ŠOLSKO GLASILO

UČENCEV OSNOVNE ŠOLE

NOVE FUŽINE

Preglov trg 8

LJUBLJANA

2

ŠOLSKO LETO

2011/2012

LETNIK 22

ŠTEVILKA 3

Urednica šolskega glasila: učiteljica in knjižničarka Andreja

Mentorica interesne dejavnosti: Andreja

Lektoriranje: učiteljici Andreja, Metka

Ilustracija na naslovnici: Gal, 5.a

Ilustracije: učenci

Računalniško urejanje: Andreja

Skeniranje slik: Ana, 7.b, Andreja

Šolsko glasilo na šolski spletni strani objavil: učitelj Klemen

Ljubljana, junij 2012

VSEBINA

3 MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA

4 2012, EVROPSKO LETO ---------- IN ------------

5 UTRINKI S ČEBELJE RAZSTAVE

8 ŠEME, PUSTNE ŠEME

14 »KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, TOLIKO VELJAŠ«

17 MESECI IN PRAZNIČNI DNEVI

25 LITERARNI UTRINKI

29 KULTURNA DNEVA

30 RADIO FUŽIN'C

37 TEHNIŠKI DAN

38 VARČEVANJE Z VODO

39 BOTANIČNI KOTIČEK

42 EKO RADOVEDNEŽ

ZAKAJ BI SMETILI?

45 ZGODOVINSKI KOTIČEK

47 SANJIN MODNI KOTIČEK

48 PREBRALI SMO PRAVLJICI

3

51 JE MORJE RES _ _ _ _ _ ?

MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA 2011

V šolskem letu 2011/2012 smo že petnajstič glasovali za

MOJo NAJLJUBŠo KNJIGo 2012

Naj slovenska knjiga

DESA MUCK: BLAZNO RESNO O ŠOLI

Goran Vojnović: Čefurji raus!

Desa Muck: Blazno resno o seksu

Naj prevedena knjiga

FRANCESCA SIMON: GROZNI GAŠPER

Stephenie Meyer: Somrak saga (zbirka)

Roald Dahl: Matilda

Izžrebanim učencem,

ki so glasovali za eno od zgornjih knjig,

smo podelili simbolične nagrade.

Čestitamo.

V lanskem šolskem letu pa smo izbirali naj knjigo leta 2011

in tako sodelovali v veliki slovenski akciji.

Rezultati lanskega glasovanja so:

Naj slovenska knjiga

PRIMOŽ SUHODOLČAN: POZOR, PRAVLJICE! (zbirka)

Goran Vojnović: Čefurji raus!

Primož Suhodolčan: Živalske novice (zbirka)

Naj prevedena knjiga

ADAM BLADE: LOV NA POŠASTI (zbirka)

Francesca Simon: Grozni Gašper (zbirka)

4

Stephenie Meyer: Somrak saga (zbirka)

2012

Evropsko leto _ _ _ _ _ _ _ _ _ staranja

in medgeneracijske _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Premetuj zloge, jih razdeli na črke in najdi pravo besedo!

tiv-no-ak

Če se ljudje _ _ _ _ _ _ _ starajo, pomeni:

da če so že v pokoju, morda še vedno nekaj časa delajo v službi,

se veliko gibajo, telovadijo in se ukvarjajo s športom,

obiskujejo gledališča,

obiskujejo kino predstave,

tekajo ali pa se sprehajajo.

ska-med-ge-ra-ne-cij

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ solidarnost pomeni:

da spoštuješ druge generacije,

da starejši brat pomaga mlajšemu,

da mlajši pomagajo starejšim in starejši pomagajo mlajšim.

Leto 2012 je torej leto

-----------------------------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------------------------

5

UTRINKI S ČEBELJE RAZSTAVE

Čebelji panj »smo postavili« kar v šolski knjižnici.

Si kdaj pomislil,

koliko peloda, cvetnega prahu lahko čebela naenkrat prinese v panj?

