je bil najprej teaj slovenine, ki sta ga izvrstno izpeljali mladi obetavni

    slavistki, dijakinja Ana in Nika. Nato so panski dijaki v dveh skupinah obiskali

    posamezne znamenitosti, kjer jih je akal slovenski dijak s predstavitvijo. Po okrepilu

    smo odli pe na grad, strm vzpon se je obrestoval, panci so bili nad razgledom zelo

    navdueni in zaelo se je manino fotografiranje. Ljubljana jih je nedvomno oarala.

    Imeli smo tudi as za druge aktivnosti: obisk pravoslavne cerkve, port v Tivoliju,

    obisk Ljubljanskega gradu in Hostla Celica. Tudi zveer smo se imeli udovito

    zabavali smo se v organiziranih zabavah.

    Poleg Ljubljane smo eleli pancem pokazati tudi koek Slovenije. Odloili smo se

    za Gorenjsko, Kras in Primorsko. Obiskali smo kocjanske jame in Piran ter se sankali

    na Voglu. Za mnoge pance je bila to prva snena pustolovina. Po napornem

    portnem vloku smo ob jezeru in kremniti nadoknadili izgubljene kalorije. Petek

    smo preiveli v oli. Izdelovali smo plakate, pripravljali predstavitve za stare in naim

    gostom razkazovali olo. Ustvarjanje je potekalo sproeno, tako da smo imeli ve

    kot dovolj asa za izmenjavo tedenskih vtisov in druenje. Nato so nai stari prinesli

    e hrano in vzduje je bilo popolno.

    Sobota je bila na zadnji skupni dan in smo jo preiveli z druino. Zjutraj smo vstali

    z grenkim priokusom ne le zaradi verajnje zabave, temve zaradi dejstva, da se

    moramo zveer posloviti.

    Izmenjava je bila zelo lepa izkunja. Spoznali smo krasne ljudje in njihovo kulturo,

    vadili panino in se nauili nove besede in izraze. No, in e marsikaj ve. Z njimi

    smo preiveli dva nepozabna tedna in ustvarili prijateljstva. Tako smo uivali, da

    gredo letos poleti nekateri dijaki spet v Cordobo. (Zapisal Ignacio Escriche Rubio.)

    panija as: 16. 6.21. 6. 2015

    Spremljevalka: Sonja Kitak

    Udeleenci: dijaki 1. E

    Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Fernetii, naprej skozi Italijo do Cvetline

    obale, ki se v Franciji nadaljuje z znamenito Azurno obalo, in nato ez jug Francije do

    panske meje. Ustavili smo se v slikovitem katalonskem mestecu Figueras, si ogledali

    muzej kontraverznega panskega slikarja Salvadorja Dalija in nato vonjo nadaljevali

    do Lloret de Mara.

    Naslednji dan smo namenili Barceloni, kjer smo si ogledali Sagrado Familio, gotsko

    etrt s katedralo, Katalonski in panski trg, Kolumbov spomenik, olimpijski stadion,

    povzpeli smo se na hrib Montjuic in sprehodili po Ramblasu.

  • 78 79

    Tretji dan smo izvedli celodnevni izlet na katalonsko goro Montserrat. Z avtobusom

    smo se povzpeli 725 m visoko in si ogledali zanimiv samostanski kompleks. V

    nadaljevanju smo obiskali eno izmed najvejih ampanjskih kleti na svetu, ki se

    nahaja v mestecu St. Sadurnid'Anoia.

    Zadnji dan smo se odpravili prek june Francije do Azurne obale. Kraji postanek je

    bil v filmskem Cannesu. Vozili smo se skozi Nico do Monaka. Sprehodili smo se do

    kneje palae in z vrha peine uivali v noni panorami kneevine.

    Sledila je nona vonja preko Italije in srena vrnitev v Slovenijo.

    FRANCIJA (Saint Malo): francoska dramska skupina na mednarodnem frankofonskem festivalu gimnazijskih gledalikih skupin FETLYF as: 2. 3.7. 3. 2015

    Spremljevalci: Miranda Bobnar, Alenka Cvetkovi, Vesna eh tok,Irena Zorko Novak

    Udeleenci: dijaki GJP

    e peti zaporedoma je francoska gledalika skupina sodelovala na mednarodnem

    festivalu, ki je potekal od 2. do 7. marca 2015 v prelepem srednjevekem mestecu

    Saint-Malo na bretonski obali, in se ponovno potrdila kot ena najboljih nastopajoih

    skupin.

    V soboto 28. februarja smo se lani francoskega gledalia Gimnazije Joeta

    Plenika Ljubljana z avtobusom odpravili na dolgo pot do Saint-Maloja v Franciji. Z

    nami so na gimnazijsko izmenjavo potovali tudi dijaki GJP in Gimnazije entvid. Po

    dnevu in pol vonje in prespani noi v Reimsu smo prispeli v to obmorsko mestece

    francoske pokrajine Bretanje, kjer vsako leto poteka gledaliki festival Fetlyf, ki se ga

    udeleujejo frankofonske srednjeolske gledalike skupine iz razlinih evropskih, pa

    tudi drugih drav sveta. Naa gimnazija na omenjenem festivalu uspeno sodeluje e

    vrsto let, tako da so se med organizatorji in sodelujoimi spletle mnoge prijateljske

    vezi.

    Po namestitvi pri gostujoih druinah smo se v ponedeljek zaeli pripravljati na

    izvedbo francoske verzije igre Un mari idal (Ideal Husband) anglekega pisatelja

  • 80 81

    Oscarja Wilda, ki smo jo imeli ast predstaviti e isti dan na otvoritvenem veeru

    festivala. Navkljub tremi je bila igra odlino izvedena in je poela ovacije med vsakim

    dejanjem, na koncu pa e stojee ovacije. Prav tako so jo pozneje pohvalili tudi mnogi

    posamezni gledalci, ki so lahko po predstavah na nekakni okrogli mizi povpraali

    igralce, kako so se na igro pripravili, kaj jim je delalo najveje teave ipd.

    Naslednji dnevi tedna so za vse minili izredno hitro. Z nao igro smo nastopili e na

    dveh olah. Na eni izmed njih smo za otroke od est do dvanajst let postali pravi

    zvezdniki, delili smo jim avtograme, otroci so kriali naa imena in nam pozneje tudi

    poiljali pisma. Na drugi oli, kjer smo nastopili pred starejimi uenci, pa smo zopet

    poeli aplavz in mnogo pohval. V sredo smo obiskali znameniti Mont Saint-Michel,

    srednjeveko samostansko trdnjavo, ki lei sredi peenih sipin severne Francije,

    popoldne pa smo se udeleili sprevoda vseh gledalinikov po mestnih ulicah. Do

    konca tedna smo prisostvovali vsem igram festivala in sodelovali v raznih programih,

    med drugim tudi na gledalikih delavnicah, na katerih smo pripravili enominutno

    improvizacijo na temo Osebni dokument, ki smo jo na velikem gledalikem odru

    izvedli zadnji veer. Naa igralka Laura je bila tudi lanica irije mladih, ki je

    ocenjevala vse igre. V petek so na zakljunem veeru podelili gledalikim skupinam

    diplomo in pokal, v soboto dopoldne, tik pred odhodom, pa smo se udeleili e

    sveanega sprejema pri upanu Saint-Maloja, kjer so lani skupine dobili pohvalo,

    diplome za sodelovanje in kritiko pismo. Kot reeno, je v soboto ob enih popoldne

    sledilo slovo od gostiteljev ter dolga nona vonja nazaj v Ljubljano, med katero

    smo si ob preudovitem sonnem zahodu ogledali tudi najveje znamenitosti Pariza,

    skozi katerega smo se peljali.

    Francoski uenci, sodelujoi v izmenjavi, bodo e to olsko leto za en teden prili

    v Slovenijo, naa ola pa bo najverjetneje tudi naslednje leto na Fetlyfu upraviila

    svoj sloves ene izmed najboljih sodelujoih skupin. Zahvaljujemo se organizatorjem

    festivala Fetlyf, francoskima olama Jacques Cartier in Maupertuis, vsem gostujoim

    druinam, vodstvu nae ole ter profesoricama Ireni Zorko Novak in Mirandi Bobnar,

    ki sta sodelovali pri ustvarjanju igre, a v Francijo al nista mogli potovati z nami.

    Igrali so: Katarina ernivec, Laura Glaner, Primo Glavi, Peter Kmecl, Martin

    Miklavi, Tjaa Pirnat in Lan Zupani. Tekst: Irena Zorko Novak, Miranda Bobnar,

    Vesna eh tok. Dramaturgija in reija: Irena Zorko Novak.

    Francija: Mednarodna izmenjava s francosko gimnazijo Jacques Cartier iz Saint-MalojaSpremljevalki: Soizic Dupuy Roudel, Darja Mlakar

    as: 28. 2.7. 3. 2015

    Udeleenci: dijaki GJP

    Med 28. februarjem. in 8. marcem 2015 se je skupina 31 dijakov Gimnazije Joeta

    Plenika Ljubljana in Gimnazije entvid odpravila na izmenjavo z gimnazijo Jacques

    Cartier iz Saint-Maloja. Saint-Malo, ki se nahaja na francoski atlantski obali, v Bretaniji,

    http://www.gjp.si/images/Dokumenti/Razno/Ocena_zirije_gledaliske_igre_Idealni_soprog.doc

  • 82 83

    je s svojim srednjevekim jedrom in ozkimi tlakovanimi ulicam, zanimivo pristaniko

    mesto in priljubljeno letovie v poletnem asu. Stari del mesta je obdan s irokim

    zidom, po katerem se je mogoe sprehajati in obudovati pogled na mesto in zaliv.

    Po dolgi in precej naporni avtobusni vonji smo v St. Malo prispeli v nedeljo popoldan

    in pred gimnazijo so nas priakali nai gostitelji, francoski dijaki z druinami.

    V ponedeljek smo si ogledali gimnazijo Jacqusa Cartieja, ki nosi ime po francoskem

    pomoraku in raziskovalcu Severne Amerike, ki je ivel v tem mestu. Sledil je ogled

    rimskih ostankov v mestu ter starega mestnega jedra znotraj obzidja. Zveer smo

    obiskali festival Fetlyf in si ogledali gledaliko predstavo dijakov nae ole.

    Naslednji dan smo se z avtobusom odpeljali na ogled Mont Saint Michela. Mont

    Saint Michel je obasni otok, na katerem stoji opatija Abbayedu Mont Saint Michel, ki

    je enkraten in veliasten primer srednjeveke arhitekture. Stavbe opatije so piramidne

    oblike, obdane pa so z sipinami in ivim peskom. Zanimivost tega samostana je v

    moni morski bibavici, saj je lahko razlika med plimo in oseko lahko tudi 8 in ve

    metrov, tako je samostanski gri obasno odrezan od kopnega in postane otok.

    Najbolj pogumni dijaki so se tudi preizkusili v hoji po ivem pesku. Na poti nazaj smo

    si ogledali e rt Grouin in prelepo plao Colette.

    V sredo smo si ogledali muzej druge svetovne vojne Memorial 3945. V bunkerjih

    nemke protiletalske obrambe smo videli fotografije, dokumente, predmete in oroje

    iz obdobje druge svetovne vojne, v katerem je bilo mesto zelo pokodovano.

    Tudi naslednji dan je bil namenjen zgodovini. Obiskali smo hio enega najslavnejih

    evropskih raziskovalcev 16. stoletja. V hii, ki je preurejena v muzej, je predstavljeno

    vsakdanje ivljenje ljudi iz tega obdobja ter ivljenje in delo Jacquesa Cartierja.

    Popoldne pa smo se z vlakom odpeljali v glavno mesto regije Bretanije, Rennes.

    Sprehodili smo se po mestu in si ogledali glavne znamenitosti: vrata Mordelles,

    Bretanski parlament, mestno trnico

    V petek smo imeli portni dan. Pe smo se odpravili v sosednje letoviko mesto

    Dinard. Po dobrih dveh urah hoje, ki je potekala ob obali, smo si najprej privoili

    malo poitka in si nato ogledali to zanimiv poitniki kraj, ki ga vasih imenujejo tudi

    severni Cannes.

    Po vrnitvi v Saint Malo nas je akal e zadnji veer z naimi novimi prijatelji in

    njihovimi druinami.

    Domov smo se vraali s polnimi glavami novih doivetij in sveih spominov ter v

    mislih e delali narte za teden, ko nam bodo francoski dijaki vrnili obisk.

    Nekaj vtisov slovenskih dijakov

    Matja: V tem tednu smo dobro spoznali mesto z okolico in navade domainov. Uivali

    smo v tipini francoski hrani in pijai. Izmenjava je bila edinstvena in nepozabna

    izkunja tako za nas kot za francoske dijake.

    Bistra: Ve mi je bila pokrajina, predvsem njihove neskonne plae, ki so zelo

    drugane kot pri nas.

    Ane: Zelo so mi bili ve okolje in ljudje, s katerimi smo se zelo dobro ujeli.

  • 84 85

    Ljubljana, 21. 3.27.3. 2015

    Francoski dijaki in profesorji so nam po dobrem mesecu dni, ki smo ga preiveli v

    Saint-Maloju, vrnili obisk. Teden njihovega obiska smo vsi skupaj res lepo preiveli.

