Šolsko glasilo puščica 2013

Prvega septembra se je šola zbudila iz lagodnega počitniškega dremeža in na

stežaj odprla svoja vrata. Slabo je spala že v avgustu, ko so jo učitelji nenehno

žgečkali po kabinetih, pospravljali, pripravljali … Že takrat je vedela, da bo

lenarjenja kmalu konec.

»Dober dan, prijatelji!«

»O, lej jo! Dober dan, šola! Še vedno si tu!?«

Šolsko leto 2012/2013, številka 1

PUŠČICA

Velikokrat se

nam zdi, da se

odločamo o

majhnih

stvareh, a gre za

življenjske

odločitve.

Tonio Grubišić,

9. a-razred

Puščica, šolski časopis Fotografiji na naslovnici:

OŠ Tabor 1 Maribor Prihod devetošolcev

Šolsko leto 2012/2013, številka 1 Prvi šolski dan za prvošolce

PUŠČICA

V TEJ ŠTEVILKI

Obiskali smo šolsko zdravnico ……...…………………………………………………………………3

Učinkovite poti do znanja .……………………………………………………………………………….4

Vsak izmed nas je svet zase, drugačen, poseben……………………..………………...5

Vsak izmed nas je svet zase, drugačen, poseben…………...……………….………….6

Otroški parlament ……………………..……………………………………………………………………...6

Prvo mesto za najboljše šolsko športno društvo ………………………………………....7

Eva Heinrih in Heidi Toplak…………………………….……………………………………...………..7

Tradicionalni božično-novoletni sejem….…………………..…………………………………..8

Otroški pevski zbor na zgoščenki……….…………………………………………………………..8

Dragi dedek Mraz…………………………………………………………..…………………………………..9

Činkvine……………………………………..………………………………………………………………………….9

Zbiramo stari papir.…………………………………………………………………………………….…....10

Državno tekmovanje v orientaciji…..……………………………………………………………...10

Naši najmlajši na tečaju tujega jezika…………………………………………………………...11

Razstava v Arnoldovem kotičku……………………………………………………………………….11

Od prvošolca do devetošolca…………………………………………………………………………….12

Premiera osnovnošolske gledališke skupine………………………………………………..….13

Delavnice za vrtičkarje………………………………………...………..…….………………………….14

Literarno-likovne strani…………………………………………………………………….…...….15–22

Razpis za literarni natečaj……………………………………………………………………………...23

Policist v šoli ……………………………………………………………………………………………………….23

ŠO L SKO L ETO 2012/2 013 , ŠTEV I L KA 1 STR AN 3

je odvisno od tega, kdaj začne

ponavljati nove informacije (prej

pomeni manjše pozabljanje), od

vrste informacij (če jih razume in

so smiselne, jih manj pozabi) in

od sposobnosti učencev (učenci z

boljšimi sposobnostmi si več

zapomnijo).

Del informacij iz kratkoročnega

spomina se zapiše (s ponavlja-

njem) v dolgoročni spomin. Zna-

nje iz dolgoročnega spomina je

bolj dolgotrajno in se ga hitreje

ponovno prikliče, če so podatki

med seboj smiselno povezani.

Danes že vemo, da je učenje

učinkovito, če:

učenec obvlada učne spret-

nosti (veliko ve o učenju in

o učenju s pomočjo branja,

pozna in uporablja učne in

miselne strategije),

je motiviran za delo in

ve, kako končati nalogo v

določenem času in doseči

cilj, spremlja se pri napre-

dovanju in se sistematično

loteva učenja.

Ko imajo učenci potrebne pogo-

je za učenje (ustrezen prostor in

čas), si morajo zastaviti cilje ter

izbrati eno izmed učnih strategij.

S številnimi se srečujejo pri pou-

ku, ko jih učitelji na določen na-

čin vodijo skozi novo učno snov

ali jih usmerjajo pri utrjevanju

stare.

Ena izmed najbolj priljubljenih

učnih strategij (ki jo je lahko

usvojiti) se strokovno imenuje

Paukova strategija.

Predstavili jo bomo zato, ker lah-

ko uspešno pomaga učencem pri

samostojnem učenju iz učbeni-

kov, v primeru daljše odsotni od

pouka.

Uporaba strategije je posebno

primerna za učence višje stopnje

osnovne šole. Je preprosta in

učinkovita. Primerna je za upora-

bo zlasti pri besedilih, ki vsebuje-

jo precej podrobnosti. Večji pou-

darki so na branju, zlasti ponav-

ljanju s pomočjo ključnih besed.

Postopek:

učenci potrebujejo ob bese-

dilu prazen list papirja in

ga s črto razdelijo v dve

koloni;

besedilo prvič le pozorno

preberejo;

pri drugem branju si izbe-

rejo pomembne informaci-

je in jih zapišejo v levo

kolono;

nato v desno kolono zapi-

sujejo le najbolj ključne

besede ali fraze;

nato list prepognejo

(prekrijejo levo stran) in s

pomočjo desne kolone po-

navljajo besedilo (če tega

ne zmorejo se vračajo s

pogledom na levo stran

lista).

Polona Zgaga, prof. (povzeto po

S. Pečjak, A. Gradišar, Bralne

učne strategije, 2012)

Ob učiteljih se pogosto sprašujejo

tudi številni starši, kako bi poma-

gali mladim, da čim prej in čim

bolj kakovostno usvojijo novo

znanje. Preden se lotimo načinov,

med katerimi lahko izberemo naj-

primernejšega upoštevajoč oseb-

nost učenca in vrsto znanja, ki jo

želi usvojiti, si oglejmo nekaj

temeljnih resnic o učenju.

Čim večje je predznanje učenca o

določeni snovi oziroma vsebini,

lažje in boljše je tudi razumeva-

nje in zapomnitev nove snovi. Če

ne gre za povezovanje novega

znanja s predznanjem, je to po

navadi »učenje na pamet«.

Takšno znanje je navadno kratko-

trajno.

Ker je učenje socialni proces,

potrebujejo učenci pri učenju

usmerjanje in pogovor o vsebini,

ki se jo učijo (učitelj). Mladi se

pogosto naučijo določenega zna-

nja, ne da bi se tega zavedali, a

veliko večjo vrednost ima znanje,

ki se ga učenci zavedajo (vedo,

kaj so se naučil in tudi to, česa še

ne vedo).

Ko mladi bralci berejo učno snov,

imajo pogosto težave z ločeva-

njem pomembnih informacij od

tistih manj pomembnih.

Učenci pomnijo znanje v vidni,

besedni in pomenski obliki, pre-

pletajo se znanja o dejstvih, in

aktivnostih (z ali brez osebnih

izkušenj).

Zmogljivost delovnega spomina

je omejena. Del starih informacij

izrinejo nove in učenec jih poza-

bi. Število pozabljenih informacij

UČINKOVITE POTI DO ZNANJA ALI UČENJE UČENJA

Katere bralne učne strategije so primerne zame?

Za učinkovito učenje je pomembno tudi znanje o

učenju in učenju s pomočjo branja ter druge

učne strategije. Če učence temeljito seznanimo s

strategijami učenja, bo njihova izobraževalna pot

nekoliko lažja.

STR AN 4 PUŠČ IC A

OBISKALI SMO ŠOLSKO ZDRAVNICO

cepljenja in kontrolni pregle-

di?

V osnovni šoli je predvidenih

pet sistematičnih pregledov, ki

jih opravimo pred vstopom v

šolo in nato v 1., 3., 6., in 8. raz-

redu. Na teh pregledih sprem-

ljam rast in razvoj otroka, pre-

hranjenost, funkcijo čutil (vid in

sluh), gibal (hrbtenica), dihal in

srca. Seveda so še druge stvari,

na katere sem pozorna, vendar

to presega obseg današnjega

pogovora. Ob teh pregledih

opravimo tudi cepljenja proti

nekaterim boleznim, ki so lahko

zelo nevarne, zato je cepljenje

koristno. V 9. razredu učence,

ki imajo kakšno zdravstveno

težavo, povabim še na kontrolni

pregled, tudi z namenom more-

bitnega poklicnega svetovanja.

Kakšne so najpogostejše

zdravstvene težave mladih?

Najpogostejše zdravstvene teža-

ve otrok in mladih so okužbe

dihal, črevesne okužbe, poškod-

be, psihosomatske bolezni, psi-

hične težave …

Živimo stresne in krizne čase.

Ali se odražajo na zdravju

otrok?

Ja, zato sem tudi omenila psiho-

somatske in psihične težave

otrok. Res živimo v stresnem

času in otroci izrazijo reakcijo

na stres v zelo raznolikih obli-

kah. Tudi socialne in čustvene

stiske staršev in družine se po-

kažejo žal na zdravju otrok.

Kaj bi v skrbi za lastno zdra-

vje lahko naredili učenci sa-

mi?

Učenci lahko veliko naredijo

sami za svoje zdravje. Vsem, ki

boste zdržali to branje do konca,

zato sporočam: zdravo se pre-

hranjujte, (ne bodite izbirčni in

ne mučite prosim svojih mam),

veliko se gibajte na svežem zra-

ku in se ukvarjajte s športom (ni

potrebno da smo vsi vrhunski

športniki!), potrebno je dovolj ur

spanja (ponoči , med spanjem,

rastemo) in bodite prijazni do

sošolcev (ne boste verjeli, tudi

oni bodo prijazni do vas!)

Gospa Kolar, hvala lepa za

odgovore. Upam, da bodo vaše

besede obrodile sadove. Četu-

di jim ne bodo sledili vsi mladi

nadebudneži (in tudi ne pov-

sem), so že majhne spremem-

be h kvalitetnejšemu slogu

Zdravnik je eden izmed naj-

bolj spoštovanih poklicev v

današnjem času. Izobraževal-

na pot od učenca do študenta

medicine je dolga in naporna.