Si kdaj pomislil,

kolikokrat v enem letu čebela poleti na pašo?

6

Si kdaj pomislil,

koliko medu na leto naberejo čebele?

Si ob zajtrku kdaj pomislil,

da je žlička medu pomembna za tvoje zdravje?

Si kdaj pomislil,

koliko čebelarjev se samo v Sloveniji ukvarja s čebelami?

7

Bi znali torej povezati

delo čebel z vsemi mogočimi plodovi narave,

ki jih tako zelo radi jemo?

AM

8

AM

Maruša, 5.a

9

Senad, 5.a

10

Lara, 5.a

11

Ajda, 5.a

12

Lara, 5.a

13

Aneja, 5.a

14

» KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ,

TOLIKO VELJAŠ «

GOVORIŠ ALBANSKO?

15

DNEVI V TEDNU

MESECI V LETU

16

KAJ PA MAKEDONSKO?

Nariši:

SONCE = SONCE

ANANAS = ANANAS

JABOLKO = JABOLKO

Poimenuj naravni pojav. Barve se vedno pojavijo v naslednjem zaporedju:

V makedonski besedi se skrivata dve slovenski besedi.

Že veš, kateri dve sta to?

__ __ __ __ __ __ __ __ Prva beseda poimenuje tekočo snov, ki zaradi vsebnosti alkohola ni namenjena otrokom. Za odrasle je koristna

le v majhnih količinah. Druga beseda poimenuje snov, ki jo lahko zmeljemo in iz nje kaj spečemo.

AM, Evgenija, 4.a

DNEVI IN MESECI PO MAKEDONSKO DENOJ MESECI

PONEDALNIK JANUAR

TORNIK FEBRUAR

SREDA MART

ČETVORTOK APRIL

PETOK MAJ

SABOTA JUNI

NEDELJA JULI

AVGUST

SEPTEMBAR

OKTOMBAR

NOVEMBAR

DECEMBAR

AVTO = KOLA

DVORANA = DVORANA

HIŠA = KUČA

STOL = STOLICA Sumeja in njena babica, 2.a

17

ZDAJ ŽE VESTE, DA IMA VSAK MESEC

NEKAJ POSEBNO PRAZNIČNIH DNI »Kaj torej praznujemo na kateri dan?«

MAREC = sušec

dan civilne zaščite

rojen Ivo Zorman

svetovni dan varčevanja z energijo

dan slovenskega pomorstva

mednarodni dan žena

Gregorjevo

svetovni dan potrošnikov

svetovni dan spanja

rojen Jože Snoj

rojena Janja Vidmar

svetovni dan pripovedništva

dan boja proti rasizmu

svetovni dan poezije

svetovni dan voda

svetovni dan meteorologov

materinski dan

svetovni dan gledališča

umrl Karl May

18

Kaj je CZ?

CZ je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi

nesrečami, je poseben del namensko organiziranih sil za zaščito, reševanje in

pomoč. Katere enote ima organizirane CZ? Organizirane ima enote za

prvo pomoč, za prvo veterinarsko pomoč, tehnične reševalne enote, enote za

radiološko, kemijsko in biološko zaščito, za varstvo pred neeksplodiranimi

ubojnimi sredstvi, za vzdrževanje in uporabo zaklonišč, za podporo, ponekje

gasilske enote CZ.

Kateri poklici so povezani s pomorstvom? Obstaja šola, ki

izobražuje bodoče pomorce? O šoli preberi na svetovnem spletu.

Kdaj in zakaj praznujemo mednarodni dan žena? Če prišteješ 11,

dobiš dan v mesecu, ko so ta praznik praznovali prvotno. To je bil

_________ .

Kateri slovenski pesnik, rojen v mesecu marcu, je prejel letošnjo

Prešernovo nagrado za življenjsko delo? Tako je, nagrado je prejel

pesnik Jože Snoj. Le preberi katero od njegovih pesmi.