    Program je bil natrpan, a pester in je francoskim dijakom omogoil spoznati

    raznolikost Slovenije in njenih pokrajin: osrednji del Slovenije z Ljubljano, Posoje

    od Nove Gorice do Kobarida, primorske in obmorske kraje, kot je Piran, ter tajersko

    vinorodno pokrajino.

    Ker je bil program izmenjave zgodovinsko obarvan, so bili nai gostje deleni

    vodenega ogleda Ljubljane in ljubljanskega gradu, obiskali pa so tudi muzej na

    prostem Park miru na Sabotinu in Kobariki muzej prve svetovne vojne.

    Ogledali so si tudi KSEVT v Vitanju in se udeleili frankofonskega dneva v gledaliu

    Celju. e posebej pa jih je navduil obisk kocjanskih jam.

    Obisk francoskih dijakov in profesorjev smo zakljuili s prijetnim druabnim veerom,

    na katerem so dijaki starem, profesorjem in povabljenim zapeli, recitirali, prikazali

    fotografije in filme. Veer je bil resnino odlina prilonost za druenje.

    Ponovno se je torej izkazalo, da so izmenjave udovita izkunja na podroju

    medkulturnega ozaveanja, ki bogati vse udeleence.

    Francija: Medpredmetna strokovna ekskurzija v Parizas: 16.20. 2. 2015

    Vodja: Pia Lenik Buar, Soizic Dupuy-Roudel, Svit turm (vodja)

    Udeleenci: dijaki GJP

    Ekskurzije skozi Nemijo in po Franciji do Pariza, ki jo je vodil prof. turm, so

    se udeleili dijaki zlasti 1. in 2. letnika ter nekaj fantov iz 3. letnika. Potekala je v

    prijetnem vzduju, ki nas je grelo v hladnih zimskih dneh ob ogledih nemkih in

    francoskih mest.

    Prvi postanek v hladnem zimskem jutru je bil v nacistinem koncentracijskem

    taboriu Dachau, blizu Mnchna. Dijaki so si z velikim zanimanjem ogledovali

    prostore v barakah, brali predstavitvena besedila, gledali posnetke prievanj, si

    izmenjevali mnenja, zastavljali vpraanja in delili pretresenost ob misli na dogajanja

    med 2. svetovno vojno.

    Naslednji postanek je bil v mestu Ulm, kjer je bil cilj naega ogleda osrednja gotska

    katedrala, kjer so se nekateri dijaki povzpeli na zvonik, tistim, ki je as dopual,

    pa so se ogreli v eni izmed mnogih blinjih gostinskih lokalov s ajem in kaknim

    prigrizkom.

    Dan smo zakljuili z ogledom prikupnega srednjevekega centra v Strasbourgu, ki

    se imenuje Petit France, poveerjali v eni tamkajnjih restavracij in si e od zunaj

    ogledali gotsko katedralo, ki je v soju reflektorjev, s prijetnim obutkom prvega

    potovalnega dne, uinkovala e posebej arobno. S tem smo se tudi vstopili v

    Francijo, ki nas je gostila naslednje dni.

    Nadaljevanje poti naslednji dan ni bilo dolgoasno, eprav zaradi slabega vremena

    nismo videli pokrajine Champagne, saj smo na poti v Pariz naredili dva dalja

    postanka. Najprej v Verdunu, kjer smo si ogledali ostanke bojnih jarkov iz 1. svetovne

    vojne, utrdbe in kostnico, popoldan pa v mestu Reims in si ogledali e eno gotsko

    katedralo, v kateri so kronali francoske kralje med 12. in 18. stoletjem in je res

    osupljivo mogona. S kasnejim ogledom parike Notre-Damske katedrale smo na

    tej ekskurziji res dobili moan vtis o tem, kaj in kakne so gotske katedrale.

    Pozno popoldan smo prispeli v Pariz in iz avtobusa, ki nas je popeljal po mestu ter

    s pomojo profesorjeve razlage spoznali nekaj znamenitosti in se prepustili vtisom

    velemesta. Po namestitvi v hotelu, ki se je nahajal prav ob cesti med starim in novim

    Slavolokom zmage, smo se odpeljali na veerjo v restavracijo blizu slavnega Moulin

    Rouga. Veerjo so nam in drugim gostom popestrili nai dijaki, ki so zaigrali na

    pianino. Zatem smo se odpravili na sprehod na Montmartre, kar so nekateri izkoristili

    za nakup spominkov in se celo pustili portretirati ulinim slikarjem. Z gria, ki je

    znan ne le po cerkvi, pa pa tudi po zbiraliu slikarjev, smo imeli krasen razgled

    na veerno mesto in zadovoljni smo se vrnili v hotel, da si naberemo novih moi za

    nadaljnja odkrivanja Pariza, nekateri tudi s svojim parikim portretom za spomin.

    Naslednji dan nas je akal sam Pariz: povzpeli smo se na Eifflov stolp in videli ni,

    ker smo se znali v gosti megli, ki se do popoldneva ni razkadila, kasneje pa smo iz

    avtobusa spet, ob razlagi profesorja turma, temeljiteje spoznavali Pariz. V asu

    kosila smo imeli prosto in si poleg raznolikih sendviev privoili e nakupovanje v

    okolici kulturnega centra Georges Pompidou. Temu je sledil eden najbolj priakovanih

    ogledov, in sicer muzeja Louvre, za kar pa bi si veina elela veliko ve asa, kot smo

    si ga lahko privoili, in s svojim zanimanjem za umetnost so dijaki pokazal, da v

    resnici cenijo kulturne doseke iz preteklosti in da mnogim ni dovolj le videti slavno

    Da Vincijevo Mono Lizo.

    Po veerji smo se odpeljali z ladjico po reki Seni in si ogledali mesto e z drugane

    perspektive, mislim pa, da nas je najbolj navduil Eifflov stolp, ki se je arobno

    lesketal v breztevilnih lukah. Kljub mrzlemu veeru smo se pe od hotela odpravili

    do novega velikega Slavoloka zmage (Grand Arche de la Defense) v sodobnem

    poslovnem delu Pariza, ki pa je ob tej uri e spal in nas ni motil, da ne bi v zavetju

    nebotinikov in sodobne arhitekture, s pogledom na oddaljeni center mesta,

    prepevali slovenskih pesmi. Obutek je bil krasen.

    Zadnji dan smo se po Parizu vozili z metrojem, kar je bilo e posebno zanimivo za

    nekatere, ki so to prvi izkusili. Po stanju v dolgih vrstah smo si ogledali glavno

    pariko cerkev in se za tem odpravili e na ogled palae v Versaillu. Tako smo se

    zaeli vraati proti domu, na poti smo se le e zaloili z malico v trgovini Leclerc, ki

    je bila veliko skromneje od ljubljanske, okrog polnoi pa smo si ogledali e zadnje

  • 86 87

    francosko mesto: mondeni turistini Chamonix pod Mont Blancom, ki je bil kljub

    pozni uri za smuarje e vedno zelo ivahen.

    Tako smo se po spanju na avtobusnih sedeih zjutraj zbudili spet na izhodini toki,

    na Dolgem mostu, a seveda z novimi izkunjami in spoznanji.

    Nemija: Berlinas: 16.20. 2. 2015

    Spremljevalci: Joica Flis Sujan (vodja), Nadja Gnamu, Alenka Smole Legat

    Udeleenci: dijaki GJP

    V asu OIV od 16. do 20. 2. 2015 smo se s skupino 54 dijakov udeleili strokovne

    medpredmetne ekskurziji v Berlinu, kjer smo ob ogledu znamenitosti preiveli dva

    nepozabna dneva, na poti tja in domov pa smo nekaj asa preiveli tudi v Pragi, si

    ogledali Dresden, Leipzig in Mnchen.

    Berlin ni zanimiv samo zaradi zgodovinskih dogodkov, ampak je danes ponovno

    politino sredie Nemije, zanj pa je znailno tudi bogato kulturno ivljenje. Ob naem

    prihodu se je ravno zakljueval filmski festival Berlinale, tako da smo na Potsdamer

    Platzu e ujeli rdeo preprogo. V Berlinu smo se povzpeli na stekleno kupolo

    parlamenta in spoznali njen simbolni pomen (transparentnost politinih odloitev),

    ogledali smo si znamenita Brandenburka vrata, ostanke Berlinskega zidu, Check

    Point Charlie, univerzo in tevilne druge znamenitosti. S posebnim navduenjem smo

    uivali ob pogledu s televizijskega stolpa na znamenitem Alexanderplatzu. Spoznali

    smo veliastno in tudi tragino usodo mesta in njegovih prebivalcev skozi zgodovino

    ter se z obiskom muzeja holokavsta poklonili rtvam nesmiselnih vojnih grozot.

    Skladna z razsenostjo mesta je bila tudi naa nastanitev v hotelu Estrel, ki nas je

    navduila z izrednim udobjem in bogatim zajtrkom! Veerjali pa smo v Kartoffelhausu

    (Nemija in krompir pa sodita skupaj) v najstareji berlinski etrti Nikolai-Viertel.

    e bi ostali v Berlinu, a imeli smo e narte za pot domov. Ogledali smo si Leipzig,

    zlasti njegovo znamenito elezniko postajo in spomenik, posveen rtvam bitke

    narodov, kjer je zdruena evropska vojska premagala Napoleona.

    Na zadnji postanek je bil namenjen bavarski prestolnici Mnchnu. Po sprehodu

    skozi staro mestno jedro in mestna vrata smo li v tehnini muzej, kjer nas je najbolj

    pritegnil vodeni ogled po oddelku nanotehnologije. Ogled mesta pa smo zakljuili e

    z obiskom BMW-centra, kjer smo sedli za volan najsodobnejih avtomobilov ali pa

    si privoili simulacijo vonje. No, ker nam je za nakup avtomobilov zmanjkalo nekaj

    drobia, smo se morali domov odpeljali kar z avtobusom.

    Poleg strokovnega vodstva agencije Unitours so nas na poti spremljali profesorice

    nemine, profesorica umetnostne zgodovine in tuji uitelj za angleino, tako da je

    bila ekskurzija tudi medpredmetno obarvana. Priepnemo e, da je bila ekskurzija

    tudi cenovno dostopna za veliko tevilo dijakov. In nenazadnje das Wetter hat

    mitgespielt!

    Nae vsesplono navduenje so najlepe opisali udeleenci sami:

    Ekskurzija v Berlin je bila pouna na zabaven nain. V kratkem asu smo si ogledali

    najpomembneje znamenitosti ter imeli dovolj prostega asa, da smo raziskovali po

    svoje. Ajda Luovnik, 3. G

    Ob prihodu v Prago smo si ogledali to pravljino prestolnico. Najprej smo si ogledali

    staro mestno jedro Hradani, ki ni nikogar pustilo ravnodunega. Potem je sledil

    ogled mesta. Na koncu smo si ogledali udovite Vaclavske namesti s trgovinami, po

    katerih smo se z veseljem sprehodili. Leodita Dushaku, 3. G

    Ekskurzija je bila odlina. e bi izbirala e enkrat, bi ponovno izbrala Berlin. Nina

    uruvija, 3. G

    Zelo ve mi je bil hotel ,,Estrel'', v katerem smo v Berlinu kar dvakrat prenoili. e

    odmislim boleine v nogah, ki smo jih imeli po dolgem sprehajanju po velemestih

    (a ogledi so bili vredni boleih nog), so mi bili najbolj ve Brandenburka vrata

    in vzduje v mestu. Zelo mi je bil ve tudi Berlinski zid. Vreme je bilo zelo lepo,

    malce mrzlo, vendar preteno sonno, ljudje so zelo prijazni, ustreljivi in uvidevni.

    Na splono sem zelo uivala! Anika Smoli, 2. F

    Ekskurzija mi je bila zelo ve. Najbolj si bom zapomnila grafite na Berlinskem zidu,

  • 88 89

    zanimive zgradbe v Dresdnu in razgled s Karlovega mostu v Pragi.

    Najbolj me je navduil Dresden zaradi preudovitih baronih zgradb in opere. Upam,

    da si ga bom la e sama kdaj pogledat.

    Najbolj si bom zapomnila razgled s televizijskega stolpa v Berlinu in prelep razgled s

    Karlovega mostu. Mesto Berlin si bom e posebej zapomnila zaradi tega, ker so ljudje

    zelo prijazni in te mesto samo navdui, da bi ostal kar tam. Sara Tomai in soolci

    2. G

    Ekskurzija po Nemiji in ekem je nepozabna izkunja, saj smo v samo petih dneh

    videli kar tiri nemka mesta in Prago. Ogledali smo si res veliko znamenitosti in se

    nauili veliko novega o nemkih deelah in njihovi kulturi. Ob dobri drubi pa je bil

    izlet e toliko bolj neprecenljiv. Veronika Viar, 2. D

    Ekskurzije, ki sem jo doivela, ne bom nikoli pozabila. Znamenitosti, ki smo si jih

    ogledali, so me zares navduile, opazila sem tudi visok ivljenjski standard v Nemiji,

    nao prekrasno ekskurzijo pa smo zakljuili e z ogledom BMW-lepotcev. Dora

    travs, 2. D

    Italija: Firenceas: 20. 12.22. 12. 2014

    Spremljevalki: Nadja Gnamu, Martina Peenko tuhec

    Ekskurzija v Firence je potekala v skladu z zastavljenim programom in je bila

    izpeljana uspeno. Na pot smo odrinili v zgodnjih urah, da bi imbolj izkoristili dan.