Zakaj ste izbrali medicino,

zakaj pediatrijo?

Ob koncu gimnazije sem raz-

mišljala o študiju na dveh fakul-

tetah, arhitekturi in medicini. Na

informativnem dnevu je padla

odločitev za slednjo. Po končani

fakulteti se je ponudila prilož-

nost za službo na Dispanzerju za

otroke in mladino in tako sem se

odločila za pediatrijo, saj mi je v

veliko veselje skrbeti za zdravje

otrok in delati z mladimi, še da-

nes je tako.

Delo zdravnika je naporno in

zahtevno. Kako poteka Vaš

delovni dan?

Moj delavnik je lahko zelo na-

poren. Zlasti v času epidemij

virusnih okužb je gneča velika,

naporno je zame in moje medi-

cinske sestre, pa tudi za bolnike.

V takšnih trenutkih je potrebna

dobra volja in malo strpnosti, pa

je vsem lažje. Dvakrat tedensko

delamo preventivne sistematične

preglede in cepljenja, ob teh

dnevih je ambulantni čas za

bolne otroke krajši, trije dnevi v

tednu pa so namenjeni izključno

bolnim.

Kako spremljate razvoj mla-

dostnika/osnovnošolca? Kako

pogosto preverjate zdravje

osnovnošolcev od prvega do

devetega razreda? V katerih

razredih so redni pregledi,

Našo šolsko ambulanto že nekaj let vodi pediatrinja, gospa Božena Kolar.

Naše učence spremlja od prihoda v šolo, pa vse tja do devetega razreda, ko se

vključi tudi v poklicno usmerjanje, preveri telesne sposobnosti in možnosti

naših mladostnikov, da bodo uspešneje in lažje uresničevali svoje delovne

ambicije. Poprosili smo jo za kratek pogovor.

Zanimanja se spreminjajo; v nižjih razredih sem

se navduševal nad grško mitologijo, dinozavri,

vesoljem, danes me zanimajo predvsem robotika,

računalništvo, obdelava lesa in kovin, poskusi v

kemiji …

Kaj te v šoli in med vrstniki najbolj moti in

spravlja v slabo voljo?

Žalosti me žaljenje sošolcev, njihovo nesprejema-

nje drugačnosti in otročji humor. Boli me, če se

obrnejo proti meni in me ne skušajo razumeti. Ne

razumem dvoličnosti, ko za hrbtom govorijo dru-

gače kot v obraz.

Hvala, Nikola, za pogovor. Želimo ti, da bi imel

čim manj težav v druženju in čim več uspeha

pri reševanju različnih tehniških problemov.

Si nadarjen učenec, ki ima vrsto prednosti. Ena iz-

med njih je gotovo tvoja izvirnost pri reševanju pro-

blemov. Kaj bi rekel sam, katere so tvoje prednosti

in šibkosti?

Prednosti so gotovo te, da do rešitev znam priti

»drugače«, ne vedno kot je pričakovano, rad se izražam

skozi risbo, s svinčnikom ustvarjam lastni svet. Šola mi

nudi ustrezno pomoč pri individualnem delu na podro-

čjih, ki me zanimajo in tako lahko razvijam svoj poten-

cial. Moja šibkost je slabša koncentracija. Takrat, ko

gre za predmet mojega zanimanja, težje razumem ne-

verbalno govorico drugih in imam manjšo sposobnost

sklepanja prijateljstva.

Katere predmete imaš najraje?

Predvsem naravoslovne in tehniške, kjer lahko uporab-

ljam kreativne strategije reševanja. Zelo mi je žal, da

tehnike in likovne ni več na urniku!

Kakšen način učenja je zate najbolj učinkovit? Kak-

šno pomoč potrebuješ?

Ob sebi potrebujem osebo, ki vzdržuje mojo koncentra-

cijo. Zaradi dislektičnih zametkov mi je v veliko pomoč

glasno branje.

Lahko našteješ nekaj najbolj zabavnih in zanimivih

šolskih vsebin, ob katerih si v šoli najbolj užival?

VSAK IZMED NAS JE SVET ZASE, DRUGAČEN, POSEBEN

Klepetali smo z Nikolo Krstanovićem, učencem 8. b-razreda, ki pravi, da pogreša

likovno in tehniško vzgojo.


ŠOLA PRIHODNOSTI

V prihodnosti bo šola veliko boljša kot danes.

V vsaki učilnici bo računalnik. V šoli bo tudi

kotiček za počitek, kjer bodo razen mehkih

sedežev tudi aparat za hrano in pijačo in televi-

zija. Odmori bodo podaljšani. Telovadnica bo

večja, v šoli pa bo fitnes in bazen.

Lara Lah, 8. a-razred


pomeni več kot samo razmišljanje in pogovor (debato)

o temi; pomeni tudi konkretno akcijo.«

Kako do sprememb? Najprej moramo v šolah sprejeti

akcijski načrt in opredeliti probleme s področja odra-

ščanja. Pri opredeljevanju problemov imajo največjo

vlogo seveda učenci. Učitelji morajo z veliko spretno-

sti moderirati njihovo delo k želenemu cilju, prepoz-

navanju aktualnih problemov mladih.

Ko se problemi izpostavijo, je potrebno ugotoviti, kaj

pravzaprav želimo. Narediti moramo akcijski načrt,

izboljšavo, s katero bomo dosegli bolj zadovoljujoče

stanje, nato pa zastavljene cilje realizirati. Svoj primer

dobre prakse lahko predstavimo drugim sredinam,

drugim šolam morda celo širše.

Povzela: Polona Zgaga, prof.

Letošnje šolsko leto prinaša številne spremembe pri

organizaciji oziroma izvajanju otroških parlamentov.

Generalna sekretarka ZPM Slovenije, K. E. Sanchez,

je v svojem predavanju poudarila, da so spremembe

zahtevali učenci in mentorji šolskih otroških parlamen-

tov (OP), saj je bil glas otrok premalo upoštevan.

Večinoma prihajajo v ospredje bolj komunikativni,

ambiciozni učenci z boljšim učnim uspehom, bolj

»ranljivi« učenci pa so manj prisotni in tudi manj sliša-

ni. S spremembami bomo dosegli konkretne izboljšave

in rešitve s področja tematike, ki so jo izbrali otroci in

večjo vključenost in tudi motiviranost otrok za druge

cilje OP. Zelo pomembna pomanjkljivost otroških par-

lamentov je tudi, da dajejo poudarek debati (ne dialo-

gu) in izmenjavi mnenj, nič pa konkretnim akcijam v

zvezi s temo. Želimo demonstrirati, da smo zmožni

konkretnih premikov, ne pa samo razmišljanja o njih in

tako tudi vzgajati mladino za aktivno državljanstvo, ki

OTROŠKI PARLAMENT

Iz debate v akcijo, iz vsebine v proces, od poučevanja do moderiranja

(Karin Elena Sanchez)

Ljudje z Aspergerjevim sindromom so svetle niti v bogati tapiseriji življenja.

Družba bi bila izjemno dolgočasna in pusta, če jih ne bi poznali.

Avtor misli se je izgubil med knjigami in pre-

davanji, sporočilo pa je sedlo v srca vseh, ki

ljubijo Človeka v vsej njegovi pestrosti.

Poprosili smo gospo Tadejo Ferk, da predsta-

vi, kako je sprejela in razumela Nikolovo per-

spektivo sveta, in na ta način opogumi starše,

ki se srečujejo s podobnimi težavami. Tako je

zapisala.

Nikola je že v vrtcu kazal interakcijske težave z vrst-

niki, ni se igral z drugimi otroki, saj je težje razumel

njihov način. Imel je pač svojega … Učiteljica ga je

kmalu po vstopu v šolo prepoznala kot hiperaktivne-

ga učenca. Tako smo se srečali s skupino pedopsihia-

trov, ki pa so po mnogih testih in opazovanjih to di-

agnozo zavrnili in postavili naslednjo: cerebralna

disfunkcija. Staršema in bližnji družini nam je bilo

težko sprejeti, da imamo, kot se to poimenuje v šol-

skem sistemu, otroka s posebnimi potrebami. Na od-

delku za avtizem v Ljubljani so ga prepoznali kot

otroka z Aspergerjevim sindromom, kar se je kazalo

predvsem v nezainteresiranosti za sovrstnike ter ne-

razume-

vanju socialnih pravil.

Zelo ga je motil hrup, saj je zvoke zaznaval kot izre-

dno intenzivne, in neprijetnost ob vsakršnem dotiku.

Lahko si predstavljate, da mu je šolsko okolje pred-

stavljalo pravo minsko polje.

Pa vendar, korak za korakom, smo se le naučili razu-

meti njegovo perspektivo. Ob ustrezni strokovni po-

moči šolske specialne pedagoginje, gospe Ane Marije

Jeličič, ter učiteljev, ki znajo prisluhniti, je Nikola pri-

dobil odločbo kot nadarjen učenec. Šolski aktiv mu

nudi individualne ure, kjer lahko razvija svoja močna

področja.

Zato polagam na srce vsem staršem, ki berete ta čla-

nek in ste v njem prepoznali svojega otroka: »Poiščite

otrokova močna področja, občudujte njegove kvalitete

in prenehajte si želeti, da bi bil nekaj, kar ni. Prepro-

sto, sprejmite in imejte jih radi.«

Gospe Tadeji Ferk se zahvaljujemo, ker je delila z

nami svoje izkušnje, in tako morda pomagala tudi

kakšnemu izmed naših bralcev.

VSAK IZMED NAS JE SVET ZASE, DRUGAČEN, POSEBEN


Ob kulturnem prazniku smo prvič podelili priznanje Kulturnica šole za

šolsko leto 2012.