Opiši dan, ki ti je meteorološko, vremensko najljubši

(uporabi nekaj pridevnikov): vesel sončen dan

snežno bel dan

sončen vetroven dan

sončen vikend

deževno sončen, vetroven dan

lep dan

mavričen dan

snežen prost dan

zdrav dan

zimsko bel svetlo topel danončen dan

19

Si že bil-a kdaj v G_ _ _ _ _ _ _ _ U? Pravilno razvrsti črke na črtice v besedi: Š E I L L D A Č

Zakaj ljudje radi obiskujejo to ustanovo in kaj jih vleče tja?

Želijo videti predstavo, spoznati ljudsko igro, spoznati nove zgodbe, želijo si

zabave ob smešnih predstavah. Katere poklice opravljajo ljudje zaposleni v

gledališču? Igralci, lutkarji, prišepetovalci, režiserji, kostumografi,

scenaristi, maskerji, osvetljevalci, lučkarji.

Pisatelj KAREL MAY je pisal predvsem knjige o DIVJEM ZAHODU.

Kje pa se je ta pisatelj rodil? V Nemčiji.

Kdo in kaj je potrošnik? Kdo? Tisti, ki kupuje.

Tisti, ki neko stvar porablja.

Kaj? Zdravilna rastlina se imenuje navadni potrošnik. Iz njene korenine izdelajo

nadomestek za kavo, ki ne vsebuje kofeina, pa je vseeno zelo okusna.

Imenuje se cikorija.

Čemu je že drugo leto zapored posvečen svetovni dan potrošnikov?

Storitvam, ki se ukvarjajo s financami.

Kaj meniš o prevelikem zapravljanju, zadolževanju v finančnih

ustanovah? To je lahko nevarno. Če si kaj sposodiš, moraš dolg poravnati.

Kaj pa le moramo kupovati? Ne moremo živeti brez hrane, obleke,

šolskih potrebščin, plačati je treba položnice, davke, zdravila in še in še.

Razloži geslo svetovnega dneva voda 2012:

»The world is thirsty,because we are hungry.«

»Svet je žejen,

ker za pridelavo naše hrane porabimo zelo veliko vode.«

20

APRIL = mali traven

rojen Tone Seliškar

mednarodni dan knjig za otroke

svetovni dan zdravja

svetovni dan Romov

svetovni dan homeopatije

mednarodni dan družin

svetovni dan Zemlje

dan slovenskih tabornikov

svetovni dan knjige in avtorskih

pravic

dan veterine

dan upora

mednarodni dan plesa

Zakaj otrokom koristijo knjige za otroke? Otroci se ob knjigah zabavajo, se kaj naučijo, naredijo plakate, govorne

vaje, domače naloge, spise, radi poslušajo pravljice, otroci skozi zgodbe v

knjigah spoznavajo kaj o življenju.

Kdo se je rodil prav na mednarodni dan knjig za otroke?

H _ _ _ C _ _ _ _ _ _ _ _ A _ _ _ _ _ _ _

21

Najbolj znana povest slovenskega mladinskega pisatelja:

T_ _ _ S _ _ _ _ _ _ _ :

B _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ S _ _ _ _ _ _ g _ _ _ _ _

Za svoje zdravje skrbim tako, da: -obiskujem nekaj krožkov na teden,

- ne jem preveč mastnih jedi, hrane,

- ne jem preveč sladkarij,

- ne gledam preveč TV,

-jem zelenjavo,

-treniram.

Poznaš katerega svetovno znanega Roma? Po čem so znani? V 2. številki romske revije Romano Lil, ki je izšla decembra 2011, smo našli

zanimiv članek o svetovno znanih umetnikih, ki so vsaj delno romskega rodu:

Sir Charles Chaplin, igralec in režiser v dobi nemega filma

Yul Brynner, filmski igralec

Elvis Presley, glasbenik in igralec

Kaj več o njih preberi in njihove fotografije poišči v reviji ali na svetovnem

spletu.