    Ko smo prispeli v Firence, smo se, enako kot mnogi obiskovalci, ustavili na Piazzale

    Michelangelo, od koder se razgrinja znailna in nepozabna florentinska veduta, ki je poleg topografije mesta nudila razgled tudi na okoliko pokrajino. Po spustu v

    sredie mesta smo se odpravili v galerijo Uffizi, ki hrani najznamenitejo zbirko

    italijanskega renesannega slikarstva na svetu in tudi z arhitekturnega vidika velja

    za izjemen spomenik. Ogledu zbirk antinega kiparstva, miniatur in del renesannih,

    pa tudi baronih mojstrov smo namenili celo popoldne. Zveer smo se pomudili na

    osrednjem trgu Piazza della Signioria z veliastno mestno hio Palazzo Vecchio, nato

    smo zavili po razgibanih ulicah proti hotelu in na veerjo.

    Naslednjega dne smo se po zajtrku odpravili ez slikoviti Ponte Vecchio do etrti

    l'Oltrarno in monumentalne palae Pitti, nekdanje mediejske rezidence, ki gosti

    udovito slikarsko zbirko. eprav stroga zunanjost deluje enotno, so palao zidali

    kar tiri stoletja. Po palai je sledil temeljit ogled glavnega trga in njegovih kiparskih

    stvaritev, nato pa teko priakovan odmor. Popoldne je sledil ogled kompleksa stolnice

    Sta Maria del Fiore s slavno Brunelleschijevo kupolo in Giottovim kampanilom ter

    tremi znamenitimi vrati na zunanjini romanske krstilnice, od katerih je Michelangelo

    najimenitneja Ghibertijeva vrata poimenoval kar rajska vrata. Pred veerjo smo se

    napotili e v najveliastnejo franikansko cerkev, Santa Croce, ki v svoji notranjini

  • 90 91

    skriva grobove velikih mo, od Danteja, Galileja do Michelangela. Ob koncu dneva je

    vodnik nae prehojene korake pretvoril v kilometre in nam naznanil, da smo prehodili

    okroglih 16 kilometrov italijanske kulturne dediine.

    Zadnji dan je bil namenjen dvema spomenikoma, ki sta prelomno zaznamovala

    zgodnjerenesanno italijansko umetnost: Brunelleschijevi razumski, a zato ni

    manj poduhovljeni sakralni mojstrovini, baziliki San Lorenzo, in kapeli Brancacci.

    Precej dolgo smo se zadrali v slavnih mediejskih grobnicah, ki veljajo za eno

    najvejih Michelangelovih stvaritev. Prav na tem mestu se odlino poveeta veliina

    ustvarjalnega umetnikega genija ter ambicija in elja po materialnem, pa tudi

    intelektualnem prestiu premonega naronika soitje ideje, duha, veine in

    denarja, na katerem so vzklile vse velike renesanne umetnine.

    Firence je bilo teko zapustiti. Ne samo zaradi polnosti vtisov in neposredne

    izkunje, ki sta oivila predstavo o renesanni umetnosti, ampak tudi zaradi pristne

    zagnanosti, dobre volje in prijetnega vzduja, kar je iz strokovne ekskurzije ustvarilo

    nepozaben spomin.

    Italija: Rimas: februar 2015

    Spremljevalke: Terezija Krbus

    Udeleenci: dijaki GJP

    Sredi februarja biti v Citta eterna na 22 stopinjah je pravo razkoje in to smo

    doiveli. Ceste, ki vse vodijo v Rim, so tudi nas peljale tja.

    Prva no je bila sicer malo predolga in tudi neudobna, saj smo enajst ur preiveli

    malo sede, malo lee v avtobusu. Nikomur ni bilo dolgas. Imeli smo toliko povedati,

    posluati, vpraati, da se niti zavedali nismo akanja v strnjeni koloni v jutranji konici,

    da bi se pripeljali do antinega Koloseja. Potem je duh uel iz steklenice in ga nismo

    uspeli zapreti vse do petka zveer. ele na Dolgem mostu se je spet poslovil od nas in

    bo tam akal na novo potovanje in novo doivetje.

    Vse se je dogajalo s svetlobno hitrostjo. Samo na prvi rimski dan smo prehodili 16 km

    (hvala sodobni tehnologiji za te podatke). To je bil pravi podvig glede na dolgo, nepre-

    spano no. Videli smo ogromno, sliali e ve, vpijali smo tako sonce kot tudi znanje.

    Naslednji dan nam je narava pokazala svojo drugo plat. Na vrhu Vezuva smo se

    morali oprijemati skal, drati za vrvi, upogibati, da bi zmanjali upor vetru, ker bi nas

    odpihnil. Naenkrat smo bili spet sredi zime, na snegu in soncu hkrati. Joj, kako je bilo

    dobro in osveujoe! e posebej smo uivali, ko smo se spet natlaili v avtobus,

    se spustili z nadmorske viine in si privoili martinkanje ob mediteranski klimi

    in Tirenskem morju. Sprehod po Herkulanumu in Neaplju je bilo pravo razkoje po

    zasneenem vulkanu.

    udovita urejenost, mirnost in svetost Vatikana so nas napolnile do zadnjega atoma.

    Kljub neskonno dolgemu akanju na Trgu sv. Petra smo bili osupli nad mojstrstvom

    graditeljev, slikarjev in kiparjev. Nismo vsega videli, kako pa bi! Zato smo vrgli dva

    kovanca v Fontano di Trevi: enega za sreo, enega za usodo, da nas pot spet pripelje

    nazaj v veno mesto.

  • 92 93

    Ko je napoil zadnji dan, smo bili vsi e na pol doma. Zavedali smo se, da se pribliuje

    slovo od neesa lepega, druganega in se vraamo v domae okolje. Kljub temu smo

    e marsikaj pogledali. Orvieto nas je doakal e v jutranjih urah, ko smo bili e malo

    zaspani, ampak nas je hladno jutro hitro zbudilo. Zato pa se je San Marino kopal v

    soncu in nam je privoil udovit sprehod po ozkih ulicah vse do najvije toke te

    male in zelo prisrne dravice.

    Italija: Benetkeas: 23. 6. 2015

    Spremljevalke: Nadja Gnamu, Darja Mlakar, Martina Peenko tuhec

    Udeleenci: dijaki GJP

    Tradicionalna enodnevna ekskurzija v Benetke je potekala po ustaljenem redu. Pot

    do cilja je krajala vodnica, ki je dijakom predstavila zanimivosti italijanske kulture,

    mode, kulinarike, pa tudi nekatere geografske in lokalne posebnosti Benetk. Med

    potjo so dijaki dobili tudi izrpne delovne liste o beneki kulturi, zgodovini in

    umetnosti, ki so jih reili ob predstavitvi profesorice Martine Peenko tuhec.

    Ob 10. uri smo prispeli na pomorsko postajalie Punta Sabbioni, kjer nas je priakalo

    oblano, toda za plovbo idealno vreme. Z ladjo smo se popeljali po Beneki laguni.

    Dijaki so ob razlagi vodnice opazovali morsko povrino, prepredeno s sipinami, otoki,

    plitvinami in movirji. Od dale smo opazovali Torcello in si lahko le predstavljali

    Lido, kjer poteka znameniti filmski festival. Prav kmalu smo se izkrcali na otoku

    Buranu, ki slovi po hiah ivahnih barv in tradiciji dragocenih ipkarskih izdelkov.

    Otok, ki je v resnici skupina tirih otokov, saj je ozemlje vsepovsod pretrgano s

    kanali, je gosto pozidan in z malimi trgovinicami, kavarnami, pekarnami in ozkimi

    uliicami, ki jih povezujejo mostii, sploh privlaen za obiskovalca. Z Burana smo

    se pripeljali naravnost pred steklarsko delavnico na otoku Muranu, znanem po

    proizvodnji izdelkov, ki so li in e gredo odlino v promet po vsem svetu. e danes je

    steklarska obrt glavna panoga muranskega gospodarstva. Ogledali smo si pollurno

    demonstracijo izdelave stekla, ob kateri smo dobili informacije o olanju steklarskih

    mojstrov, o razlinih steklarskih tehnikah in pogojih izdelave. Dijaki so bili osupli nad

    virtuoznostjo mojstra, ki je v dobrih desetih minutah iz neobdelanega kosa stekla

    naredil skledo, potem pa e steklenega konjika. Z Murana nas je ladja pripeljala v

    osrje Benetk, kjer smo se izkrcali na Markovem trgu. Dijaki so se v treh skupinah,

    pod vodstvom vodnice Karmen Zebec, profesoric Martine Peenko tuhec in Nadje

    Gnamu, odpravili na raziskovanje znamenitega trga in okolice. Najvejo pozornost

    smo namenili predstavitvam in ogledu bazilike sv. Marka, kampanila z renesanno

    loo, stebrov sv. Marka in Teodorja, Doeve palae z Mostom vzdihljajev ter slovitega

    Torre dell Orologio. Po prihodu iz bazilike nas je presenetil hud naliv, ki nas je prisilil

    k polurnemu poitku pod arkadami Doeve palae. Kljub vsemu smo se zabavali ob

    opazovanju naraajoih lu, ki so se v nekaj minutah razgrnile po piazzi, in slapov

    vode, ki je drla z napuev bazilike in Markove knjinice kot na kaknem bazenu. Po

    deju smo se po mokrih ulicah sprehodili do Rialta, kjer so imeli dijaki prosti as za

    kosilo in pohajkovanje po okolici, potem pa smo se odpravili proti domu.

    Letonje Benetke so se, kljub neugodni vremenski napovedi, odlino iztekle. Dijaki so

    soglaali, da so Benetke pa Benetke. Z dejem ali soncem, luami ali vroino so za

    marsikoga turistina romarska pot.

    Balkan: Medpredmetna strokovna ekskurzija po Balkanuas: april 2015

    Spremljevalci: Terezija Krbus, Cvetka Mlinar, Mojca Podlipnik

    Udeleenci: dijaki GJP

    Poln avtobus s skoraj 60 potniki se je odpravil na estdnevni izlet po nekdanjih

    republikah (danes samostojnih dravah) nekdanje Jugoslavije, ki smo ji dodali e

    tako skrivnostno Albanijo.

    Morda je lo za nostalgijo ali pa le za poskus uloviti e zadnje trenutke obstoja

    nekdanjega Balkana, ki dobesedno izginja pred naimi omi. e res, da so odhodi,

    posebej v asu novoletnih praznikov, v Beograd na balkansko urko vsakdanji

    tudi med slovenskimi mladimi, je pa bistveno manj takih, ki se odloajo za obisk

    kaknih manj znanih ali bolj oddaljenih krajev. Prav ta njihova odmaknjenost,

    neprepoznavnost, izvirnost so bile glavni razlog, da smo se odloili obiskati vse te

    novonastale dravice sredi Balkanskega polotoka.

    e posebej je bila privlana Albanija, ki sodi med najbolj nerazvite evropske drave.

    Drava je bila desetletja popolnoma zaprta za tuje obiskovalce in prav zaradi tega

    je danes center zanimanja mnogih posameznikov in skupin. Hoteli smo obiskati e

    zadnje kotike te gorate deelice v prav taki obliki, kot smo jo tudi sreali, saj so

    tuji kapital, izseljenci in notranji vlagatelji zaeli z neverjetno hitrostjo spreminjati

    kulturno pokrajino nekdanje domovine Ilirov. Kmalu bo to samo e ena uniformirana

    drava mnoinega turizma ob Sredozemskem morju.

    Prvi dan smo se pridno vozili po nekdanji zgodovinski cesti socializma, imenovani

    Bratstvo in enotnost, da smo prispeli do Srbije. Za mlade popotnike drugih in tretjih

    letnikov je bila najbolj straljiva in tudi najzanimiveja nenehna menjava drav,

    prestopanje meja in dokazovanje lastne identitete z dokumenti. Verjeli ali ne, na nai

    2.500 km dolgi poti smo morali tirinajstkrat pokazati osebno izkaznico ali potni list.

    Vsaka drava ima svoj sistem, vsak mejni prehod ima svoje navade pregledovanja. Tako

    smo enkrat morali sedeti na svojih mestih in malone drati v zobeh svoje dokumente.

    Prav vsako osebo je carinik pogledal v obraz in pobral dokazilo, brez katerega ne bi

  • 94 95

    mogli nadaljevati svoje poti. Drugi je predstavnik oblasti samo naroil, da poberemo

    vse listine na kupek in jih odnesemo do njihove hiice. Tretji so nam le pomahali,

    naj gremo (to se je zgodilo le takrat, ko smo prekali meje med dravami Evropske

    unije). etrti so nam vsako listino preslikali in tudi kakno pozabili vrniti. e srea,

    da smo to pravoasno ugotovili. Vsekakor nam niti za sekundo ni bilo dolgas.