Priznanje je iz rok ravnateljice prejela Tadeja Ajdič, učenka 9. a-

razreda, za vsestransko udejstvovanje na področju umetnosti in kul-

ture ter na področju prostovoljstva in humanitarnosti. Tadeja, strastna

bralka in igralka šolske gledališke skupine, bo pripravila pred koncem

šolskega leta v Arnoldovem razstavišču razstavo svojih likovnih izdel-

kov.

PREMIERA ŠOLSKE GLEDALIŠKE SKUPINE

v katere so vključeni mladi gleda-

liščniki, je bilo težko izbrati ustre-

zen čas za vaje. Tako so vadili

tudi kakšno soboto.

Nastala je predstava, ki jo lahko

brez zadrege imenujemo muzikal,

saj so govorjeni besedi dodali ples

in petje.

Predstavili so se že na 16. srečanju

osnovnošolskih skupin Z odra na

oder, ki jih pripravljajo na OŠ Leo-

na Štuklja. Tako kot pred domačo

publiko, so tudi na gostujoči šoli

poželi buren aplavz.

Čaka jih še srečanje otroških gle-

daliških skupin in festival Gledali-

ških sanj v Ljubljani.

Prepričani smo, da bodo uspešni,

kjerkoli se bodo predstavili.

V vseh nas je vse življenje delček

otroštva, ki se pogosto skriva v

pravljicah s čudežno močjo. Tako

ni bilo težko v predstavi združiti

Cepecepetavčka, pajacka in pun-

čko, junake iz Čarovnika iz Oza,

malega princa …

Tudi letošnje leto naši mladi gleda-

liščniki niso mirovali. Ob kultur-

nem prazniku so se predstavili z

novo gledališko predstavo z naslo-

vom Zdaj pa nisi več sam.

Učiteljice, mentorice, Bojana

Trunk, Simona Klinger, Elizabeta

Zakrajšek in Mira Lorber so na

jesenski avdiciji izbrale učence od

6. do 9. razreda. Z vajami so pri-

čeli že v oktobru. Delo je bilo na-

porno. Zaradi številnih dejavnosti,

Na šoli že vrsto let deluje tudi

mladinski pevski zbor. Zborovod-

kinja, učiteljica Elizabeta Zakraj-

šek pravi, da obiskuje našo šolo

nekaj zelo nadarjenih pevcev.

Pevski zbor vadi navadno v jutra-

njih urah, takrat je namreč obisk

pevcev najštevilnejši. Včasih ur-

nika ni mogoče uskladiti, in če k

temu prištejemo tudi številne šol-

ske in obšolske aktivnosti, ki se

jih udeležujejo mladi pevci, učen-

ci predmetnega pouka, je ves zbor

zelo težko zbrati. Kljub težavam

pojejo in vadijo ter se predstavijo

na kakšni izmed šolskih priredi-

tev.

Prav v tem času so se povezali s

šolsko gledališko skupino. Sodelo-

vanje se je izkazalo za zelo učin-

kovito, muzikal je požel dolge in

burne aplavze.

Pod taktirko učiteljice

Elizabete Zakrajšek


V dvorani Tabor so podelili

pokale najboljšim osnovnošol-

skim športnim društvom Mari-

bora. Naša šola je osvojila 1.

mesto, in pred prav tako zelo

uspešnima Osnovno šolo Lud-

vika Pliberška in Osnovno šolo

Bojana Ilicha potrdila svoj do-

ber športni sloves.

(predstavniki OŠ Tabor I ob

prevzemu pokala - fotografija

desno zgoraj)

Pokal je potrdilo za kvalitetno

delo na športnem področju,

prav tako pa tudi obveza za

prihodnja leta.

Športnica Maribora je postala

naša bivša učenka, Nuša Rajher.

Tudi njeni uspehi so izjemni,

marsikdo je sledil njeni udele-

žbi na londonskih olimpijskih

igrah. Z veseljem se je fotogra-

firala z Nežo Dvoršak in Alja-

žem Hermanom, uspešnima

športnikoma naše šole, ki sta

prevzela šolski pokal.

Eva in Heidi sta prijateljici v šoli in na

športnih stezah. V rokah držita pokal s

šolskega atletskega tekmovanja.

EVA HEINRIH IN HEIDI TOPLAK

ŠPORTNIKI

LETA V

MARIBORU

Eva ima rada atletiko. Trenira pri Atletskem društvu

Štajerska, kjer je njen trener gospod Robert Rudelič.

Z njo trenirata tudi Heidi Toplak in Nika Boštjančič

iz 7. b-razreda. Eva v prostem času rada kolesari,

rola in drsa. Ko smo jo povprašali, ali se ji je zgodilo

kaj lepega v zadnjem času, je hitro povedala:

»Zelo sem bila zadovoljna, ko smo z atletskim druš-

tvom pred kratkim sodelovali na mnogoboju v

Avstriji. Dosegla sem drugo mesto, čeprav sploh ni

šlo za mojo disciplino. Tekmovali smo pravzaprav v

skoku v daljavo, metanju krogle, teku na 50 m z ovi-

rami, letečih 30 m in na poligonu.«

Nisem je prosila za prevod, športni zanesenjaki boste

že vedeli, kaj pomeni letečih 30 m in poligon.

Eva pravi, da ima rada šport in se razen atletiki po-

sveča tudi treningu akrobatike, kjer se preizkuša v

premetih, saltah in stojah.

Želimo ji veliko športnih dosežkov, prav tako pa tudi

prijateljicama Heidi in Niki.


jemnih šolskih zborov. Lepo doživetje smo sklenili v

prijetnem klepetu. Vožnja je hitro minila, lepo doži-

vetje pa je še dolgo odzvanjalo v vseh nas.

Presenečenje za vse nas je pripravila zborovodkinja,

gospa Anita Rauter, ki je poskrbela, da je bila še pred

božično-novoletnim sejmom v šoli likovno lepo

opremljena zgoščenka, ki bo lahko glasbene užitke

ob poslušanju ubranih mladih glasov prenesla v mar-

sikateri dom.

Mladim pevkam in pevcem ter njihovi zborovodkinji

Otroški pevski zbor OŠ Tabor I Maribor, deluje pod

vodstvom zborovodkinje Anite Rauter že šest let. V

šolskem časopisu smo jih že predstavili. Redno nasto-

pajo na šolskih prireditvah, na Območnih revijah v

Mariboru, preizkusili pa so se tudi na regijskem tek-

movanju, kjer so prejeli zlato priznanje. Zelo ponosni

so na uspehe iz aprila (2012), ko so se med dvajsetimi

najboljšimi zbori v Sloveniji uvrstili na Državno tek-

movanje OPZ v Zagorju ob Savi, ki ga vsaki dve leti

organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z Ob-

močno izpostavo Zagorje ob Savi.

Prejeli so zlato priznanje z odliko in posebno priznanje

za najboljši debitantski zbor v Sloveniji, njihov nastop

pa je predvajala TV Slovenija v okviru oddaje

»Najboljše iz Zagorja«.

Nastopa v Ljubljani smo se ob pevcih, zborovodkinji

in pianistki udeležili tudi nekateri starši in učitelji. Uži-

vali smo v nastopu ne le naših temveč tudi drugih iz-

OTROŠKI PEVSKI ZBOR

NA ZGOŠČENKI

TRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM

Sejem bil je živ. Ker verzi Antona

Aškerca ne povedo vsega, naj do-

dam: božično-novoletni sejem na

naši šoli je tudi letos uspel. Učitelji-

ca, gospodična Anja Zatezalo, ki je

letos že drugič bdela nad izvedbo in

koordinirala delo, je bila še posebej

vesela. Zavedali smo se namreč tež-

ke gospodarske situacije in stisk, ki

jih preživljajo številni občani.

Tudi letos so se mize šibe pod težo

izdelkov: božično-novoletnih

aranžmajev, nepogrešljivih bon-

sajev, ročno izdelanih prazničnih

voščilnic, nakita, okraskov, peci-

va, starih igrač ...

Prodali smo večino srečk, saj je

srečelov prav tako prispeval, da

je bil izkupiček sejma večji kot

preteklo leto. Večji del zbranih

sredstev smo namenili reševanju

socialne problematike na šoli. Ob

tej priložnosti se ponovno

zahvaljujemo vsem sponzorjem in

drugim prijateljem šole, ki so s

svojimi prispevki omogočili, da so

bili za vsemi srečkami dobitki.

Šolske kuharice in učiteljica Lilja-

na Kaučič so imele polne roke

dela, saj so se lahko ob naših stoj-

nicah gostje okrepčali in pojedli

preprosto, a okusno zgodnje kosi-

lo.

Obiskovalci so se ustavljali tudi

ob stojnici devetošolcev, ki so s

svojimi izdelki zbirali denar za

valeto, številni pa so zavili v le-

potni salon, kjer so si uredili lase

ali izbrali moden tatoo. Gneča je

bila tudi pri stojnici s knjigami,

kjer je gostovala mariborska

Bukvarna. Ko so bile nakupovalne

torbe polne, je že čakal čaj Pri

vročem loncu. Učitelji šole so bili

veseli svojih nekdanjih učencev,

ki so zvesti obiskovalci sejma. V

klepetih je bilo izraženih veliko

pohval za kvalitetno izvedbo sej-

ma, ki že tradicionalno razveselju-

je prebivalce našega šolskega oko-

liša prvo decembrsko soboto.


srečo ni bilo veliko. Vso to zna-

nje, ki se jim je nabiralo skozi

aktivno športno življenje, je do-

bra popotnica za leta, ki so pred

njimi.