22

Avtorske pravice pomenijo: da se zavedamo, kdo je avtor neke pesmi, literarnega dela, skladbe,

in da vemo, da teh del ne smemo izrabljati v lastno korist.

Kaj meniš o plesu?

Baletni ples je za punce.

Hip hop je za fante.

Ples je cool.

Svetovni dan Zemlje praznujemo že 30 let.

Letos so vse akcije posebno pozornost namenile urejanju okolja ob

j _ _ _ _ _ _, p _ _ _ _ _ _ in v _ _ _ _ _ _ _ _.

Zgornjim trem besedam je skupna snov, ki je na spodnjih dveh sličicah,

le da je v drugačnem agregatnem stanju.

23

MAJ = VELIKI TRAVEN

praznik dela

svetovni dan svobode tiska

svetovni dan ptic selivk

mednarodni dan astme

mednarodni dan Rdečega križa

mednarodni dan zmage nad fašizmom

dan Evrope

svetovni dan zmage nad fašizmom

rojen Ivan Cankar

svetovni dan boja proti možganski kapi

mednarodni dan medicinskih sester

mednarodni dan družine

dan slovenske vojske

dan oporečnikov

svetovni dan _ _ _ _ komunikacije Katere komunikacije?

svetovni dan muzejev

svetovni dan meroslovja

dan tajnic Slovenije

dan biotske raznovrstnosti

rojen Ivan Sivec

rojen Primož Suhodolčan

rojena Branka Jurca

evropski dan parkov

svetovni dan sonca

svetovni dan boja proti kajenju

Kaj pomeni svoboda tiska?

To ne pomeni, da se moramo pri pisanju držati določenih pravil, ne smemo biti

žaljivi, nesramni, nevljudni. Pisati moramo resnico.

Katere ptice selivke poznaš in kam se selijo?

Lastovke, selijo pa se v toplejše kraje. Odletijo na jug, kjer je več hrane.

Vpliv Sonca na telo:

NEVARNOSTI KORISTI

bolečine v glavi, kožne bolezni,

koža se prehitro postara,

sončarica, opekline

dobro za zdravje,

v telesu se razvije D vitamin,

Sonce ogreje morje in tako lahko plavamo v

toplem morju, to pa je za telo koristno

24

JUNIJ = ROŽNIK umrl Fran Saleški Finžgar

dan slovenskih železničarjev

dan slovenskega krvodajalstva

dan otrok žrtev vojne

svetovni dan varstva okolja

rojena Ančka Gošnik-Godec (ilustratorka)

dan slovenskih letalcev

spominski dan slovenskih izgnancev

dan gasilcev

mednarodni dan oceanov

umrl Anton Aškerc

svetovni dan boja proti otroškemu delu

svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše

olimpijski dan

dan državnosti

mednarodni dan boja proti zlorabi mamil

dan slovenske policije

Zakaj je pomembno dati kri?

Kri lahko dajo le zdravi ljudje. Uporabijo jo lahko za tiste, ki jo v bolnišnici

potrebujejo.

GASILCI pogasijo požar, splezajo na lestev in rešijo ljudi iz dima. Naja,4.a

OCEAN je velika kisla (op slana) voda, v kateri plavajo živali.

25

LITERARNI UTRINKI STORIL SEM KRIVICO

(ob prebiranju Cankarjeve črtice)

Neke noči se je Ivan zbudil in zaslišal mamin jok. Pokril se je čez glavo, pa

je vseeno vedel, da mama joče.

Naslednje jutro si je zaželel skodelico črne kave, kar pa so si seveda

težko privoščili. Kaj takšnega. Ko je Ivan rekel, da si želi skodelico kave, ga je

mama presenečeno pogledala. Odšel je v skedenj na seno ter pisal ljubezenske

zgodbe. Nenadoma je zaslišal korake ter zagledal mater s skodelico kave v rokah.