    Drugi dan smo zapustili Srbijo pri Vranju in e smo bili v Makedoniji. Vreme nam je

    sluilo. e je sluajno lilo kot iz kafa, se je to zgodilo, ko smo se vozili. Tisti hip, ko

    smo izstopili iz avtobusa, je posijalo sonce in smo si sreni in zadovoljni ogledovali

    lepote Skopja.

    Tretji dan smo upali, da nas bo Ohridsko jezero premamilo, da se namoimo v isti

    vodi, ampak se to ni zgodilo. Voda je bila e vedno preve mrzla in tudi najbolj

    pogumni fantje niso tvegali. Zato pa smo z veseljem raziskovali stare kotike

    turistinega bisera Makedonije. Uivali smo v starodavnem naselju mostiarjev,

    obudovali lepote Biljaninih izvirov ob Sv. Naumu in poskusili zdravilno vodo, ki nam

    je zagotavljala, da se bomo vsi pomladili. Ne vem, e bi bili stari sreni, da namesto

    najstnikov domov pripeljemo kopico otrok iz vrtca. Na sreo je voda mladosti le

    turistina atrakcija.

    etrti dan smo e bili v Albaniji. Na eni strani smo videli najbolj revna naselja, zarjavele

    eleznike tire in vagone, poruene mostove in zapuene tovarne, ko pa smo glavo

    obrnili, smo osupnili nad tem, da je to verjetno edina drava v Evropi, v kateri cveti

    gradbenitvo, kjer se na vsakem vogalu nekaj gradi, vsak drugi objekt je nov in ljudje

    so sreni. Bali smo se, da se ne bomo uspeli sporazumevati, pa je bil strah odve.

    Malo smo poskusili z angleino, e ve z italijanino, vsekakor pa je bila govorica z

    rokami najuinkoviteja.

  • 96 97

    Poleg tevilnih mejnih prehodov nam je precejnji problem predstavljal tudi denar,

    saj smo morali nenehno menjavati domae valute. Iz evra smo prili na kune, iz lip

    na srbske dinarje pa na makedonske denarje, na albanske leve pa spet na evre, na

    bosanske konvertibilne marke pa spet na kune, da bi dokonno lahko spet plaevali

    v evrih, ko smo pri Jelanah stopili na domaa tla. Morda bo kdo od popotnikov

    postal bankir, saj so to zahtevno nalogo z lahkoto opravljali.

    Peti dan smo se konno le kopali v istem in modrem Jadranskem morju. Da ne bo

    pomote: kopali smo se tudi v Albaniji, le da morje tam ni bilo ne lepo in ne modro,

    nikakor pa ne isto. Kljub temu so dijaki tam najbolj uivali.

    V rni gori nas je akalo nae morje, kot ga mi poznamo: toplo in isto, z vonjem

    po borovcih in jodu in privoili smo si dalji postanek in poleavanje. To smo

    ponovili tudi zadnji dan v srednji Dalmaciji.

    Naenkrat smo se poutili skoraj kot doma. Jezik ni bil ve problem, gostitelji so bili

    zelo ustreljivi in prijazni in lahko smo se tudi sprostili. Hotel v Naumu nas je oaral s

    kvaliteto, z razgledom in odlino hrano.

    Zadnji dan je vedno poseben. Zavedali smo se, da bomo naslednjo no spali e

    doma v svojih posteljah, da se pot poasi konuje, nove vezi, ki so se na poti stkale,

    bodo ohlapneje, eni bodo veseli, eni malo alostni, a gotovo bo ostal spomin na

    lepo in prijetno druenje.

    Tako je bilo tudi tokrat. Zauili smo e zadnje tople arke zahajajoega sonca ob

    morju, pripravili telefone, da smo veselo poklicali domae in jim sporoili, da bomo

    ez nekaj minut e na postajaliu Dolgi most, od koder smo pred estimi dnevi tudi

    odrinili. Bilo je lepo in nepozabno.

    olska improligaKoordinator: Botjan Bojadiev

    Mentor: Sao Stare

    Udeleenci: Filip Fleischman, Martin Franken, Dea Herenda Velikonja, Ema Kmecl,

    Jona Maek, Maja Miklavi, Lara Ostoji, Kaja Savodnik, iva Senik, Veronika Viar

    V olskem letu 2014/15 smo na gimnaziji Joeta Plenika leto zaeli z oglaevanjem

    spoznavnega sreanja, kjer so novi dijaki, ki bi jih ila zanimala, lahko prili prvi v

    stik z gledaliko improvizacijo in s ILO. Tako smo dobili e tevilno okrepitev lanske

    ekipe ilarjev in ilark. Sedanjo ekipo v celoti sestavljajo dijakinje in dijaki prvega

    in drugega letnika. Na eljo ilarjev smo ekipo aljivo preimenovali v ibki ubki.

    Letos smo prvo leto aktivno sodelovali v olski impro ligi (ILI). Prejnje leto smo

    namre nastopali znotraj projekta za zaetnike ILA Valilnica.

    Na vajah smo predelali osnove improvizacijskega gledalia, t. i. 'shortformov',

    pripravljali smo se na tekmovanje v ILI ter se ukvarjali z osnovnimi vajami

    za gradnjo prizorov. V veliki meri smo se posvetili tudi zakonitostim gledalikega

    ustvarjanja, odra ter javnega nastopanja.

    ilarji so se uili linearnega pripovedovanja zgodb, upotevanja prostora, gradnje

    kompleksnih likov, razlinih statusov, govornih in gibalnih vaj ter medsebojnega

    sodelovanja.

    Poleg na predstavah v ILI so nastopili tudi na informativnem dnevu, kjer

    so simpatino, uspeno ter z veliko navduenja predstavili delovanje ILE na

    gimnaziji Joeta Plenika, na prireditvi ob dnevu zemlje, kjer so nastopili bolj

    ali manj uspeno ter se prvi sooili s spreminjanjem ustaljenih okvirjev (obiajnim

    disciplinam smo spremenili pravila, naredili smo jih ekoloka). Nastopili so tudi na

    ve predstavah v Kranju, ki jih je organiziralo Kulturno umetniko drutvo KIKS.

    AstronomijaMentorja: Boris Kham, Daa Rozmus

    Udeleenci: dijaki GJP

    Opazovanje delnega sonnega mrka na Plenikovem trgu

    V petek, 20. marca 2015, smo si ogledali delni sonni mrk na Plenikovem trgu. Ob 9h

    je bilo opazovalie urejeno in pripravljeno, da sprejme dijake in ostale opazovalce.

    Poleg teleskopov in daljnogledov smo pripravili e poseben zaslon v dobri senci.

    Interesne dejavnosti

  • 98 99

    Ujeli smo zaetek mrka ob 932 in nato vsakih 15 sekund naredili novo sliko, ki smo

    jo lahko opazovali na monitorju ali projicirano na zaslon v senci. Dijaki in vsi ostali

    so lahko istoasno opazovali protuberance (izbruhe) in potek mrka na Soncu. Mrk

    je opazovalo veliko dijakov, tudi profesorji so si prili pogledat ta lep naravni pojav.

    Dijaki, ki so imeli ta dan laboratorijske vaje, pa so dobili posebno opazovalno nalogo.

    Ustvarjalnik (podjetniki kroek)Mentor: Aleksander Brankov

    Udeleenci: dijaki GJP

    V olskem letu 2014/2015 je na Gimnaziji Joeta Plenika Ljubljana prvi deloval

    Ustvarjalnikov podjetniki kroek (od zaetka decembra do konca maja), vodil

    ga je Aleksander Brankov, neko tudi sam dijak nae gimnazije. Pri delu kroka je

    sodelovalo 17 dijakov od 2. do 4. letnika. Spoznavali so razline poslovne modele in

    ideje, v skupinah so se sooali z razlinimi poslovnimi izzivi, sodelovali na t. i. Startup

    Weekendu itd. Letonji program so uspeno zaokroili na zakljuni konferenci

    na Fakulteti za elektrotehniko 23. maja, kjer so se lani kroka sreali z gosti iz

    tujine, predstavljeni so bili razlini prototipi in poslovne ideje, potencialni partnerji

    in investitorji. Nai dijaki so bili po ugotovitvah mentorja zadovoljni z rezultatom

    svojega dela in s poslovno izkunjo.

    Filmski kroekMentorica: Ida Janar

    Udeleenci: dijaki GJP

    Dijaki so bili zelo aktivni tudi v okviru filmskega kroka,

    imenovanega Projekcija. Ob sredah zveer so potekale

    predstavitve filmov, izbranih od dijakov, z doloeno tematiko,

    o katerih je na koncu potekala diskusija. Koordinatorica

    Projekcije je bila Veronika Nikolaja tefanec.

    Seznam Projekcij v olskem letu 2014/15:

    - Eraserhead (1977)

    - Hero (2002)

    - Holy Mountain (1973)

    - Menace II Society (1993)

    - The Conversation (1974)

    - This is England (2006)

    - The Double Life of Veronique (1991)

    - Dead Man (1995)

    - Fear(s) of the dark (2007)

    - Oldboy (2003)

    - The Turin Horse (2012)

    - The Taste of Tea (2007)

  • 100 101

    Spoznavanje kitajske kulture in jezikaKoordinator: Anton Grosek

    Mentorici: WangXiao, dr. Katja Simoni

    Udeleenci: dijaki GJP

    Delo kroka na GJP je dr. Katja Simoni predstavila 23. 6. 2015 na sreanju

    ljubljanskega konzorcija osnovnih in srednjih ol, ki organizirajo spoznavanje kitajske

    kulture in jezika.

    Na GJP so kroek obiskovali tirje dijaki, ki kaejo veliko zanimanje za kitajski jezik in

    kulturo, eden izmed njih se je odloil za tudij sinologije. Dijaki so skupaj z mentorico

    pripravili tudi predstavitev v okviru informativnega dneva. Anketa obiskovalcev je

    pokazala, da je od 10 do 20 % uencev imelo lastni interes za kitajsko kulturo in jezik,

    ostali so prili na pobudo starev.

    Spoznavanje japonske kulture in jezikaMentorica: Ana Zupani

    Udeleenci: dijaki GJP

    Dijaki so na zaetnem teaju japonine spoznali obe japonski zlogovni pisavi

    (hiragana, katakana) in nekaj osnovnih pismenk (do 100), tvorili osnovne stavne

    strukture (govorno) ter spoznavali japonsko kulturo in zgodovino.

    Timsko pouevanjeProjektna skupina: Botjan Bojadiev, Joica Flis Sujan, Dezider Ivanec, Barbara

    Klemeni, Mojca Kolenik, iva eljeznov (vodja)

    V olskem letu 2014/2015 smo na Gimnaziji Joeta Plenika Ljubljana e esto leto

    izvajali timski pouk v 4. letnikih pri slovenini, matematiki in angleini. Poleg tega

    je timski pouk potekal e pri tudiju okolja, pri panini, nemini, francoini in

    italijanini kot obogateno uenje tujega jezika (gostujoi uitelj) in likovni umetnosti.

    Interaktivno timsko pouevanje (ITP) je potekalo na nai oli tako, da so imeli vsi

    oddelki vsaj eno uro ITP tedensko.

    V okviru projekta smo pozorneje spremljali potek timskega pouka pri obveznih

    maturitetnih predmetih v 4. letniku, in sicer v vseh 7 oddelkih 4. letnika.

    Projekt je e esto leto znotraj posameznih predmetnih podroij koordinirala

    estlanska projektna skupina: Botjan Bojadiev (MAT), Joica Flis Sujan (ANG),

    Dezider Ivanec (MAT), Barbara Klemeni (ANG), Mojca Kolenik (SLO), iva eljeznov

    (SLO, vodja).

    lani projektnega tima smo v okviru strokovnih aktivov sodelovali z uitelji, ki v 4.

    letniku timsko pouujejo slovenino, matematiko in angleino.

    V olskem letu 2014/2015 smo nadaljevali s timskim preverjanjem in ocenjevanjem

    znanja, v timskih parih smo vrednotili kompleksne doseke dijakov.

    Na organizacijski ravni smo oblikovali time dveh uiteljev za posamezni oddelek 4.

    letnika (za slovenino, matematiko in angleino), TP je razporejen po urniku in v

    tem asu je praviloma dodatna prosta uilnica za morebitni obasni vzporedni TP.

    V olskem letu 2014/2015 so timsko uili naslednji pari:

    slovenina

    4. a: iva eljeznov in Mojca Kolenik

    4. b: Judita Mohar in Lara Stele alamon

    4. c: Nataa ipek in Judita Mohar

    4. d: iva eljeznov in Mojca Kolenik

    4. e: Darinka Ambro in Urula Kastelic Vukadinovi

    4. f: Lara Stele alamon in Katarina Nagode

    4. g: Darinka Ambro in Urula Kastelic Vukadinovi

    Projekti

  • 102 103

    matematika

    4. a: Jasna Fajfar in Dezider Ivanec

    4. b: Alenka Cvetkovi in Antonija pegel Razbornik

    4. c: Jasna Fajfar in Karolina Ivanec

    4. d: Antonija pegel Razbornik in Dezider Ivanec

    4. e: Jasna Fajfar in Karolina Ivanec

    4. f: Jasna Fajfar in Karolina Ivanec

    4. g: Antonija pegel Razbornik in Alenka Cvetkovi

    angleina

    4. a: Joica Flis Sujan in Barbara Klemeni

    4. b: Branka Marini in Maja Zupe

    4. c: Maja Zupe in Irena Zorko Novak

    4. d: Barbara Klemeni in Branka Marini

    4. e: Barbara Klemeni in Irena Zorko Novak

    4. f: Joica Flis Sujan in Barbara Klemeni

    4. g: Branka Marini in Maja Zupe

    Uitelji, ki smo sodelovali v projektu timskega pouevanja, smo poglobili nae

    sodelovanje, v timskih parih smo nartovali delo in pridobili e veliko novih znanj o

    timskem pouku.