Življenje, v katerem ima šport

pomembno vlogo, je pogosto

srečnejše, predvsem pa bolj

zdravo. S filmov, ki so doku-

mentirali številne športne dejav-

nike, je žarela dobra volja in se

je slišal smeh. Malčki, ki smo

jim sledili »na platnu« več kot

uro in pol, so zrasli v mlade lju-

di, ki so se, tako kot že generaci-

je pred njimi, v spremstvu učite-

lja in planinskega vodnika od-

pravili na Triglav. Obisk našega

očaka predstavlja zadnji

planinski izziv in nagrado za

uspešno in aktivno športno ži-

vljenje. V dokaz športnemu pod-

vigu prilagamo fotografijo, kra-

tek film pa si je mogoče ogledati

na You tube (vpišite: Triglav G

98 in Šport v OŠ Tabor I v šol. l.

2011.12.).

Ob koncu predstavitve se je iz

Arnolda še nekaj časa slišal

sproščen klepet. Obujanje spo-

minov je kar trajalo in trajalo.

Morda bodo takšna srečanja v

Arnoldovem kotičku postala

stalnica?

Bilo bi lepo.

V letošnjem šolskem letu je v

Arnoldovem kotičku ponovno

gostoval učitelj športne vzgoje,

gospod Herman Novak. Tokrat

je vabljenim, med katerimi so

bili razen učencev in učiteljev

tudi številni starši, predstavil

kolaž šolskih filmov in fotogra-

fij, iz katerih je bilo razvidno,

kaj vse so na svoji športni

osnovnošolski poti doživeli mla-

di, ki se bodo v letošnjem šol-

skem letu poslovili od naše šole.

Marsikatero doživetje bi v spo-

minu počasi zbledelo, če ga ne

bi ponovno obudili na predstavi-

tvi. Majhni in negotovi koraki

so preko šolskih let postajali vse

bolj smeli. Vijuganje po belih

strminah, pohodi v naravi, osva-

janje naših najvišjih očakov,

plavanje, srfanje, so veščine, ki

jih je poskušal zapisati v življe-

nja mladih, ki so mu bili zaupa-

ni. Na številnih različnih šport-

nih tekmovanjih so zastopali

barve naše šole. Naučiti so se

morali spoštovanja športnih nas-

protnikov, samokritičnega spre-

jemanja porazov, ki pa jih na

OD PRVOŠOLCA DO DEVETOŠOLCA

Učitelj športne vzgoje, gospod Herman Novak, zvesto beleži svoje delo z

učenci s kamero in fotografskim aparatom. Preko šolskega leta lahko v avli

šole na velikem ekranu sledimo športnim aktivnostim naših učencev. Športni

dnevi, tekmovanja, aktivnosti pri športnih izbirnih predmetih, vse je

dokumentirano s sliko in posnetkom.


Letos so se sedmošolci odpravili v zimsko šolo v nara-

vi. Ne, niso si nataknili smučarskih očal in smučk,

temveč so jo ubrali na morje. Ja, prav ste prebrali, zim-

ska šola za sedmošolce se je letos izvedla na morju.

Naselili so CŠOD Brežinka v Fiesi, od koder so razi-

skovali bližnjo (in malo manj bližnjo) okolico. V domu

so se imeli lepo, hrana je bila dobra, aktivnosti pa šte-

vilne. Ogledali in spoznali so Piran in njegove zname-

nitosti, bili so v akvariju, sprehodili so se po solinah,

občudovali Mesečev zaliv, nabirali in peskali so kam-

ne, streljali z lokom … Zelo zanimivo je bilo delo z

mikroskopom in spoznavanje živalskega in rastlinske-

ga obmorskega sveta. Tudi zabave ni manjkalo. Spoz-

nali so marsikatero skrivnost, ki jo bodo lahko med

poletnimi počitnicami ali ob kakšni drugi priložnosti-

razkrili staršem.

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI

Tudi letos je naše najmlajše obiskal

dedek Mraz. Ni imel daleč, saj je na-

ša šola blizu Pohorja.

Potrkal je na vhodna vrata in ravnate-

ljica ga je prijazno sprejela. Živalce,

ki so ga spremljale, so se za šolo skri-

le pred radovednimi očmi, Dedek pa

je dobre volje stopil proti telovadnici.

kjer so ga že nestrpno čakali naši naj-

mlajši.

Pripravili so mu svečan sprejem, za-

peli so mu in zaplesali, nato pa mu

prisluhnili, ko jih je pozdravil in jim

povedal zgodbico.

O, kako lep dan je bil! Škoda, da pri-

de dedek Mraz samo enkrat na leto.

DRAGI DEDEK MRAZ!

strast

lepo, nepozabno

uživaj, živi svoje življenje

življenje

Vid Vedlin

človek

jokajoč, žalujoč

išče, hrani, obuja …

na dni s teboj

spomine

Tadeja Ajdič

rojstvo

čudežno veselo

jokanje smejanje občudovanje

sreča ljubezen povezanost družina

nov začetek

Klara Poznič

sin

naslednji visok

prevzema, nadaljuje, skrbi

potomec, naslednik, skrben po-

memben

sin

Neli Voherer

Činkvine iz 9. a in b-razreda


želja se mi je uresničila, hkrati pa

sem zelo vesela, da še vedno sre-

čujem učiteljice, ki sem jih kot

učenka gledala in poslušala iz

klopi. Zavedam se, da je biti uči-

telj in odgovarjati na številna

vprašanja veliko in predvsem

odgovorno poslanstvo.

Med poučevanjem v prvem in

tretjem triletju je veliko po-

membnih razlik. Kako jih vidiš

in doživljaš ti?

Ja, razlik je seveda ogromno.

Rada poučujem tako najmlajše

kot tudi starejše učence. Vsak

ima svoj poseben čar. Z najmlaj-

šimi se večino stvari naučimo

skozi igre, ples, pesmi … Ker so

učenci dandanes zelo radovedni

in tudi zahtevni, pri pouku v

zadnjem triletju uporabljam raz-

lične metode, sodobno tehnologi-

jo (računalnik, internet, projek-

tor ...), skratka vse, za kar me-

nim, da bo učencem zanimivo in

pri pouku ne bi zehali. Torej, vča-

sih plešem in se igram, spet dru-

gič sem zatopljena v učbenike,

delovne zvezke, učne liste ter

internet.

Tanja, hvala lepa in veliko

uspeha v razredu

Pri nas se s tujim jezikom sreča-

jo tudi najmlajši. Ustavili smo

učiteljico, gospodično Tanjo Žu-

gelj, ki nam je povedala, kako

poteka delo pri njih.

Delo poteka sproščeno in pred-

vsem igrivo, dostikrat tudi glasno,

saj smo zelo velika skupina. Skozi

različne igre spoznavamo nove

besede v angleščini, učimo se an-

gleških pesmic in se v angleščini

odzivamo na različna vprašanja in

pobude.

Tanja, nekoč si bila naša učen-

ka. Kako se počutiš danes, ko

stojiš pred tablo (ali računal-

nikom), vate pa strmijo številne

radovedne oči?

Počutim se zelo domače in prijet-

no, saj sem si že kot učenka te

šole želela postati učiteljica. No,

NAŠI NAJMLAJŠI NA TEČAJU TUJEGA JEZIKA

kjer je naredila svoje prve po-

snetke. Veliko je ustvarjala tudi

kot članica umetniške skupine

Mariborski krog.

Prekrižarila je svet in ob števil-

nih domačih razstavah razstav-

ljala kar v triintridesetih tujih

državah.

Za svoja dela je prejela 132 pri-

znanj in nagrad, ki potrjujejo

njen izjemen občutek za foto-

grafijo in estetiko. Danes pravi,

da je bil njen pristop k fotografi-

ranju nekoliko nekonvenciona-

len za današnji čas. Bolj ženski

in bolj čuten, bolj čustven. Izho-

dišče za njena fotografska razi-

skovanja so bili trenutki in mo-

tivi, ki so jo nagovorili v trenut-

ku. Intimno so nagovarjali gle-

dalce, ko so bili ujeti na foto-

grafski

papir in brezkompromisno so

nagovarjali njo, avtorico, k razi-

skovanju.

Stene našega Arnolda so s prvo

razstavo zasedli plemeniti lipi-

canci. Sicer konji pogosto galo-

pirajo skozi umetniške svetove.

Občudujemo jih lahko v kamnu

in bronu, v oljih in akvarelih,

divje, hrzajoče in mirne, skriv-

nostne, v vseh svojih pojavnih

oblikah, prerojene, metaforične.

Skozi objektiv gospe Plešnar

stopajo v manežo, mehki in

umirjeni, divji kot kras, vsak

zase in v čredi. Sonce se igra v

razmršenih grivah, mehka senca

listja lega po čredi, po oblem

trebuhu kobile leze večer in se

spušča na Lipico, ko zadnji rep

izgine v hlevu.

Zapisala: Polona Zgaga

RAZSTAVA V ARNOLDOVEM KOTIČKU

V Arnoldu je razstavljala gospa Zora Plešnar, priznana mojstrica fotografije.

Pričetek letošnjega šolskega leta

smo počastili z otvoritvijo

izjemno lepe fotografske

razstave, katere tema so bili konji

lipicanci. Gospa Plešnar, sicer

upokojena učiteljica, je pričela

svojo fotografsko pot kot članica

mariborskega Fotokluba,

http://www.fotoklub-maribor.com/images/200000031-0ba870d9c1/plesnar zora.jpg


ZBIRAMO STARI PAPIR

KAJ JE TO?

So strupeni za zobe,

a jih vsak otrok rad je.

Vanj lahko spravimo slike,

vseeno kakšne oblike.

Ko po strmini se spusti,

vsa Slovenija kriči,

ker proti medalji drvi.

Vsak dan se nam s stene smeje

in mesece šteje.

Pripravili Gaja Semler in

Elena Ul. Bežan, 5. b-razreda

Z zbiranjem papirja imajo izkušnje številne osnovne

šole v Sloveniji. Čeprav denarja ni veliko, je ob eko-

loškem veliko vreden tudi ekonomski vidik akcij.