Mati je bila zelo vesela in srečna, da mu je prinesla težko prisluženo kavo. Toda

Ivan je le rekel, naj ga ne moti. Materin obraz se je spremenil, postal je žalosten.

Ivan je hitro rekel, naj mu da kavo. Mati ni bila več vesela. Prva zavrnitev jo je

preveč zabolela. Ivan se je zavedal napake, ki jo je storil. Hotel se je opravičiti,

toda tega ni nikoli naredil. Zabolelo ga je, ko mu je čez mnogo let neznana ženska

v tujem kraju prinesla skodelico kave. Takrat se je zavedel greha!

Menim, da če narediš napako, jo skušaj popraviti. Če pa ne gre, si reci, da

vsak dela napake, ne le ti. Iz napak se boš vedno učil, pa naj bo v dobrem ali

slabem smislu. V življenju delamo veliko napak, a se tega pogosto ne zavedamo.

Res pa je, da je učenje iz napak najdražja šola. Tina, 9.a

SLADKOSNED

Pedenjped je sladkosned.

Ima oči kot okrogel svet.

Usta ima lepa, kot rdeča repa.

Ima umazan nos,

moj pa je čist kot kos. Amna, 3.a

ROŽICA Rožica na travniku sedi,

glavico vrti

in prepeva do črne noči. Lucija, 3.a

26

Pesem je bila nagrajena na tekmovanju

Varno s kolesom v promet.

VSA MOJA KOLESA

Ko jaz pokukal sem na svet,

se je začel vrtet.

Ko tricikel sem dobil,

z njim sem se okrog podil.

Strici in tete brez modrice

niso ušli kolesu pravice.

Hitro sem vozil in se podil,

sem sosedovo mačko med špice dobil.

V petem razredu policist duhovit,

zaradi mojega truda poklonil mi je izpit.

Sem v šolo se vozil s kolesom vsak dan,

zaradi brzine mi je luč padla stran.

Vztrajal sem do desetega leta,

ko s kolesa mi je bila balanca vzeta.

Zato odločil sem se za motor,

a ata mi pravi: »Ne bodi nor!«

Zdaj za mano kričijo in se smejijo:

»Glej ga bedaka, ki v šolo peš koraka.«

Gal, 5.a

27

5.A, spomini zadnjih dveh let

Smo orkester, ki šteje dvajset članov. Vsak po svoje včasih igramo, a ko je

potrebno, smo uglašeni, saj za to poskrbi naša dirigentka Zvonka, ki uspešno vodi naš

orkester že dve leti.

Ko se uzrem nazaj, kaj hitro ugotovim, koliko lepega smo preživeli skupaj. V 4.

razredu mi je najbolj ostal v spominu Štrkov tabor. Z avtobusom smo se za teden dni

odpeljali proti Ptuju, kjer so nas namestili v Štrkov dom. Vsako jutro smo imeli telovadbo

in ocenjevanje pospravljanja sob. Vsak dan smo veliko hodili, kar nas je pošteno utrudilo.

Raziskovali smo vremenske pojave, se učili lokostrelstva. Imeli smo orientacijski tek,

kjer sva z Nikom osvojila 1. mesto. Plezali smo na plezalni steni in si ogledali mesto Ptuj,

Ptujsko jezero in grad. Najbolj vesel pa sem bil, ker je Štrkovemu domu ostala v trajen

spomin moja slika štorklje. Udeležili smo se humanitarnih akcij: podarili smo čokolade,

zvezke, svinčnike in knjige. Tekmovali smo v akciji za čiste zobe, kjer smo bili izbrani in

smo si za nagrado ogledali nastop mlade pevke v Tivoliju. Konec oktobra smo se zbrali

najbolj športni učenci našega razreda in se v dir pognali na Ljubljanskem maratonu.