    Delo smo spremljali v dnevniku timskih parov v eAsistentu, konec leta pa so vsi dijaki

    4. letnika in uitelji, sodelujoi v projektu, izpolnili evalvacijski vpraalnik.

    Ob zakljuku estega leta timskega pouevanja na nai oli lani projektne skupine

    ugotavljamo, da velika podpora dijakov in uiteljev timskemu pouevanju obveznih

    maturitetnih predmetov v 4. letniku kae na smiselnost nadaljevanja projekta v

    prihodnjih olskih letih.

    Obogateno uenje tujih jezikov 3Projektna skupina: Miranda Bobnar (koordinatorica za francoino), Joica Flis

    Sujan (koordinatorica za angleino), Ura Kastelic Vukadinovi (vodja olskega

    projektnega tima), Pia Lenik Buar (lanica PT), Veronika Vizjak (koordinatorica

    za panino)

    Tuji uitelji: Soizic Dupuy-Roudel (francoina), Ignacio Escriche Rubio (panina)

    in William Tomford (angleina)

    V olskem letu 2014/15 je naa ola sodelovala v projektu Obogateno uenje tujih

    jezikov 3, ki se financira s sredstvi Evropskega socialnega sklada in temelji na zaposlitvi

    tujega uitelja. Projekt se z letonjim olskim letom zakljuuje. V olskem letu 2014/15

    smo kot matina ola zaposlili tujo uiteljico za francoino, kot pridruena matina

    ola tujega uitelja za panino in kot partnerska ola tujega uitelja za angleino.

    Tuja uitelja za francoino in panino sta v olskem letu 2014/15 pouevala tudi

    na Gimnaziji Poljane, tuji uitelj za angleino pa na Gimnaziji Kranj.

    Zastavili smo si naslednje cilje:

    razvijanje medkulturne sporazumevalne zmonosti (pri pouku in v okviru

    mednarodne izmenjave),

    obogatitev pouka knjievnosti pri slovenini in tujem jeziku,

    razvijanje sporazumevalne zmonosti v tujem jeziku (vodeni individualni pogovori),

    razvijanje medjezikovnega povezovanja,

    razvijanje strokovne pismenosti (medpredmetne povezave),

    oblikovanje avtentinih gradiv za pouk,

    priprava unih ur, vezanih na kulturno okolje tujega uitelja,

    razvijanje medijske pismenosti (uporaba filma kot unega orodja),

    pri francoini priprava dijakov na mednarodni certifikat DELF.

    Ponosni smo na profesionalno usposabljanje z modeliranjem medjezikovnih povezav

    pri pouku 3. tujega jezika in na predstavitev medjezikovnih povezav z delavnico, ki ju

    je izvedla Pia Lenik Buar.

    Eden od ciljev, ki smo si jih zastavili, je vkljuevanje tujih uiteljev v pouk knjievnosti.

    S tem elimo pri dijakih dodatno spodbuditi motivacijo za branje, doivljanje,

    interpretacijo in razmiljanje o besedilu. Tuji uitelj dijake opozori na medkulturne

    vidike besedil, ki jih v prevodu morda ne bi tako jasno zaznali. Dijaki tako izvedo ve o

    pomenu besedila v izhodinem kulturnem okolju in o okoliinah nastanka besedila.

    Vedno z zanimanjem spremljajo odnos tujega uitelja do literature, prav posebno

    doivetje zanje pa je tudi posluanje branja besedila v izvirniku ob vzporednem

    branju prevoda (eprav nekateri ne govorijo ciljnega tujega jezika).

    Vtisi dijakov:

    - Tuji uitelj bolje pozna literaturo, ki je napisana v njegovem jeziku. Izvemo lahko tudi

    zanimivosti, ki naim profesorjem niso znane.

    - Razviden je pogled na literarno delo, ki ga ima pripadnik naroda, v katerem je delo

    napisano, kako dojema besedilo in koliko mu pomeni.

    - Literarno delo vpliva na kulturo druge drave drugae kot na nao in zanimivo je

    videti, kako.

    - Ve mi je mnenje nekoga, ki je delo prebral v izvirniku, in rada sliim primerjavo s prevodom.

  • 104 105

    - Besedilo ima svoj ar le, ko je napisano v originalu, zato je nekdo, ki ga sproti

    tolmai, v veliko pomo, da besedilo bolje doumemo.

    - Zanimivo mi je sliati, kako besede zvenijo v izvirniku.

    - Lepo je spoznavati tudi druge tuje jezike in drugo kulturo.

    - Spoznamo nove tuje besede v jeziku, ki se ga sicer ne uimo.

    Dobre izkunje tovrstnega sodelovanja so pripeljale tudi do odlinega strokovnega

    izobraevanja za profesorje slovenine, ki sta ga pripravili profesorica slovenine

    Darinka Ambro in profesorica francoine ter lanica projektnega tima OUTJ3

    Miranda Bobnar. Primerjali sta romana razpisanega maturitetnega sklopa 2015

    Kovaieve Otroke stvari in roman francoske avtorice Nathalie Sarraute Otrotvo.

    Primerjavo obeh romanov sta nato skupaj z dijaki obravnavali tudi pri rednem pouku

    slovenine v 3 oddelkih 4. letnikov.

    Samoevalvacija uvedba sistema ugotavljanja in zago-tavljanja kakovosti vzgojno-izobraevalnih organizacijProjektna skupina: Botjan Bojadiev, Simona Granfol, Anton Grosek, iva eljeznov (vodja)

    V olskem letu 2014/2015 je Gimnazija Joeta Plenika Ljubljana e etrto leto

    izvajala projekt Samoevalvacija uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja

    kakovosti vzgojno-izobraevalnih organizacij (uKVIZ), kot ga je uvedla v olskem

    letu 2011/2012 v sodelovanju s olo za ravnatelje.

    Na oli smo nadaljevali s spremljanjem dveh prioritetnih ciljev. Doloena sta

    bila kurikularni cilj RAZVIJANJE USTVARJALNEGA MILJENJA in cilj za

    stalia, vrednote, spretnosti RAZVIJANJE DELOVNIH (UNIH) NAVAD IN

    SAMOSTOJNOSTI.

    Kurikularni cilj RAZVIJANJE USTVARJALNEGA MILJENJA je bil dopolnjen z: DIJAKI

    POVEZUJEJO ZNANJE RAZLINIH PODROIJ (ZNOTRAJ PREDMETA ALI MEDPRED-

    METNO). Aktiv (ali posamezni uitelj) se je odloil, doseganje katere oblike zastavljene-

    ga cilja bo spremljal v olskem letu 2014/2015. Mono je tudi spremljanje obojega.

    Skupina za samoevalvacijo je tudi za etrto leto projekta samoevalvacije izbrala tri

    merila, s pomojo katerih bomo vedeli, da smo zastavljeni cilj dosegli, in sicer:

    - raven zadovoljstva uencev z urami, pri katerih se povezujejo razlina znanja znotrajpredmetno ali medpredmetno (kvantitativna/kvalitativna merila),

    - uenci znajo kritino izbrati, uporabiti in ovrednotiti razlina znanja (in pristope) pri reevanju problemov (kvalitativna/kvantitativna merila),

    - za izboljanje ustvarjalnega miljenja oz. sposobnosti povezovanja znanja z razlinih podroij uporabljamo raznolike oblike in metode dela (kvalitativna in

    kvantitativna merila).

    Tudi za spremljanje cilja s podroja stali, vrednot in spretnosti: DIJAKI RAZVIJEJO

    DELOVNE (UNE) NAVADE IN SAMOSTOJNOST je skupina za samoevalvacijo

    izbrala tri merila, s pomojo katerih bomo vedeli, da smo zastavljeni cilj dosegli, in sicer:

    - izboljanje opravljanja domaih nalog (kvalitativno in kvantitativno),- urejenost uilnic (npr. vodenje evidence v zbornici),- zmanjanje izostankov in pravoasno prinaanje opraviil.Junija 2015 so posamezni aktivi oddali svoja poroila o spremljanju izboljav v skladu

    z zastavljenimi cilji v olskem letu 2014/2015 in predlog narta izboljav na ravni

    aktiva in na ravni ole za olsko leto 2015/2016.

    Medpredmetno povezovanje in uporaba IKT mednarodni projekt Ustvarjalni razredProjektna skupina: Simona Granfol (pedagoki vodja projekta za Slovenijo), Helena

    Kregar, Branka Marini, Darja Silan

    Projekt Ustvarjalni razred (v orig. Creative Classrooms Lab CCL) je bil pilotni

    vseevropski projekt (april 2013maj 2015), ki je obravnaval inovativne metode dela s

    tablinimi raunalniki v olah. V projektu je sodelovalo devet ministrstev za olstvo.

    Projekt je eden prvih tovrstnih pilotnih projektov, ki rpajo sredstva iz programa

    Evropske komisije za vseivljenjsko uenje.

    Ideja za testiranje politinih usmeritev s projektom CCL se je porodila leta 2013, ko

    je zaelo vse ve ministrstev za olstvo izkazovati zanimanje za dodano vrednost

    tablinih raunalnikov pri izvajanju olskih strategij za model rabe raunalnika 1:1.

    Projekt je obravnaval tudi konkretne pomisleke in skrbi, ki so jih izrazila ministrstva

    glede uvajanja tablinih raunalnikov. Glavni cilji projekta:

    1. Razvoj inovativnih unih scenarijev, po katerih uenci in uitelji uporabljajo tabline

    raunalnike pri pouku in izven ole. Posvetili smo se predvsem monostim in

    potencialu rabe novih metod v olstvu.

    2. Priprava in izvajanje dveh krogov pilotnih projektov v nadzorovanem okolju. Pilotni

    projekti so temeljili na pripravljenih scenarijih in se izvajali z uenci in uitelji iz 45

    razredov in 8 drav.

    3. Spremljanje, dokumentiranje in poroanje o inovativnih nainih rabe tablinih

    raunalnikov v razredih, ki so sodelovali v pilotnem projektu. V ustvarjalnih

    razredih smo posebno pozornost posvetili rabi tablinih raunalnikov za potrebe

    sodelovanja, individualne obravnave in aktivnega uenja.

    4. Spoznanja in izkunje s testiranjem politinih usmeritev ter priprava konnega

    seznama priporoil za evropske snovalce politik. Priporoila se nanaajo na reformo

    olstva in posodobitev unih nartov, ki bo spodbujala in podpirala inovativno in

    mnoino rabo tablinih raunalnikov.

  • 106 107

    Pilotni projekt je v sodelovanju s projektnimi partnerji (ministrstva za olstvo ali

    druge organizacije, ki sodelujejo pri oblikovanju politike izobraevanja, uitelji,

    Univerza v Wolverhamptonu, predstavniki industrije in pedagoki odbor, sestavljen

    iz estih zunanjih strokovnjakov, ki so bili imenovani s strani ministrstev za olstvo)

    koordiniralo evropsko olsko omreje EUN.

    Vsako ministrstvo za olstvo je izbralo pet uiteljev in imenovalo enega izmed njih

    za nacionalnega pedagokega vodjo. Njihova naloga je bila nuditi podporo olskim

    pilotnim projektom na nacionalni ravni. Pedagoki vodje so sodelovali s snovalci

    politike CCL pri oblikovanju projekta 'Uni scenariji' in ves as nudili podporo drugim

    uiteljem CCL v matini dravi. V okviru postopka za zagotavljanje kakovosti projekta

    je pedagoki odbor preveril usklajenost izobraevalnih scenarijev CCL z zahtevami

    sodelujoih ministrstev. Industrijski partnerji so prispevali strojno in programsko

    opremo ter sodelovali v postopku priprave scenarijev. Univerza v Wolverhamptonu

    je bila odgovorna za organizacijo opazovalnih obiskov ol za spremljanje dejanske

    rabe tablinih raunalnikov v razredu1.

    Projekt Creative Classrooms Lab je potekal v dveh projektnih obdobjih (od maja

    2013 do aprila 2014 in od maja 2014 do marca 2015), ki sta vkljuevali oblikovanje,

    pripravo, izvajanje in evalvacijo. Ob koncu vsakega cikla je bila opravljena evalvacija

    pilotnih testiranj. Evalvacija je temeljila na izkunjah iz prakse. Ob koncu cikla se je

    sreal tudi strokovni nacionalni tim.