Delamo v skladu s pregovorom Evro na evro pogača,

kamen na kamen … in tako skozi pogovore in kon-

kretne akcije zasledujemo še številne druge vzgojne

cilje, kot so nepotrošništvo, vztrajnost, doslednost ...

V času od 8. do 12. oktobra 2012 smo organizirali

akcijo zbiranja starega papirja, izkupiček pa namenili

izključno pomoči pri razreševanju socialnih stisk

nekaterih družin v naši šoli. Akcija je uspela, pridru-

žili pa so se ji številni učenci in njihovi starši. Stiske

ljudi so vsak dan večje, zato je denar za reševanje le-

teh več kot dobrodošel.

Z veliko vnemo zbirajo papir tudi devetošolci, saj so

sredstva, ki jih potrebujejo ob koncu šolskega leta,

relativno velika. Pred njimi je valeta, zgoščenke s

posnetki in še kakšna ekskurzija in izlet preden se

dokončno razidejo. Z zbiranjem papirja bodo mladi

poskusili vsaj malo razbremeniti svoje starše.

Pri delu so zelo vneti, papir zbirajo od začetka kole-

darskega leta. Do sedaj so izvedli tri akcije, ki so

potekale ob četrtkih, ko imajo vsi oddelki šole razre-

dne ure. Razredničarki sta zbran papir stehtali, na-

bralo pa se ga je že dobrih 500 kg. Seveda so učen-

cem priskočili na pomoč tudi starši, ki so se že ne-

kajkrat pripeljali z osebnimi vozili, polnimi starega

papirja. Devetošolci bodo akcijo zaključili pred izte-

kom šolskega leta, mi pa upamo, da bo izkupiček

poplačal njihov trud.

Zbiranje starega papirja je priložnost, da

nahranimo lačnega pujska.

V šoli dajemo velik poudarek ekologiji. Le-ta

se vključuje v različne učne vsebine. Člani

ekološkega krožka so že preteklo šolsko leto

zelo aktivno delali. Ena izmed njihovih akcij je

bila postavitev ekoloških otokov na šoli, kamor

so ob primernih opozorilih, geslih in plakatih

postavili ročno izdelane koše za številne vrste

odpadkov. Kotički so zaživeli. Namen akcije je

dosežen, če so koši napolnjeni z ustreznimi

vsebinami.

EKOLOŠKI KOTIČKI

Valentinka

Preden s tabo bil sem na samem,

moje srce je bilo kamen.

Potem, ko si me poljubila,

kamen v meni si razbila.

Zdaj moje srce bije samo zate,

saj vedno mislim samo nate.

Nik Črešnar, 6. b-razred

. -


DELAVNICE ZA VRTIČKARJE

Najbolj sporočilne so fotografije. Prilagamo

jih v dokaz, kako prijetno je bilo naše druže-

nje. Plesali so in peli, pomagala pa jim je

učiteljica Nevenka Vidonja. Z učiteljico,

gospodično Anje Zatezalo, so ustvarili tudi

pravega pravcatega snežaka iz papirja. Ko je

bilo igre dovolj, so se na hodniku pred učil-

nicami posladkali s pecivom in jogurtom.

Tukaj smo poklepetali in povprašali najmlaj-

še, kakšne učiteljice si želijo. Nika in Filip

sta se strinjala, da so najboljše tiste, ki so

prijazne.

Nekajkrat v šolskem letu povabimo v šolo bodoče prvo-

šolce. Enkrat pridejo v družbi vzgojiteljic, drugič v

spremstvu staršev. Ogledajo si, kako poteka pouk, pa

tudi sami se preizkusijo in sedejo v šolske klopi. Pokaže-

mo jim učilnice, knjižnico, telovadnico ter pripravimo

zabavne programe, kjer se morda celo nekaj naučijo,

predvsem pa zelo uživajo. Ko so nas prvič obiskali, so

zavili v računalniško učilnico. Skrivnosti, ki jih skriva

šola, pa je ostalo še veliko. Veliko je pesmic, ki jih še

nismo zapeli, stvari, ki jih še nismo poimenovali, treba bo

še nekaj narisati …

Naša šola je tesno povezana z vrtci, s katerimi delimo mestno četrt. Ker si

želimo, da bi bil prehod iz vrtca v osnovno šolo za malčke prijaznejši, jih

povabimo v goste. Z navdušenjem raziskujejo dolge hodnike, skrivne

kotičke, predvsem pa učilnice, knjižnico in telovadnico šole.


LITERARNO-LIKOVNE STRANI

VESELI DAN

Lina se je zbudila. Vstala je in od veselja kar zavriskala.

Videla je, da je zapadlo veliko snega. Potem je šla v

oblačilnico. Obula si je tople čevlje, oblekla bundo ter

zavezala šal. Na koncu si je nataknila rokavice in šla v

klet po sani. Vlekla jih je na hrib. Bilo je tako naporno,

da se je zelo zasopihala, ko je prišla na vrh. Potem se je

spustila po bregu navzdol. Peljala se je zelo hitro. Zdelo

se ji je, da se pelje sto kilometrov na uro.

Matic Jontes, 2. a-razred

NOVO LETO

Novo leto sem pričakala budna. Z mamico sva se igrali

razne igre. Ko je odbila polnoč, smo si čestitali. Najbolj

smo si želeli zdravja za mojo sestrico Elo, ki je bolna.

Lara Melliwa 2. a-razred

LINA IN SANKANJE

Lina se je zbudila in pogledala skozi okno. Videla je, da

je zapadel prvi sneg. Vprašala je mamo in očeta, če se

lahko gre sankati. Oblekla je rokavice, šal, kapo in vse

drugo. Vzela je tudi sani. Potem je šla na dvorišče. Tam

je bilo veliko otrok. Sanke je vlekla na hrib. To je šlo

seveda počasi. Potem je Lina sedla na sani in se spustila

navzdol. Ko se je naveličala sankati, je šla domov. Do-

ma je spila vroč čaj in tako je bilo prijetnega dne konec.

Sara Namestnik, 2. a-razred

SANKANJE

Nekega dne je začelo snežiti. Zala je vprašala očeta, če

se lahko gre sankati. Oče ji je odgovoril, da lahko, le

toplo se mora obleči. Ko se je oblekla, je vzela sani in

odšla na hrib. Ko je prišla na breg, se je spustila navz-

dol, ampak pred seboj ni videla snežaka. Zaletela se je

vanj in ga podrla. Zelo ji je bilo žal, da je podrla tako

lepega snežaka, ki so ga naredili otroci iz druge vasi.

Odločila se je, da bo naredila novega. Odložila je sani

in začela z delom, da ne bodo otroci žalostni.

Tamara Reicht, 2. a-razred

OB BOŽIČU

Lani mi je Božiček za darilo prinesel psa. Bil je pasme

šicu. Imel je mehko dlako rjave in bele barve. Dolgo

smo premišljevali, kako mu bo ime. Ati je predlagal

ime Tai, ker imava skupne črke v imenu. Ko sem dobila

psa, sem jokala od sreče.

Tia Lara Sitar 2. a-razred

PES

Bila sem zelo vesela, ko smo dobili psa. Mami je prišla

po mene v šolo in povedala, da se bomo peljali v Ljub-

ljano po psa. Ko smo prispeli, sem kar stekla iz avta.

Vso pot do doma je jokal. Poimenovali smo ga Sky,

tako kot nebo. Zdaj je moj Sky že ati. Še vedno se ima-

va zelo rada.

Nika Ljeskovac, 2. a-razred

Gašper Bunta, 2. b, Jaša Jager, 2. b in Maša Vujaklija, 2. a so narisali pesnika Franceta Prešerna.


okrašena s pisanimi lučkami. Tako imam lahko

novo leto vsako noč. Srečno.

Lucija Novak, 2. b-razred

SNEŽINKA

Snežinke padajo, padajo z neba,

snežinke padajo z neba,

to pomeni, da je zima spet prišla.

Otroci se veselijo snega,

s sanmi se spuščajo na tla.

Zunaj je mrzlo,

otrok sploh ne zebe,

saj so oblečeni zelo.

Ana Stamenčić, 2. c-razred

SNEŽINKA PADE Z NEBA

Snežinka pade z neba,

na bela tla.

na mehka tla.

Snežak stoji in se topi, ko sonce prihiti.

Sara Gajser, 2. c-razred

PES V VESOLJU

Fant je imel psa, ki je želel v vesolje. Imel je srečo,

ker je njegov lastnik delal na vesoljski postaji. Ker

pes ni smel v vesolje, si je naredil svojo raketo.

Nekaj je bilo narobe, saj raketa ni letela. Domislil

se je načrta. Rabil je previsno gugalnico in veliko

skalo, da bi dal raketo na eno stran in skalo vrgel

na drugo stran gugalnice. A ni delovalo, raketa ni

letela. Nekega dne je šel pes do gospodarja in mu

želel nekaj povedati. »Ne razumem, kaj je z rake-

to? V vesolje bi rad šel? Okej, bom vprašal šefa.«

Kmalu mu je povedal, da ima dobro novico zanj,

saj lahko gre z njim v vesolje.

In tako je bil pes prvič v vesolju.

Timi Gregorc, 3. b-razred

MOJA DOMAČA ŽIVAL

Imam želvo Štefko. Živi v akvariju. Hrani se s suhi-

mi slivami, rakci in ribicami. Rada ima tudi kuhano

govedino. Ima oklep, ki je trd. Glavo in noge skriva.

Nejc Zavratnik, 2. b-razred

NEPOZABNE SANJE

Nekoč je živela deklica, ki ji je bilo ime Iris. Zelo si

je želela muco, ki bi ji dala ime Tačka. Bližal se je

njen rojstni dan in starša sta jo presenetila z malo

muco. Iris je bila tako srečna, da je skakala od vese-

lja. Takoj ji je pripravila hrano, vodo in prostor za

spanje. Muca je bila tudi vesela, zato sta se začeli

igrati. Po končani igri sta obe utrujeni zaspali kar na

tleh.