Najbolj nas je s svojim navijanjem presenetila učiteljica Zvonka, za kar smo ji bili

hvaležni. Izdelali smo tudi maketo našega igrišča in se z njo udeležili nagradnega

natečaja. Izdelovali smo lesene izdelke in naredili voščilnice za oskrbovance v domu

ostarelih. Ogledali in raziskali pa smo tudi Ljubljanico, njeno okolico in onesnaževanje.

In že smo prisopihali v peti razred. Komaj smo začeli s poukom, ko nas je učiteljica

presenetila z novico, da jo skupaj mahnemo na poletni tabor Pacug, kjer smo se pošteno

naplavali in tekmovali za srebrnega, bronastega ali zlatega delfinčka. Ogledali smo si

Luko Koper, Sečoveljske soline ter se udeležili športnih iger in plesa. Po povratku nazaj

smo imeli na igrišču pred šolo varno vožnjo z avtomobili na plinski pogon, kjer smo se

naučili, kako se varno obnašati v prometu. In spet smo se v večjem številu udeležili

Ljubljanskega maratona. Pretekli smo 1500 m in pokazali, kakšni športniki smo. Pobratili

smo se tudi s šolo iz Makedonije in pripravili koncert za starše in učitelje. Ogledali smo

si Prirodoslovni muzej, glasbeno prireditev Policijskega orkestra, se učili o mamutu, se

vključili v projekt »Slovenski tradicionalni zajtrk« in si tako prislužili še več sadja ter

tako poskrbeli za naše zdravo življenje. Drsali smo v Tivoliju, kjer so se nekateri prvič

spoznali z drsanjem. Imeli smo kar nekaj smejalnih trenutkov.

Za konec šolskega leta pa nam je tovarišica pripravila kolesarski izpit. Učimo in trudimo

se vsi in upamo, da pravi kolesarji postanemo mi.

Dve leti sta hitro minili, a vse nas med seboj le še bolj združili. V razredu imamo

različne talente. Imamo fanta, ki bi z lahkoto preskočil kar dva razreda. Všeč mi je, ker

svoje znanje rad deli z drugimi. Kar nekaj nas je nogometnih navdušencev, ki se urimo v

nogometnih klubih. Imamo tudi balerino in glasbenike. Všeč mi je, ker smo dobra družba,

saj vsak izmed nas poskrbi, da nikoli v razredu dolgočasno ni. Kadar kdo ne zmore česa,

se hitro najde kdo, ki mu pomaga. Upam, da bo tako ostalo še naprej, da nas bo družilo

znanje, učenje, igra in prijateljstvo do konca naših šolskih dni. Gal Stefan, 5.a

28

Gal, 5.a

29

KULTURNA DNEVA Se še spomniš kulturnega dne?

Katero geslo naj te torej vodi skozi življenje?

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Parter desno, 4. vrsta, 8.sedež

Do tega kulturnega dne še nikoli nisem poslušal tako visokih glasov pevcev in ne

te glasbene zvrsti - opere. Sprva me visoki glasovi niso pritegnili, kasneje mi je

postala glasba všeč. Moram pa priznati, da je bila ena ura poslušanja opere čisto

dovolj. Ljubši mi je bil glas sopranistke, zdel se mi je bolj prijeten. A občudoval

sem oba, sopranistko in tenorista. Omenil bi še orkester, ki je lepo odigral vse

skladbe. Najljubši del mi je bila uvertura Netopir. Všeč mi je bilo, da je bilo

zraven petja še nekaj poučnega. Bolje bi bilo, če bi bile pesmi krajše, ker mi je na

trenutke postajalo dolgčas, ker se pesem ni in ni končala. Dogajanje bi bilo bolj

zanimivo, če bi imeli sceno. Če bi me kdo pred predstavo vprašal, kaj si mislim o

operi, bi mu odgovoril, da mi ni všeč, ker preveč vpijejo. Zato sem hvaležen za ta

kulturni dan, saj sem spoznal novo zvrst glasbe. Sklenil sem, da bom še kdaj

odšel na operno predstavo. Žiga, 7.a

Operna predstava se mi je zdela zanimiva:

- ker sem jo videl prvič,

- ker sem nekaj pesmi slišal že prej (uvertura, napitnica),

- ker v veliki dvorani ni bilo slabega zraka, čeprav je bilo veliko ljudi,

- ker sta bila voditelja zabavna in sta publiko spravljala v dobro voljo,

- ker je Simfonični orkester RTV Slovenija zelo dobro igral.