    Razvoj pedagokih scenarijev

    Sriko projekta CCL sta predstavljala razvoj in implementacija pedagokih scenarijev,

    ki smo jih poimenovali une zgodbe. Scenariji so praktine smernice za uitelje za

    inovativno rabo tablinih raunalnikov in spodbujanje novih pedagokih praks, pri

    katerih uence spodbujamo k sodelovanju, aktivnosti prilagajamo posamezniku in

    spodbujamo aktivno uenje. Postopek razvoja scenarijev je temeljil na preverjeni

    metodologiji, ki je bila pripravljena v okviru projekta iTEC2, v katerem so sodelovali

    vsi kljuni deleniki projekta. Nastala sta dva sklopa pedagokih scenarijev oz. unih

    zgodb, ki so jih sodelujoi uitelji uporabljali v razredu v asu izvajanja projekta (po

    en sklop na semester). Testiranje prvega sklopa scenarijev je potekalo od novembra

    2013 do aprila 2014. Testiranje drugega sklopa scenarijev pa je potekalo od oktobra

    2014 do januarja 2015.

    1. Dodatne informacije so na voljo v dokumentu Protocol for Policy Experimentations: http://creative.eun.org/c/document_library/get_file?uuid=6426b41e-31b8-417f-95a5-2a083a190b87&groupId=96459.2. http://itec.eun.org

    Znailnosti pilotnih razredov CCL

    Vse sodelujoe ole so morale zagotoviti lastno tehnologijo, povezljivost in

    infrastrukturo. Starostna skupina uencev in uni predmeti niso bili strogo doloeni.

    Priblino dve tretjini uiteljev, ki so sodelovali v projektu, je tabline raunalnike

    uporabljalo pri pouku matematike, naravoslovja ali tehnologije, preostala tretjina

    pa pri pouku jezikov, geografije ali zgodovine. Sodelovalo je 42 srednjeolskih in

    trije osnovnoolski uitelji. V nekaterih primerih so ob zaetku projekta projektni

    partnerji (v sodelovanju s komercialnimi dobavitelji) opremili pilotne razrede s

    tablinimi raunalniki.

    Prilo je do nekaj odstopanj glede tevila tablic, ki so bile na voljo v posamezih

    pilotnih razredih, povezljivosti in asa, v katerem so imeli uenci dostop do opreme.

    Nekateri uenci so imeli lahko tablice pri sebi ves dan, medtem ko so jih drugi lahko

    uporabljali samo pri doloenih predmetih v oli. Ob zaetku projekta je imela veina

    uiteljev malo izkuenj z rabo tablinih raunalnikov pri pouku. Samo v dveh primerih

    je ola uporabljala tabline raunalnike e skoraj tiri leta. Veina sodelujoih uiteljev

    je uporabljala iPade in Androidne naprave. Le nekaj uiteljev je uporabljalo naprave z

    operacijskim sistemom Windows.

    Opazovalni obiski ol: povzetek kljunih ugotovitev

    Univerza v Wolverhamptonu je organizirala 22 obiskov ol v 8 dravah, ki so

    sodelovale v projektu CCL (vsaj dve oli iz vsake sodelujoe drave). Pri 11

    opazovalnih obiskih so sodelovali tudi drugi uitelji, ki uporabljajo tablice pri delu s

    svojimi uenci. Namen obiskov je bil opazovati dejansko rabo tablinih raunalnikov

    http://creative.eun.org/c/document_library/get_file?uuid=6426b41e-31b8-417f-95a5-2a083a190b87&groupId=96459http://itec.eun.org

  • 108 109

    med poukom in se pogovoriti o tem, kako je potekalo izvajanje unih scenarijev, ki

    so vkljuevali tablice. Med obiski ol so bili opravljeni razgovori z ravnatelji, vijim

    vodstvom in drugimi uitelji ter podpornim osebjem, ki je sodelovalo pri uvajanju

    nove tehnologije. Predstavniki univerze so opravili tudi pogovore z vsemi projektnimi

    partnerji ob zaetku in ob zakljuku projekta. Natanna poroila o obiskih ol so

    objavljena na portalu CCL.3

    Zakljuki

    Testiranje vseevropske politike, ki ureja podroje rabe tablinih raunalnikov v olah,

    se mora zaeti in konati s pedagogiko in ne s tehnologijo. Tablini raunalniki so

    lahko dobro orodje za delo, prilagojeno posamezniku, timsko delo in aktivno uenje,

    zato jih moramo uporabiti za diferenciacijo unih procesov in ne za podajanje istih

    predavanj preko mobilnih naprav. Dodana vrednost tablinih raunalnikov lei

    v njihovih multimedijskih kapacitetah, mobilnosti in potencialnih prednostih za

    uence s posebnimi potrebami. Testiranje je pokazalo, da je priporoljivo uporabljati

    pristop razvoja scenarijev CCL, vendar je bolje, e se delo izvaja v treh ciklih (treh

    olskih semestrih). Tako zagotovimo, da se lahko uitelji v celoti posvetijo temu

    procesu, imajo koristi od njega, prilonost za premislek o svojem delu in za uvajanje

    sprememb. Pomembno je, da v tem procesu sodeluje izkuen pedagoki vodja, ki

    lahko nudi pedagoko podporo uiteljem v drugih olah ter spodbuja delovanje

    izkustvene skupnosti. Zelo pomembno je tudi, da ob zaetku izvajanja pilotnega

    projekta omogoimo sreanja v ivo, kjer lahko uitelji s kolegi izmenjajo ideje in

    izkunje. Metodologija, ki smo jo uporabili v projektu, je imela vgrajenih tudi nekaj

    povratnih zank, tako da smo na osnovi povratnih informacij e med izvajanjem

    projekta zagotavljali stalno izpopolnjevanje metodologije.

    Glede na izsledke lahko trdimo, da so ole, ki imajo ve izkuenj z izvajanjem pobud 1 : 1

    (npr. s prenosniki in mini prenosniki), bolje pripravljene na uvajanje novih mobilnih

    naprav, npr. tablinih raunalnikov. Za uitelje v Evropi bi bilo dobro, e bi imeli

    dostop do elektronske zbirke podatkov o tem, kaj deluje in kaj ne, ko govorimo

    o pobudah 1 : 1 in uenju, podprtem z mobilno napravo, ki omogoa dostop do

    nacionalnega ali evropskega digitalnega arhiva znanstvenih ugotovitev in dognanj

    na obravnavanem podroju. Tako bi se lahko uili iz raziskav, ki so bile opravljene v

    okviru preteklih pobud.

    Izogniti se moramo razdrobljenemu uvajanju tablinih raunalnikov, ki ni podprto

    ne na dravni in ne na regionalni ravni. Najbolje je pripraviti zemljevid vseh pobud

    in zbrati natanne informacije o njih, da lahko podpremo, usmerjamo in poveemo

    razline akterje. Na kratko, snovalci politik bi morali razviti koherenten pristop k

    3

    integraciji mobilnih naprav, npr. tablinih raunalnikov, v ole. Koherenten pristop

    mora temeljiti na viziji in dobrih izvedbenih strategijah, ki vkljuujejo: obveanje

    ravnateljev in uiteljev o potrebi po spreminjanju pedagogike, nudenje stalne

    podpore olam na podroju strategije, izvajanja in pedagogike, kontinuirane nalobe

    in dolgorone vire (trajnostni finanni modeli), zbiranje povratnih informacij o

    pilotnih projektih in vkljuevanje v prevladujoo usmeritev ter dodatne nalobe v

    izgradnjo olskih in pedagokih kapacitet.

    Testiranje politike v okviru projekta CCL je bila dragocena izkunja, ki bo

    ministrstvom za olstvo v pomo pri snovanju strategij za uvedbo in vkljuevanje

    mobilnih tehnologij v izobraevanje. Kljub temu je pred nami e veliko dela. Poglobiti

    se moramo v izzive in prilonosti, ki bi jih lahko ponudila raba osebnih mobilnih

    naprav v izobraevalne namene, in potencial novih storitev v oblaku, prilagojenih

    potrebam ol. Nadaljevati moramo tudi s krajimi testiranji politinih usmeritev, kot

    je bilo testiranje, ki je potekalo v okviru projekta CCL. V okviru pilotnih projektov

    lahko pripravimo poglobljene ocene inovativne rabe mobilnih naprav v oli in izven

    nje ter tudije dolgoronih uinkov.

    Da bi omogoili vkljuevanje inovativnih pedagokih pristopov (podprtih z IKT) v

    olske sisteme, so se v nekaterih dravah lanicah European Schoolneta odloili,

    da bodo preko ministrstva za olstvo imenovali ambasadorje projekta Uilnica

    prihodnosti (v ang. Future Classroom Lab), medtem ko bo ministrstvo za olstvo

    nudilo svetovanje in podporo novim pedagokim vodjem, ki se bodo lotili izvajanja

    nacionalnih ali regionalnih pilotnih projektov s tablinimi raunalniki.

    Na spletni strani European Schoolneta Uilnica prihodnosti4 bodo e naprej na

    voljo informacije o tem, kako bo potekalo nadaljevanje in nadgradnja projekta

    Ustvarjalni razred v okviru novih evropskih projektov in pobud.

    Na spletni strani CCL5 je zbrano veliko dragocenega gradiva za strokovni razvoj

    uiteljev, ki je nastalo v okviru mnoinega odprtega spletnega teaja CCL, za

    pedagoki scenarij in za podporno gradivo za integracijo tablic. Vkljuuje tudi

    dostop do skupnosti uiteljev CCL ter spletne dnevnike, ki so jih pisali uitelji v asu

    izvajanja projekta:

    - videoposnetki inovativnih izobraevalnih praks s tablinimi raunalniki - spletno gradivo za uspeen teaj CCL je na voljo kot gradivo za samostojni tudij- posnetki in predstavitve s spletnih seminarjev- spletni dnevniki opazovalcev, polni uvidov in idej, ki so se porajale med obiski ol,

    in konno poroilo opazovalcev

    - tudije primerov, ki prikazujejo, kako so se ole lotile posameznih scenarijev v praksi

    - spletni dnevniki uiteljev, ki jo jih pisali ves as izvajanja projekta in vsebujejo tudi

    4. http://fcl.eun.org5. http://creative.eun.org

    3. http://creative.eun.org

    http://fcl.eun.orghttp://creative.eun.orghttp://creative.eun.org

  • 110 111

    njihove zakljuke in priporoila

    - vsi scenariji in une zgodbe, ki so jih snovalci politik pripravili v okviru projekta - broura, ki na kratko predstavi vse tiri teme in pri vsaki poda praktine nasvete.

    http://creative.eun.org

    Inovativna pedagoika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletjaProjektna skupina na GJP: Nua Ferjani (psihologija), Simona Granfol (priprava

    in vodenje projekta na oli), Nadja Gnamu (umetnostna zgodovina), Anton

    Grosek (ravnatelj), Goran Jablanov (portna vzgoja), Mojca Kolenik (slovenina),

    Helena Kregar (kemija), Branka Marini (angleina), Majda Peec (fizika), Andrea

    Premik Bani (biologija), Alenka Smole Legat (nemina), Irena Paradik Kovai

    (zgodovina), Antonija pegel Razbornik (matematika in razrednitvo), Selma tular

    Mastnak in Tomi Zebi (podpora IKT)

    Partnerji v projektu: Zavod Antona Martina Slomka (ZAMS), Zavod RS za olstvo

    (ZRS), Pedagoki intitut (PI), Center za poklicno izobraevanje (CPI), Fakulteta

    za naravoslovje pedagoki center (FNM), kofijska gimnazija Antona Martina

    Slomka, Gimnazija Joeta Plenika Ljubljana, O Bistrica ob Sotli, O Hruevec

    entjur, O Belokranjskega odreda Semi, O rna na Korokem, O Preihovega

    Voranca Bistrica, O Breice, Biotehnika ola Maribor

    Glavni cilji projekta:

    - zmanjati digitalno lonico in pospeevati digitalno pravinost in e-vkljuenost

    - dvigniti kompetence 21. stoletja (kritino miljenje, ustvarjalnost, sposobnost

    reevanja problemov )

    - izboljati uspeh in konkurennost uencev (razlinih ranljivih skupin)

    - izboljati pouevanje in uenje

    - razviti novo kulturo uenja podprto s tehnologijo, kjer je uei v srediu

    (fleksibilnost, personalizacija, razlini uni stili se kombinirajo).

    Priakovani rezultati projekta

    - izboljan obisk oz. prisotnost uencev v oli

    - vija motivacija uencev (prilonost neodvisnega dela, narava nalog, kvalitetna

    povratna informacija )

    - monost uenja izven ole (vsak uenec ima svojo napravo)

    - osvojeno neodvisno in individualno uenje, kot posledica izboljanje digitalnih

    kompetenc

    - razvoj inovativne pedagogike 1 : 1, izmenjava razlinih unih paradigem (frontalna,

    individualna, sodelovalna ), dodeljevanje razlinih individualnih nalog, pozornost

    se usmeri na ena na ena uenje, spremljanje napredka vsakega posameznega

    uenca, razvoj smernic

    - drugana organizacija pedagokega dela kot posledica uvedbe e-storitev

    - bolja vkljuenost ranljivih skupin (individualizacija, personalizacija)

    - iritev rezultatov inovativnega pouevanja s usposobljenimi uitelji in inovativnimi

    olami

    - univerzalni rezultati, ki omogoajo trajnost, razirljivost in implementacijo inovativne

    pedagogike 1 : 1 v ostale VIZ.

    Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja. Zakljuek ali zaetek?

    Projekt Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja je v prostorih Zavoda

    Antona Martina Slomka v Mariboru doivel izjmeno dobro pripravljeno zakljuno

    konferenco, na kateri so se sreali uenci, dijaki, uitelji, ravnatelji, mentorji, stari in

    vsi tisti, ki jim je sodoben nain pouevanja blizu.

    http://creative.eun.org

  • 112 113

    Uvodoma so navzoe pozdravili mag. Andrej Flogie, dr. Andrej Fitravec (upan MO

    Maribor) in dravna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota (MIZ).

    Pomenljivo je, da konferenca ni bila zgolj plenarne narave, na kateri bi svoje izkunje

    delili strokovnjaki, ampak so se na delovnih otokih predstavili tudi tisti, zaradi

    katerih teejo tovrstni projekti, torej uenci in dijaki, ki so poeli velik obisk in veliko

    zanimanja.

    Na spletni strani projekta je med drugim zapisano: Sodobna informacijska druba

    podprta s sodobnimi vzgojno izobraevalnimi procesi v vzgojno izobraevalnih

    zavodih na eni strani tako ustvarja nove potrebe in izzive, na drugi pa zagotavlja

    orodje za njihovo obvladovanje.

    Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je prinesel tudi nove monosti za

    uenje in pouevanje in s tem omogoil e uinkoviteje naine pridobivanja novega

    znanja in kompetenc za zadovoljevanje potreb in izzivov sodobne drube, e posebej

    na podroju e-vkljuenosti in tako posredno na nivoju vseh marginalnih skupin. V

    sklopu marginalnih skupin uencev in dijakov je potrebno v slovenskem olskem

    prostoru izpostaviti predvsem socialno in ekonomsko izkljuene skupine, na katerih

    bo tudi na fokus dela (vsekakor pa bomo vkljuili tudi ostale ranljive skupine).

    Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije v izobraevanju ne pomeni zgolj

    uporabe tehnologije pri pouevanju, temve pomeni vpetost tehnologije v vse

    poglavitne sestavine izobraevalnega procesa, in sicer andragoko/pedagoko,

    organizacijsko-tehnino in vsebinsko.

    Pilotni projekt Inovativna pedagogika 1 : 1 v lui kompetenc 21. stoletja je eden

    izmed kljunih odgovorov na ta izziv. Projekt je torej bil pilotni. Kot je povedala

    dravna sekretarka na Ministrstvu za izobraevanje, znanost in port dr. Andreja

    Barle Lakota: Gre za projekt, ki je kljuen za nadaljnji razvoj slovenskega olstva. In

    sicer gre za vpraanje na kaken nain je mogoe sodobno tehnologijo uporabiti kot

    uinkovito uno okolje. Zato, da bodo uenci usposobljeni za 21. stoletje.

    Dodajmo misel, ki je bila izreena na konferenci: Takni projekti se ne izvajajo zaradi

    generacij, ki prihajajo, te generacije so e med nami.

    Na konferenci so bili predstavljeni doseki projekta (dr. Magdalena verc (ZAMS),

    ddr. Boris Aberek (FMN), mag. Andreja Banik (ZRS), mag. Andrej Flogie

    (ZAMS), Radovan Krajnc (ZRS), Maja Vii Krabonja (ZAMS)), na okrogli mizi pa

    so spregovorili tudi o implementaciji (Marija Mustar, Robert Gajek (O Hruevec

    entjur), Romana Koutnik (O rna na Korokem), Teo Pucko (O Preihovega

    Voranca Bistrica), Gaper Mlakar (kofijska gimnazija Antona Martina Slomka,

    dijak)) in evalvaciji projekta (dr. Tina Rutar Leban (PI), dr. Magdalena verc (ZAMS),

    mag. Andrej Flogie (ZAMS).

    Med gosti naj omenimo direktorja CARNet-a (hrvaki Arnes) Zvonimira Stania, ki

    je predstavil svoje in njihove poglede, (objavljeno na portalu SIO).

    UNESCOVodja: Alenka Smole Legat

    Sodelovanje na 8 sreanjih:

    1. UENEC POUUJE

    2. JEZIK KULTURA IN TRADICIJA, 7. 11. 2014

    V petek, 7. novembra 2014, je v kofji Loki potekal e 14. Unescov nacionalni projekt,

    ki ga je za slovensko mreo Unescovih ol organizirala Gimnazija kofja Loka z

    naslovom Jezik kultura in tradicija 2014.

    Sreanje je potekalo na temo Rod si rodu roko podaja in sicer je bil to tujejezini

    recital v Kristalni dvorani Sokolskega doma. Sodelovale so tako osnovne ole

    kakor tudi srednje strokovne ole in gimnazije, ki nosijo naziv Unesco ole. ole so

    sodelovale z interpretacijo poezije na temo druine kot prostora odnosov razlinih

    generacij v razlinih jezikih, tudi v slovenini, ob podpori glasbe in plesa.

    http://inovativna-sola.si/

  • 114 115

    Dogodka se je udeleila tudi Gimnazija Joeta Plenika Ljubljana Unesco ola, in

    sicer s tirimi dijakinjami iz 4.G: Lea Elezovi in Tina Rai sta predstavili pansko

    pesem Cunado eramos ninos (avtor Mario Benedetti), Tisa Vrtovec in Katja Orehek

    pa sta v angleini predstavili pesem My Papa's Waltz (avtorTheodore Roethke). Na

    sreanju je sodelovalo 19 ol iz Slovenije ter gimnazija iz pobratene ole iz Danske.

    Uvodni pozdrav za vse nastopajoe je imel g. Joe Bogataj, ravnatelj Gimnazije

    kofja Loka, uvodni nagovor pa ga. Ivana Koir Erman, direktorica Centra za socialno

    delo kofja Loka. Ve o dogodku si je mogoe ogledati tudi na spletni strani ole

    gostiteljice, in sicer na www.gimnazija-skofjaloka.si.

    3. DAN LOVEKOVIH PRAVIC

    4. KRALJ MATJA POD GORO PECO

    5. VODA KAJ MI POMENI

    6. DAN KULTURNE RAZNOLIKOSTI, 14. 5. 2015

    V sredo, 14. maja 2015, je v Kamniku potekal nacionalni Unesco projekt Dan kulturne

    raznolikosti v organizaciji tamkajnje Osnovne ole Marije Vere. Sreanje je potekalo

    na temo Kulturna raznolikost. S svojo prisotnostjo so sodelovale tako osnovne ol

    kot tudi srednje strokovne ole in gimnazije, ki nosijo naziv Unesco ole. Udeleeni

    dijaki so si z mentorji po uvodnem pozdravu ge. ravnateljice ogledali predstavitev

    Kamnika, nato pa smo si ogledali Medobinski muzej Kamnik, ki domuje v gradu

    Zaprice. Sledil je podroben ogled mesta Kamnik pod vodstvom lokalnih vodiev.

    Za zakljuek sreanja pa smo si v Kulturnem domu ogledali e priredbo predstave

    arovnik iz Oza. Nacionalnega projekta se je udeleila tudi Gimnazija Joeta Plenika

    Ljubljana, in sicer s tirimi dijaki 1. D: Klara Klemeni, Lina Kuntner, Mohor Luka

    Miheli in Matic Vardjan.

    7. MENJAJ BRANJE IN SANJE

    8. LIKOVNI EX-TEMPORE RODICA, 3. 6. 2015

    3. junija smo se trije dijaki Izidor Ramak, Maj Sever in Ane ter iz 2. Gin profesorica

    Nadja Gnamu udeleili Unescovega ex-tempora, ki ga je v elji po spodbujanju likovne

    ustvarjalnosti pri mladih organizirala O Rodica. Takoj po sprejemu in uvodnem

    programu smo se napotili proti Grobeljskemu drevoredu - sennemu poletnemu

    odprtemu ateljeju kjer smo se razdelili v skupine in brez oklevanja zaeli z delom.

    Tema letonjega nateaja je bila izdelava totemov, razpololjivi material pa dostopen

    in obvladljivi stirodur, sicer gradbeni material. Dan je bil vro, toda kronje dreves so

    bile naravni zastor, ki je vzdreval prijetno hladno klimo. Nai dijaki so si za razliko

    od ostalih, ki so se veinoma posvetili reliefnim ivalskim ali rastlinskim podobam, za

    motiv izbrali znamenite velikanske glave z Velikononega otoka. Kot mentorica sem

    z veseljem obudovala njihovo delovno zagnanost, timsko delo in pristno motivacijo.

    Lahko se pohvalimo, da smo zakljuili zadnji s kakovostno izvedeno kiparsko glavo

    na novo oivelega velikononega idola.

    Ekoola in tudij okoljaProjektna skupina: Jasna Fajfar, Robert Jamnik, Helena Kregar (vodja), Sabina Lepen

    Nari, Darja Silan (v tem olskem letu nacionalna koordinatorica za srednje ole v

    okviru dejavnosti Ekoola)

    Ekoola

    1. Sreanja in prireditve

    - 24. 9. 2014, letni kongres Ekool Slovenije na Brdu pri Kranju

    - 15. 11.2014, gostovanje prof. Darje Pergovnik na GJP, predavanje o Plenikovi

    dediini v Ljubljani

    - 20. 1. 2015, predstavitev dejavnosti Ekoole in mednarodnega projekta ESFALP

    voda povezuje, ki ga je vodila Sabina Lepen Nari. Predstavitev sta pripravili

    dijakinji Sabina Golji, 4. G, in Tinkara Tihelj, 4, C.

    - 2014/15, dve sreanji z dijaki, predstavniki razredov, ki tako aktivno sodelujejo pri

    soustavarjanju in sonartovanju vseh dejavnosti. Dijaki imajo za ivahno delovanje

    Ekoole veliko pobud in predlogov, zavzeti so za red in za smiselno uporabo

    energije na oli, veliko spodbude in vzora pa priakujejo od uiteljev.

    2. Projekti ekoole GJP

    - olski eko vrt vodi Darja Silan v sodelovanju s Heleno Kregar, Majo Pavi in

    Robertom Jamnikom, s pomojo mnogih zavzetih dijakov ter v tesnem sodelovanju

    s sponzorji in pobudniki vrta: drutvom PaziPark, Semenarno Ljubljana in Knauf

    Isolations. Ve o nastajanju, rasti in pomenu vrta za nao gimnazijo lahko preberete

    v posebnem prispevku olski Eko vrt.

    V srediu Ljubljane je zaivel olski vrt projekta Ekoola

    (http://www.ekodezela.si/si/read/692/v-srediscu-ljubljane-je-zazivel-solski-vrt-projekta-ekosola/),

    foto Luka Vidic

    PROMO

    Na mali terasi Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana je ve mesecev nastajal urbani

    olski vrt, ki e postaja prava uilnica na prostem. Zeleni vrt, na katerem so po

    ekolokih principih in na temeljih permakulture dijaki prvi zasejali zaimbe,

    diavnice in vrtnine, posadili jagodievje ter nekaj okrasnih rastlin, je plod odlinega

    sodelovanja med izobraevalno ustanovo in v zeleno prihodnost usmerjenih podjetij,

    krajinskih arhitektov in posameznikov, ki so podprli izvedbo tega pilotnega projekta,

    ki ga skozi program Ekoola izvajajo na tej ljubljanski gimnaziji.

    Profesorica biologije Darja Silan, ki je hkrati tudi koordinatorica za srednje ole v

    programu Ekoola, je z idejo o olskem vrtu na terasi, ki se nahaja tik ob uilnici za

    http://www.gimnazija-skofjaloka.si

  • 116 117

    biologijo, navduila tako dijake kot vodstvo ole in svoje sodelavce: Ko sem v roke

    dobila knjigo Ivana Esenka Vrt, uilnica ivljenja, sem vedela, da nam lahko uspe. A

    od ideje do realizacije je kar dolga pot. Naa terasa je sonna, zato nas je skrbelo,

    kako bi uredili problem z zalivanjem rastlin, saj se je nekaj poskusov zasaditev v

    preteklosti klavrno konalo.

    Potem pa so konec septembra lani na letni konferenci programa Ekoola izvedeli

    za slovensko inovacijo - Zelene kocke Urbanscape, ki jih je predstavilo kofjeloko

    podjetje Knauf Insulation. Silanova pojasni: Te zelene kocke, ki so vmeane v zemljo

    in ji dajejo vejo zranost, so izjemno vpojne, zato je potrebno vrt obutno manj

    zalivati, rastlinam pa zagotavljajo tudi boljo rast. e ve let sta kot partnerja v

    program Ekoola vkljueni tudi podjetji Semenarna Ljubljana in logaki Unicommerce

    z vrtnim orodjem Fiskars, tako da smo se hitro povezali in zdruili moi.

    Zasnovo ureditve terase so jim pripravili krajinski arhitekti Drutva Pazi!park,

    Semenarna Ljubljana pa jim je pomagala pri vseh fazah priprave vrta, s tem, da je

  • 118 119

    zagotovila slovenska semena in sadike, zemljo in vse zasaditvene posode, njihovi

    strokovnjaki pa so dijake pouili tudi o terminih zasajevanj in o uporabnosti ter

    vzdrevanju posameznih rastlin.