Ko sem se zjutraj zbudila, sem ugotovila, da so bile

samo sanje.

Alin Toplak, 2. b-razred

NOVO LETO

Za novo leto se zbere vsa družina. Pripravimo si

večerjo in dobro potico. Po večerji malo zaplešemo

in počakamo, da odbije polnoč. Nato si nazdravimo

in voščimo srečno novo leto. Potem gremo na dvori-

šče gledati ognjemet. Ura je takrat že pozna, zato

smo že vsi utrujeni in gremo spat.

Sara Punčec, 2. b-razred

NOVO LETO

Na praznovanje novega leta se naša družina priprav-

lja tako, da ata Branko prinese iz kleti veliko škatlo,

polno najrazličnejših svetlečih okraskov. Praznično

okrasimo stanovanje. Mama kupi sveče in svetleči

papir za ovijanje daril. Moja soba pa je že celo leto


Ahil Butt, 1. b-razred

Ana Stamenčić, 2. c-razred


PAPIRKO IN NJEGOVO PRIJATELJ-

STVO Živel je papirček Papirko. Papirko ni bil papirček,

ki ga vržeš v koš. Bil je zlat papirček, toda osam-

ljen. Pravzaprav, za prijatelje je imel same preva-

rante. Ampak tega ni vedel.

»Daj mi malo zlatih bleščic,« se je oglasil Tinko.

Papirko mu je z veseljem dal bleščice.

»Daj še meni,« se je oglasila Blaški. Tako je Pa-

pirko razdelil bleščice in postal navaden papirček.

Vrgli so ga v koš. Papirko je tiho zajokal. Slišala

ga je mala plastenka Plika, ki mu je povedala svo-

jo zgodbo. Postala sta prijatelja.

Čez nekaj dni so prišli smetarji in malo je manj-

kalo, da bi ju odpeljali. Pravočasno ju je zagledal

fantek Mark. Bila sta mu všeč, saj sta bila zelo

igriva. Vzel ju je domov. Papirka je posul z ble-

ščicami in ga s Plikom zlepil tako, da je nastala

svetlikajoča se ladjica. Ladjico je postavil na noč-

no omarico, da mu je zvečer delala družbo. Pair-

ko in Plika pa sta bila najsrečnejša, saj sta ostala

skupaj in si našla topel dom.

Marisa Zorec, 3. a-razred

MUCA IN ČAROBNI DNEVNIK Živela je in še živi muca po imenu Nally. Mogoče

jo že poznate. Je zelo lepa siamska mačka. V to-

rek, 8. maja, leta 2012 je našla dnevnik.

»U, mijav! Kako je lep!«

Bil je lep rdeč dnevnik z napisom »love«. Nally je

razmišljala, da bi ga lahko imela in vanj pisala.

Vtaknila si ga je v gobec in odnesla domov. Njena

gospodarica je rekla, da ga lahko obdrži.

»Mjav!« se ji je zahvalila.

Ah, škoda da ni vedela, da je to dnevnik rdeče Zarje,

ognjene deklice, ki z njim vidi v prihodnost. Stra-

šna je! Čudna deklica je! Hecna pač! In Nally je

imela njen dnevnik.

Naslednje jutro je rdeča Zarja iskala dnevnik, a ga ni

našla. Ni mogla vedeti, da ga uporablja nekdo drug.

Uf, hudo! Nally gre z dnevnikom na sprehod. Rdeča

Zarja gre prav tako na sprehod. Nally zavije v Lite-

lov gozd. Zarja gre prav tako v Litelov gozd. Pri

drevesu, čisto v sredini gozda, se zaletita. Dnevnik

pade Zarji pred noge. Ta zmagoslavno zakriči: »Moj

je, moj! Joj, upam, da nisi nič pisala vanj. Ali morda

si? Da vidim.«

DRAGI DNEVNIK! DANES SEM TE NAŠLA V

JAMI IN...

Ojoj, Nally je napisala preveč. Ne! Dnevnik je po-

stajal vse bolj temen. Postal bo dnevnik črne priho-

dnosti. O, ne! Vse se bo spremenilo in rdeča Zarja

bo postala grozna Zarja. Delala bo vse grozne stvari,

ki si jih lahko zamislite.

Nally se je spomnila, da lahko dnevnik poriše. To je

storila in bil je lepši kot prej. Rdeča Zarja ni postala

grozna Zarja. Sedaj je bila pridna Zarja.

Lara Rukelj, 3. a-razred

Mišel Žižek, 1. a-razred

Zoja Trstenjak Ramadani, 4. b-razred



STRELOVOD ZA JEZO

Moja mama ima probleme,

ker si je zlomila noht.

ker se je zaletela.

ker jo služba jezi.

ko jo trebuh boli.

ker ji je puder padel na tla.

zaradi pospravljanja.

ker se ne naspi dobro.

zaradi moje sestre.

ker je v službi nezadovoljna.

ker ima popokane prste na roki.

ker jo moj papagaj jezi.

zaradi bolezni.

ker sem polila sok.

zaradi nesrečne Eme.

ker ji malo ponagajam.

Moj oče ima probleme,

ker se dere.

ker ga služba jezi.

ker ima cel kup listov v službi.

ker je zamudil predavanja.

zaradi zime.

ker ga moja sestra ne uboga.

zaradi stroškov za pralni stroj.

zaradi službe in mojega malega bratca.

zaradi prepira v službi.

zaradi noge.

ker se mu na telo nabirajo odvečni kilogrami.

ker Federer ni več številka ena na svetu.

ker je izgubil ključ.

zaradi službe.

Po pesmi Barbare Gregorič so poustvarjali

učenci 3. c-razreda

ZMAJ NA LUNI

Pred davnimi časi je šel zmaj, ki mu je bilo ime Hek-

tor, na luno. Ko je pristal, se je malo sprehodil po

njej in zagledal marsovca. Ta mu je rekel:

»Kikimičikakikuci!«

Zmaj ga ni razumel, marsovec pa je rekel:

»Šušikukimaki!«

Zmaj ga je vprašal, kaj je rekel, marsovec pa je odgo-

voril:

»Mikimakikuki!«

Zmaj še vedno ni razumel. Rekel mu je, da je mali

čivčiv, a marsovec je spet odgovoril:

»Čukikikaki!«

Zmaj se je razjezil in odšel na Zemljo. Nikoli ni šel

več na luno, ker so bili marsovci tako čudni.

Gal Dragšič, 3. b-razred

KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA

Nekoč sta živela princ in kraljična, ki sta živela

vsak v svojem gradu. Kraljična se je nekega dne

odpravila na sprehod. V gozdu pa se je izgubila.

Iskala in iskala je pot, a ni našla poti domov. Zače-

lo je deževati, kraljično pa skrbeti, saj ni našla poti.

Ko je tako tavala v gozdu, je našla grad.

Nika Ferš, 4. a-razred

BILA SEM PASTIRICA

Nekoč sem bila pastirica. Pasla sem ovce. To je

bilo zelo zabavno, a kdaj tudi ne. Zgodili so se tudi

neljubi dogodki.

Na pašnik so prišle moje prijateljice. Skupaj smo

se igrale razne igre, sestavljale pesmice, delale ko-

lesa in stoje. Nekega čudovitega sončnega dne sem

se s prijateljicami brezskrbno igrala. Ko je bilo po-

trebno oditi domov, sem opazila, da majhna ovčka

Meka manjka. Vsa prestrašena sem jo iskala po

bližnji okolici. Ker je nisem našla, sem sedla na

klopco in glasno zajokala. Prišle so prijateljice in

me tolažile. Ko smo bile že obupane, je pod klopjo

nekaj zameketalo. Zagledale smo belo žogico, ki je

bila v resnici moja mala Meka. Glasno smo se za-

smejale.

Zaradi tega dogodka sem bila na paši bolj pozorna

na svoje ovčke. Spoznala sem tudi, kdo so moje

prave prijateljice.

Tamara Jakopovič 4. a-razred

Natalija Cvetkovič, 3. b-razred



MAVRICA

Mavrica svetlikajoča,

narejena iz dežja in sonca ter malo čokolade.

Ko sonce posije, se stopi,

preden se kdo z njo posladka.

Mavrica je dobrodošla po vsem svetu.

Srečna je nad travnikom, kjer je veliko cvetlic,

od vrtnic vse tja do prelepih marjetic.

Pozimi mavrico pokrije snežna odeja.

Nika Kampuš, Zala Rebrnik in Tia Schaubach,

5. b-razred

ZVEZDE

Zvezde srebrne

svetlikajo se,

vsaka od njih opazi te.

Na nebu nešteto jih je,

vsak večer preštete so že.

Otroci v postelji spijo.

Na nebu polna luna

in utrinki, ki mimo letijo.

Otroci se zjutraj zbudijo,

nekaj lepega si zaželijo.

Naenkrat snežiti začne,

božič zdaj bliža se.

Hiše okrašene so,

da nam bo lepo.

Ljudje smučajo, drsajo in sankajo.

Nika in Adrijana, 5.b-razred

DEBELA NELA IN ZAVALJENI JANI

Učiteljica Vrabec je vstopila v razred. Za njo je

prikorakal še nekdo Nelinih let. To že ni mogel biti

nov učitelj. Vsi so začudeno gledali v fanta, ki je

stal pred njimi, dokler se ni oglasila učiteljica. Po-

vedala je, da je to Franc in je njihov novi sošolec.

Naj bi bil slaščičarjev sin. Neli je pomislila, da to

sploh ni čudno in misel na to jo je spravila v smeh.

Franc je bil kar lepo zavaljen. Njegov naprej štrleči

trebuh in debela stegna sta se ji zdela zelo smešna.

Kar naenkrat se je začela neusmiljeno smejati. Uči-

teljica jo je začudeno pogledala, drugi otroci pa so

se ji pridružili pri smejanju. Franc je žalostno gle-

dal. Saj bi se ji lahko še smilil, če ne bi bil tako sme-

šen. Čez nekaj časa so se vsi umirili. Učiteljica je

zdaj gledala res jezno. Začela je kričati na Nelo, ta

pa je planila v jok. Stekla je skozi vrata, na šolsko

dvorišče. Ostali otroci so stopili do okna, da bi bolje

videli. Učiteljica je odšla za njo. Pripeljala jo je na-

zaj v razred ter ji ukazala, da mora ves dan sedeti

na mestu. Vsi so se smejali razen Franca. Neli se na

to ni ozirala. Pouk je hitro minil. Vsaj za druge. Za

Nelo ne. Po šoli so se odpravili domov. Nela je šla

iz šole s svojimi prijatelji. Na majhni klopci so za-

gledali žalostnega Franca. Stopili so do njega in ga

začeli zmerjati, ker naj bi bil on kriv za Nelino ka-

zen. Norčevali so se iz njegove debelosti. Ko so se

naveličali, so šli dalje. Naslednji dan je bil Franc

spet žalosten. Vsi so ga zmerjali in ni imel prijate-

ljev. Neli to ni motilo, še naprej se je norčevala iz

njega. To je počela že lep čas. Franc tega ni niko-

mur povedal, a je bil še bolj otožen. Tako je bilo vse

šolsko leto, dokler ni Franc vsega povedal učitelji-

ci…. Aneja Šurina,5. a-razred

MIŠKO RAZGRAJAČ SPET NA CESTI

(nadaljevanje pesmi)

Ko ga policaj ustavi,

denarno kazen mu nastavi.

Miško s tem zadovoljen ni,

kazni noče plačati.

Zebre strah zdaj več ni,

zato iz grma prihiti.

Semafor se spet postavi,

pešce preko varno spravi.

Miško s policajem krega se,

kazen pa vse višja je.

Ko kazen končno poravna,

bliskovito oddirja.

Miška zdaj več nihče se ne boji,

saj vedo,

da njegovega goriva več veliko ni.

Lara Kadiš, Tina Hajdinjak, 5. a-razred Petja Drame, 3. c-razred



nih mačk. Potuhnem se v raču-

ne, a vseeno še vedno razmiš-

ljam o pozabljeni nalogi. Napo-

či ura naravoslovja. Učiteljica

vstopi v razred, mi pa jo kot ve-

dno pozdravimo. Vse je čisto

normalno, dokler se Špela, trapa

trapasta, ne zadere na ves glas,

da nimam naloge. Jaz sem v za-

dregi.

Učiteljica najprej nahruli Špelo,

da se ne sme tožariti, nato pa se

spravi name. Takoj sem vedela,

kaj sledi.

Učiteljica je besna, renči, vse se

trese. Še gospe ravnateljici se

polije kava, pa je eno nadstropje

niže.

Prebolim, čeprav me malo bolijo

ušesa in se vsa plašna po pouku

odpravim domov.

Nečesa pa sem se naučila: nalo-

go bom vedno naredila.

Sedim v klopi. Pišem matemati-

ko. Razmišljam. O čem? Raz-

mišljam in se ne morem skon-

centrirati, ker trepetam, da bo

učiteljica pri naravoslovju pre-

gledala nalogo, ki je seveda ni-

mam. "Ah, ta moj nesrečni spo-

min", sem se zadrla sredi razre-

da. Vsi, z učiteljico se obrnejo

in buljijo v mene dobrih deset

sekund. Počutim se kot majhna

miš med skupino velikih in lač-

MOJE NOVOLETNE POČITNICE IN ZAOBLJUBE

je Božiček nastavil pod božično-

novoletno jelko. V četrtek smo

drsali v Ledni dvorani s stricem,

bratrancem, sestrično, sestro in

mamo. V petek smo se kopali v

termalnem parku Ptuj, kjer smo

se vozili po toboganu, se žogali in

zabavali. V nedeljo zjutraj sva z

mamo pekli piškote, dopoldne pa

sva bili povabljeni k omi na kosi-

lo. V ponedeljek so k nam prišli

babica, dedek, oma in sestrin fant.

Ure so hitro minevale in prišla je

polnoč. Novemu letu smo nazdra-

vili s kozarčkom penine in si

ogledali ognjemet, pa tudi sami

smo prižgali iskrice.

V novem letu sem si obljubila

čim lepše in boljše ocene, po-

spravljeno sobo, predvsem pa

sreče in zdravja. Božično-

novoletne počitnice so minile hi-

tro kot blisk, pogrešala sem sneg,

da bi se lahko smučala, sankala,

spuščala z lopato, se kepala, dela-

la sneženega moža. Čeprav ni

bilo snega, sem vseeno uživala.

Tea Lovrenčič, 6. a-razred

Med počitnicami sem se

zabavala. V soboto nas je teta

povabila na kosilo, kjer smo pod

smrekico dobili božična darila. V

ponedeljek sva z mamo odšli v

kino, v Kolosej, kjer sva si ogle-

dali film Hotel Transilvanija. V

torek smo bili povabljeni k babici

na božično kosilo. Ko smo se

okrepčali in si malce odpočili,

smo se odpravili na sprehod in

ogled božičnih jaslic v franči-

škansko in stolno cerkev. V sredo

popoldne smo se odpravili k omi,

da smo si izmenjali darila, ki jih

AH, TA NESREČNI SPOMIN

zgodilo, nihče ni petarde vrgel v

mene in na nobeno petardo ni-

sem stopil. Stara starša sta prišla

točno in zato smo lahko kar hi-

tro začeli z večerjo. Večerja je

bila odlična, potem pa smo jedli

še sladoled in pecivo. Odrasli so

nekaj časa razpravljali, jaz sem

pa bral v sobi. Nato smo se šli

igro Tabu. V skupini sem bil s

svojim očetom, v drugi skupini

pa sta bila moja mama in moj

dedek, babica pa ni igrala. De-

dek je bil najslabši, ker ni nič

videl, zato sta z mamo zgubila.

Na koncu smo skupaj odštevali

sekunde do novega leta in pri-

žgali polmetrske iskrice. Za no-

vo leto sem si obljubil, da se

bom pridno učil in shujšal. Be-

del sem do pol treh in bral knji-

go, dalje pa več nisem mogel

zdržati. Komaj sem prišel v

posteljo, že sem zaspal.

Želim si, da bi bilo leto dva ti-

soč trinajst še lepše, bolj zabav-

no, bolj uspešno in da bi se zgo-

dilo še več lepih stvari, ki se jih

bomo spominjali. No, pa sreč-

no!

Urban Čivre, 6.a-razred

Počitnice so se na žalost konča-

le, začelo se je novo leto in zato

sem si moral nekaj obljubiti.

Razmišljal sem in razmišljal, a

se mi ni nič posvetilo.

Na silvestrovo sem se zbudil

zelo pozno in moji sestri sta se

odpravljali k prijateljem, kjer

sta novo leto tudi preživeli. K

nam sta prišla babi in dedi. Šli

smo k maši, da bi se zahvalili za

vse dobro, kar se nam je v tem

letu zgodilo. Maša je bila lepa, a

ker je zunaj pokalo, se ni skoraj

nič slišalo. Ker ne maram

petard, sem do doma hodil hi-

tro. Hvala bogu se mi ni nič

MOJE NOVOLETNE ZAOBLJUBE


sme. Potem smo imeli kosilo, jedli smo makarone.

Siti smo se odpravili k morski obali. Imeli smo

morsko biologijo. Razdeljeni smo bili v skupine

A, B, C, Č, D in E. Delali smo na terenu in v učil-

nici. Potem smo imeli še lokostrelstvo in prva dva

stela sem odlično izvedla. Sledila je še likovna

delavnica, ki mi ni bila preveč všeč. Bila je dolgo-

časna, delali smo slike na kamenje s peskom. Po

večerji smo se odpravili na pohod. Bilo je utruja-

joče. Hodili smo po stopnicah, ki jim kar ni hotelo

biti konca. Rekli smo, da se vzpenjamo na Kalva-

rijo. Sedaj sem že stuširana in Neli, s katero sem v

sobi, že čaka, da sede za mizo in še ona napiše

svoj dnevnik. Aja, pozabila sem zapisati, da sta z

nama v sobi še Ana in Sara.

Adijo!

Nikita Arslanovski, 7. a-razred

DRAGI DNEVNIK!

Vem, da ti pišem zgodaj, ampak to zato, ker imam

prazen telefon. Sicer ga sedaj polnim, a David igra

igrice. Zelo sem utrujen, ker smo se MORALI

sprehoditi do Strunjana in nato še do Portoroža. In

to še pred kosilom. Potem smo streljali z lokom in

imeli uro morske biologije. Zvečer smo po spoz-

navanju slovenske Istre s puncami igrali stekleni-

co resnice. Totalen dolgčas, če mene vprašate!

Nobenega resnega izziva. Zdaj pa moram končati.

Se vidiva.

Matjaž Robnik, 7. a-razred

INTERVJU Z BUTALSKIM POLICAJEM

Poklicali smo butalskega policaja, ki nam je pri-

jazno odgovoril na skoraj vsa vprašanja.