    Lesarski mojster Uro Centa je dijake vkljuil v izdelavo visokih in nizkih gred,

    s krajinskim arhitektom Luko Vidicem pa so iz odvenih palet, ki jih je podarila

    Semenarna Ljubljana, izdelali e dve prironi klopi. Za obdelavo vrta jim je rono

    vrtno orodje Fiskars podarilo logako podjetje Unicommerce, v dar pa so dobili tudi

    nekaj okrasnih rastlin iz naih drevesnic.

    Lahko vam povem, da je ekipa vseh, ki smo vrt soustvarjali ve mesecev, res

    enkratna. Brez njih nam vrta ne bi uspelo urediti, zato se vsem in vsakemu posebej

    v imenu nae ustanove in programa Ekoola e enkrat res toplo zahvaljujemo, je

    zakljuila Darja Silan.

    V okviru Ekoole Slovenije pa smo na oli izvajali e naslednje projekte:

    - Evropski teden zmanjevanja odpadkov EZTO v novembru 2014, ko smo se

    osredotoili na zmanjevanje koliine odpadne hrane (vodi Sabina Lepen Nari).

    - Raunalniki in elektrina energija: v projektu skrbimo za varevanje z elektrino

    energijo v oli tako, da spremljamo porabo elektrine energije in raunalnike

    opreme ter ozaveamo dijake za varevanje doma (vodi Robert Jamnik).

    - Ekokviz srednjih ol in gimnazij: je bil tematsko posveen ivljenju in delu ebel,

    energiji iz gozda, izkorianju in uporabi energijskih virov ter varevanju z energijo

    (mentorica Darja Silan).

    - Obeleevanje svetovnih okoljskih dni: e tradicionalna tretja prireditev ob

    svetovnem dnevu Zemlje je potekala pod naslovom Moja, tvoja, naa Zemlja.

    Organizatorice so bile dijakinje 2. A: Pija Blatnik, Lucija Buar, Manja Kocbek in

    Alenka Razborek, izvajalci pa dijaki 2. A in predstavniki ostalih razredov (mentorici

    Helena Kregar in Darja Silan).

    - Z dijaki OK smo pripravili ve tematskih razstav, in sicer ob svetovnem dnevu ivali 4.

    oktobra, ob svetovnem dnevu mokri 2. februarja in svetovnem dnevu vode 22. marca.

    tudij okolja

    tudij okolja je predmet, ki povezuje dodatni uri kemije in biologije v 2. letniku

    naravoslovnega oddelka, torej v 2. A-razredu. Pri predmetu skrbimo za pridobivanje,

    irjenje in poglabljanje znanja o okolju in za razvijanje odgovornega odnosa do

    okolja. Dijaki to delajo z vrsto razlinih dejavnosti:

    - spoznavanje osnovnih okoljskih pojmov: dijaki so v interaktivnih delavnicah, z ogledi filmov in v igri vlog obdelali problematiko energije in odpadne plastike;

    - eko poroanje je naloga dijakov, ki jih usmerja v skrbno spremljanje dogajanja v svetovnem okolju in na podroju znanstvenih in tehninih novosti v svetu, o emer

    za doloen mesec pripravijo poroilo za soolce;

    - terensko raziskovalno delo: dijaki so raziskali obreje in vodo reke Ljubljanice z vonjo s kanuji po reki, z metodami biolokega in kemijskega terenskega dela pa

    so se nauili osnovnih raziskovalnih pristopov v renem eko sistemu;

    - ogledi razstav, prireditev in institucij: obiskali smo sejem Narava in zdravje, laboratorije Instituta Joef Stefan v Ljubljani, ogledali smo si Centralno istilno

    napravo v Zalogu, v sklopu tabora OK v Fari pa tudi razstavo o koevskih

    gozdovih in njihovem ivljenju v dvorcu na Brodu na Kolpi;

    - obeleba svetovnih okoljskih dni

    - dijaki so pripravili tri razstave: ob svetovnem dnevu ivali, ob svetovnem dnevu

    mokri in ob svetovnem dnevu vode

    - ob svetovnem dnevu Zemlje so dijaki pripravili olsko prireditev z Moja, tvoja, naa

    Zemlja: olo so opremili s sporoilnimi letaki, opremili so avlo tretjega nadstropja

    ole za prireditev, v katero so vkljuili veliko vrstnikov, organizirali so olski bend

    in pevsko skupino, aktivirali so olsko impro ligo ILA in pripravili modno revijo

    oblail iz recikliranih materialov; vsem temu dogajanju so dali vsebinski peat

    skupne odgovornosti za okolje;

    - sodelovanje v okoljskih projektih: dijaki so bili aktivno vkljueni v izdelavo olskega

    eko vrta: sodelovali so v tehninih delih in predvsem odlino predstavili tako olski

    vrt kot tudi predmet OK in nao EKO olo v medijih:

    - za R Ognjie so posneli enourno Dijako oddajo, za ostale medije pa so dali

  • 120 121

    pomemben vsebinski prispevek v izjavah in intervjujih;

    - s Fakulteto za Gradbenitvo in geodezijo v Ljubljani smo sodelovali v projektu LIFE ohranimo Ljubljanico: dijaki so sodelovali v predstavitvi projekta in opravili

    veurno terensko delo na Gradaici;

    - seminarske naloge Ekoforenzik izdelajo kot samostojno raziskovalno nalogo na temo, ki jo v svojem okolju prepoznajo kot drubeni in okoljski problem; izvedejo

    terenske meritve, jih zberejo in obdelajo po metodologiji raziskovalnih nalog; na

    osnovi rezultatov naredijo predlog reitve, ki ga naslovijo na ustrezne slube

    lokalne skupnosti;

    - tabor OK v COD Fara na Kolpi; dijaki na taboru predstavijo soolcem svoje ekoforenzine naloge in spoznajo naravo in znailnosti lokalnega okolja;

    - sodelovanje v dejavnosti Ekoole GJP: dijaki so sodelovali na eko kvizu in se uvrstili na dravno tekmovanje ekool Slovenije, sodelovali pa so tudi pri urejanju

    olskega prostora.

    Dijaki letonjega 2. A-razreda so bili izjemno ustvarjalni in delovni, pripravljeni so bili

    na vsak izziv in v mladostnem ter prijateljskem razpoloenju so te izzive kvalitetno

    izvedli. Za voljo in veselje, s katerim so sodelovali pri dejavnostih predmeta OK, se

    jim mentorici iskreno zahvaljujeva.

    Projekt Evropa v oleProjekt je nastal na pobudo slovenskega Zunanjega ministrstva, Ministrstva

    za olstvo in evropskih veleposlanitev v Sloveniji. V okviru projekta potekajo

    razline aktivnosti in nateaji za uence in dijake, vsako leto pa predstavniki tujih

    veleposlanitev in ambasad obiejo ole, kjer imajo predavanje o aktualnih temah

    in se pogovarjajo z uenci.

    Nao olo so tako 26. 5. 2015 obiskali spotovani veleposlaniki Dr. Anna PRINZ, ZR

    Nemija, M. Pierre-Franois MOURIER, R Francija, in Cezary KROL, R Poljska.

    Ker bo med 30. novembrom in 11. decembrom v Parizu potekala svetovna podnebna

    konferenca COP 21, so imeli veleposlaniki predstavitev na temo varstvo podnebja in

    okolja. Ob tej prilonosti smo jim predstavili olo in na novo urejen olski vrt na terasi

    v 3. nadstropju. Dijaki so za pogostitev gostov uporabili zelia, ki so jih vzgojili na

    tem vrtu.

  • 122 123

    10. Plenikovi dnevi

    19.22. JANUARJA IN SREANJA 23. JANUARJA 2015

    V ponedeljek, 19. januarja 2015, so si dijaki 4. letnika pod mentorstvom dr. Andreja

    Leskovica v okviru Plenikovih dnevov na okrogli mizi zastavili filozofsko vpraanje:

    Lahko govorimo o koncu vrste Homo sapiens? Pogovarjali so se o transhumanizmu,

    nekakni tehnoloki utopiji, ki se spogleduje s komunistinimi in socialistinimi

    idejami oz. razmilja o dobrih in slabih stvareh tega sistema.

    21. januarja 2015 so se na Plenikovih dnevih predstavili dijaki, ki so v preteklem

    letu izdelali posebej zanimive seminarske ali raziskovalne naloge. Predavali so Janja

    Adami o pticah v urbanih naseljih, Gaper Krivic o avtomobilskih katalizatorjih,

    Adam Bec in Gregor egel o onesnaenosti Kamnika Bistrice ter Tja Cvek o

    ifrirnem stroju Enigma.

    V torek, 20. januarja 2015, so se na Plenikovih dnevih dijaki pomerili v ahovski

    simultanki s ahovskim mojstrskim kandidatom prof. Deziderjem Ivancem. Vzporedno

    s tem dogodkom so dijakinje v uilnici 26 predstavile ekskurzijo v Toskano, Plenikov

    tabor in dejavnosti Ekoole. Za konec smo si ogledali videopredstavitev pouka in

    ivljenja na nai gimnaziji s poudarkom na dejavnostih v okviru projekta Inovativna

    pedagogika.

    Ajda, Gaja in Tara iz 3. E so predstavile lanskoletno izmenjavo s pansko olo iz

    Crdobe. Dijaki iz 2. E, 2. F, 2. G in 3. G so tako izvedeli vse o neprecenljivi izkunji

    navezovanja stikov s panskimi vrstniki, spoznavanju njihovih navad ter doivetju

    andaluzijske naravne in kulturne dediine, ki jih akajo februarja letos.

    SREANJA, 23. 1. 2015

    Mentorica: Irena Zorko Novak

    V petek, 23. januarja 2015, je v avli v tretjem nadstropju potekala naa tradicionalna

    prireditev Sreanja v poastitev obletnice Plenikovega rojstva, na kateri se sreajo

    nai sedanji dijaki in profesorji z nekdanjimi dijaki in profesorji.

    Predstavili so se nam Nada Lavra, znanstvenica, iga X Gomba, mladinski pisatelj,

    in Matej Stupica, likovni umetnik. SREANJA2015

    G i m n a z i j a J o e t a P l e n i k a L j u b l j a n a , u b i e v a u l . 1

    v nasmehu nekega dnevastopi na svoje kriiein strese pesek iz popotnih evljevnekdo te vpraa kam hoeti skrije utrujene nogein poveda si bil tam

    Toma Pengov

    S R E A N J A

    Vabimo Vas, da se udeleite nae tradicionalne prireditve Sreanja v poastitev obletnice Plenikovega rojstva,

    na kateri se sreajo nai sedanji dijaki in profesorji z nekdanjimi dijaki in profesorji.

    Prireditev bo letos v petek, 23. januarja 2015, ob 19.00, v avli v tretjem nadstropju.

    Predstavili se nam bodo naslednji gostje: Nada Lavra, znanstvenica, iga X Gomba, mladinski pisatelj in Matej Stupica,

    likovni umetnik.

    Veselimo se sreanja z Vami

    G i m n a z i j a J o e t a P l e n i k a L j u b l j a n a , u b i e v a u l . 1

  • 124 125

    Vodji: Lara Stele alamon, Irena Zorko Novak

    Zadnji dan pouka smo s krajo proslavo obeleili 70-letnico zmage nad faizmom in

    konec druge svetovne vojne. Namen proslave je bil skozi legitimna umetnika prie-

    vanja predstaviti in slaviti tistega duha od zaetka do konca obdobja tistih nekaj let,

    ki je ne le pri nas, ampak tudi po Evropi pomenil konec morije in tudi obljubo novega

    boljega sveta. Slovenci smo bili del tega duha in na to smo lahko ponosni.

    Kulturna prireditev ob zakljuku olskega leta in ob dnevu dravnosti

    Uiteljski zbor Gimnazije Joeta Plenika Ljubljana je dne 3. 7. 2014 sprejel sklep, da

    prejmejo dijakinje in dijaki ole priznanje oz. nagrado ole:

    Priznanje in nagrada ole

    Priznanja ole prejmejo:

    Mark Smerdu, 4. A

    Nastja Meglen, 4. B

    Bla Damjan, 4. D

    Nejc Moina, 4. D

    pela Novak, 4. D

    Klementina Pirc, 4. D

    Tamir Morris Potokar Grays, 4. F

    Katarina ernivec, 4. G

    Nagrado ole prejmejo:

    Branka Koji, 4. A

    Tjaa Pirnat, 4. B

    an Hafner Petrovski, 4. D

    Kristina Horvat, 4. E

    Maja Prosen, 4. E

    Lara Turk, 4. F

    Tina Rai, 4. G

    Sveana podelitev priznanj in nagrad bo na kulturni prireditvi SREANJA ob Pleni-

    kovem prazniku, 23. januarja 2016

    Iskreno estitamo!

  • 126

    LETOPIS GIMNAZIJE JOETA PLENIKA LJUBLJANA 2014/15

    Naklada:

    Uredili: Simona Granfol in Mojca Kolenik

    Priprava podatkov: Anton Grosek in sodelavci ole

    Zaloba: prijatelj&prijatelj d. o. o.

    Naklada: 400 izvodov

    V Ljubljani, julij 2015

Recommended

View more >