»Dober dan, gospod policaj! Kako gre?!«

»Bogdaj! Ja, nič, gre mi prav dobro!«

»No, pa začniva. Koliko ste stari in kako vam je

ime?«

»Za živ krst vam ne povem, da sem Polde in da

sem star sedemintrideset let in tri mesece.«

»Zanimivo, gospod policaj, zanimivo! Pa bi nam

mogoče povedali kaj o svojem življenju?«

»No, v nedeljo sem policaj. Moje drugo življenje

pa je skrivnost. Čisto bi mi spralo ugled, če bi svet

vedel, da sem čez teden občinski hlapec in skrbim

za občinske reči. Še Cefizelj bi se mi smejal!«

»Upajmo, da Cefizelj ne bere Butalskih novic. Saj

res. Kakšen pa je vaš odnos s Cefizljem?«

»Čuden. Saj bi vam povedal več, a ne smem pove-

dati, da bi mi bilo brez Cefizlja pošteno dolgčas.«

Tjaša Šimunić, 7. b-razred

DRAGI DNEVNIK!

Začel se je moj sanjski teden, saj ni pouka, temveč

so vsak dan različne dejavnosti. Danes smo imeli

na sporedu ogled akvarija in terarija. Bilo je super,

saj je šel z nami najboljši učitelj, gospod Lesar.

Pred šolo smo se dobili ob 8.20 in odšli na avto-

bus. Pred ogledom akvarija in terarija smo se malo

sprehodili po parku. V akvariju so bile različne

zanimive ribe. Med njimi so bile tudi sive piranje,

električna jegulja in druge. Ko smo si ogledali

akvarij, smo šli v terarij. Med najbolj zanimivimi

živalmi je bil kuščar. Videli smo tudi dva plastična

krokodila. Ko smo si vse ogledali, smo izpolnili

delovni list, ki nam ga je pripravila učiteljica,

gospa Gumzej. Na koncu smo se odpravili na kosi-

lo. Jezi me, ker ni za kosilo nikoli kroketov. Ko

sem prišel domov, mi je postalo dolgčas.

No, adijo dnevnik!

Matic Lazič, 7. b-razred

DRAGI DNEVNIK!

Danes smo se ob 8.00 dobili pred šolo in se odpra-

vili v šolo v naravi v CŠOD v Fieso. Dom, v kate-

rem smo nastanjeni, se imenuje Breženka. Vozili

smo se tri ure in medtem gledali film Brez povrat-

ka 2. Ko smo prispeli, smo najprej odšli v čudovite

sobe s kopalnico. Zatem smo imeli kar malce dol-

gočasen sestanek, na katerem je vodja doma raz-

glabljal o vsem, kar se v domu sme in kar se ne Nika Kampuš, 5. b-razred



stopiti sko,zi šolska vrata (ne da bi jih odprl), sem

padel v neko globoko luknjo. In pristal na želenem

mestu. Prav takrat so tudi barvali fasado šole.

Čudno, nič nisem vedel o tem. Danes pišemo ma-

tematični test in nisem se najbolje pripravil. Pri

pouku me nihče ni pozdravil, sošolci pa so me

čudno gledali. Ko je vstopila učiteljica, me je

vprašala, kako sem se pripravil. Začudeno sem jo

vprašal, zakaj bi se naj pripravil, pa mi je poveda-

la, da sem zadnji test pisal ena, danes pa bom sla-

bo oceno popravljal. Ojoj! Spomnil sem se na sa-

nje. Kaj pa, če je to prihodnost? Mislil sem, da bi

nalogo šele moral pisati, pa jo danes že poprav-

ljam?! Hotel sem stopiti skozi vrata, a ni bilo mo-

goče. Odletel sem nazaj domov. N oglasni deski

sem prebral:

ALEN GAJSER pogrešan že teden dni!

Zgleda, da sem res v prihodnosti.

Drugi dan sem odšel v šolo peš. Prestrašil me je

neki starec, porinil mi je v usta zmečkan papir in

zbežal. Na papirju je pisalo: » Vem, da imaš moči!

Vse, kar si naredil pred enim tednom, naredi sedaj

v obratni smeri. Prišel boš nazaj v svoj čas.«

Zanimalo me je, kdo je ta starec. Naredil sem vse,

kar je bilo napisano na listu. Uspelo je. Nad mano

se je pojavila luknja. Poletel sem skoznjo in pristal

v šoli, pri pouku matematike. Na poti domov ni-

sem mogel leteti, pa tudi skozi stene ne morem

več, a me boli nos.

Alen Gajser, 7.a-razred

ŠOLA PRIHODNOSTI

Ah ja, šola prihodnosti. Le kaj nas čaka?

Ali bodo v razredih robotski učitelji, hologrami,

bomo vsi uporabljali tablične računalnike, ali bo-

mo deležni le novih ocenjevalnih kri-

terijev? No, zagotovo lahko rečemo,

da šole obravnavajo vse več učne

snovi. Moja mama je hodila v osem-

letko, jaz obiskujem devetletko, moji

otroci bodo morda hodili že v deset-

letko. Kakorkoli že, prepričan sem,

da prihodnjim generacijam že grozi

ločevanje otrok na bogate in revne. Z

zmanjševanjem števila javnih šol in

porastom števila zasebnih šol, ki si jih

bodo lahko privoščili bogati, prihaja-

mo do zastrašujoče resnice.

Nikola Krstanović, 8. b-razred

RAZMIŠLJAM O KULTURNEM DNEVU

Svečan, dela prost dan s številnimi slovesnimi

podelitvami. Kulturni dan, na katerega je preminil

naš največji slovenski pesnik in jurist. Prešeren

velja za enega naših najpomembnejših pesnikov,

katerega poezija stopa brez zadrege ob boku sve-

tovno znanim kulturnim ustvarjalcem. Po izobraz-

bi pravnik, po duši poet je avtor slovenske himne

Zdravljice.

Iz njegovih besed črpamo sporočila še danes in se

povezujemo s svojimi koreninami. V roke prime-

mo njegove Poezije, udeležimo se prireditev, pri-

sluhnemo predsedniku naše države. Pomembno je,

da praznik ne izgublja na pomenu. Kdaj še pose-

bej, če ne na kulturni praznik, se naj posvetimo

kulturi?

Zato kulturni dan ni zgolj dan, ko ni potrebno iti v

šolo ali v službo. Tudi ni dan, ki bi ga naj prežive-

li le ob računalnikih

Helena Ponudič, 8. b-razred

POLET V PRIHODNOST

Ponoči nisem mogel spati. Skuhal sem si čaj, ga

popil in potem končno zadremal. Zjutraj, ko sem

želel ugasniti budilko, je nisem dosegel. In, ko

sem odprl oči, sem opazil, da lebdim na sredi so-

be. Ponoči sem sanjal, da sem letel skozi stene in

gledal v prihodnost. Ali je to povezano?

V sanjah sem letel in hodil, ko sem to želel. Po-

skusil sem in res tudi v pravem svetu je delovalo.

Tudi hoja skozi stene je bila mogoča.

Suer, da se mi to dogaja danes, ko sem zamudil in

Bi moral takoj v šolo. Letel sem skozi hiše in dre-

vesa, dokler nisem prišel do šole. Ko sem hotel

Pustne maske na oglasni deski 3. razredov



Letos bo Festival Pranger organiziran že desetič, potekal bo od 4. julija do 7. julija 2013 v Rogaški Slatini in

njeni okolici, šestič zapored pripravljamo poseben del festivalskega dogajanja, namenjen mladim literarnim

ustvarjalcem. Poimenovali smo ga »ELA« po pisateljici Eli Peroci, ki je bila rojena v Rogaški Slatini in je

tam preživela dobršen del svoje mladosti.

Z letošnjim natečajem Ele vabimo k sodelovanju mlade pesnike in pesnice.

Na natečaju lahko z eno izvirno pesmijo na temo potovanja sodeluje vsak učenec.

Pesem je lahko napisana v svobodni pesniški obliki ali v eni od znanih pesniških oblik (npr. haiku, sonet).

Pesem lahko ubeseduje potovanje v druge kraje in dežele, pot se morda vije mimo prvih spominov in skritih

bolečin, prekriža pot drugim ljudem, se na trenutke zgubi, zahteva napore, nagradi s spoznanji in z

novimi smermi … Pot je prostrana. Kot pesem.

Izbrane pesmi naj učenci ali učitelji mentorji pošljejo po elektronski pošti na naslov:

[email protected] do vključno torka, 21. 5. 2013, s pripisom FESTIVAL PRANGER. V

elektronski pošti naj bodo tudi podatki o avtorju: šifra, ime in priimek, razred, e-naslov, šola, naslov šole ali

domači naslov.

Rezultate natečaja bomo objavili na spletni strani www.pranger.si, najkasneje do 6. 6. 2013. Najboljših pet

bomo razglasili in nagradili predvidoma v soboto, 6. 7. 2013, v Rogaški Slatini. Ob tem si pridržujemo pra-

vico, da nagrajena dela tudi javno objavimo na navedeni spletni strani.

Učenci, ki se bodo odločili za sodelovanje, se lahko povežejo s svojo učiteljico slovenščine.

FESTIVAL PRANGER RAZPISUJE NATEČAJ

ZA NAJBOLJŠO PESEM NA TEMO POTOVANJA

forjem, se po njej pogosto vozijo vozniki z nepri-

merno hitrostjo. Učenci, ki obiskujejo našo šolo, se

pri različnih predmetih srečajo z vzgojo za varnost

v cestnem prometu, obišče pa nas tudi policist, ki

opozarja na pravilno prečkanje ceste in se z naj-

mlajšimi sprehodi po okolišu.

VARNOST NA CESTI

Naša šola stoji med bloki in stanovanjskimi hišami v

mestni četrti Nova vas. Obkrožajo jo take in drugačne

steze, poti in ceste. Najbolj nevarna je zagotovo glav-

na cesta od križišča, po Kardeljevi ulici do Lackove

ulice. Kljub oznakam, ki opozarjajo na šolo, in sema-

Šolsko glasilo puščica 2013

Documents