Pa še nekaj pripomb:

- V dvorani smo imeli slab pogled na oder.

- Moji sošolci so med predstavo klepetali in me motili, motili so vse.

- Pevka je imela malo previsok glas za moja ušesa. Jernej, 7.a

30

RADIO FUŽIN'C

ŠOLSKI RADIO

Pa smo jo dočakali, 1. oddajo.

Vas pa sprašujemo,

katerega dne in kdaj je bila le ta predvajana?

-------------------------------------

K poslušanju radia so vabili različni plakati,

ki so viseli povsod po šoli. Nabralo se jih je za kar celo steno.

31

32

O projektu Radio Nove Fužine – šolski radio kot prostor medijskega

udejstvovanja in kulturnega zbliževanja – Radio Fužin`c

Projekt Radio Nove Fužine je nastal v sodelovanju med OŠ Nove Fužine in Zavodom Radio

Študent. V okviru projekta so se učenci in učitelji OŠ Nove Fužine v šolskem letu 2011/12

usposabljali na področjih osnove radijskega medija, novinarstvo, napovedovanje, tonska

tehnika, splet in novi mediji ter multimedijski portal in video.

Delavnice šolskega radia so potekale redno, vsak torek, delavniško pa so potekale tudi

priprave in izvedbe pilotskih radijskih programov ob ponedeljkih, sredah in petkih. V

letošnjem šolskem letu smo izvedli tudi intenzivno delavniško soboto, na kateri smo

pripravljali radijsko igro »Na ladji Krištofa Kolumba« in intervjuvali znanega raperja Zlatka.

Od začetnega vzpostavljanja programske sheme, vzpostavljanja delujočega šolskega razglasa

in studia, dogovora o poimenovanju šolskega radia in vztrajnega učenja o radijskih vsebinah,

tehniki, spletnem uredništvu, z mnogo praktičnega dela, je Radio Fužin'c marca 2012 začel

pilotsko oddajati. Sedaj, ob koncu šolskega leta 2012, Radio Fužin'c redno oddaja svoj

program trikrat tedensko. Večino programa pripravijo in oddajajo učenci samostojno, včasih

ob pomoči šolskih mentorjev – učiteljev, včasih pa ob strokovni podpori mentorjev Radia

Študent. Kot podpora programu in promocija Radia Fužin`c je bil vzpostavljen tudi redno

delujoč in ažuriran multi-medijski portal Radia Fužin'c, ki je dostopen na naslovu

www.radiofuzinc.os-novefuzine.si.

Hkrati z delavnicami za vzpostavitev šolskega radia in multi-medijskega portala, kot

podpornega medija šolskemu radiu, so mladi spoznali tudi poklice, kot so novinar,

napovedovalec, tonski tehnik, spletni urednik in video snemalec, s čimer smo jim

predstavili možnosti delovanja na področju medijev in kulture.

Projekt Radio Nove Fužine se je začel septembra 2011 in bo potekal vse do konca septembra

2012. V prihodnjem šolskem letu bomo takoj začeli z vključevanjem novih sodelavcev

šolskega radia, za katere bo že v mesecu juniju izvedena avdicija. Z obstoječimi sodelavci

šolskega radia pa bomo osvežili in nadgradili že pridobljena znanja in veščine. Naša želja je,

da tudi po koncu projekta Radio Fužin'c redno in samostojno oddaja večkrat tedensko.

Postane naj del šolskega vsakdana - tako za učence kot tudi učitelje in ostale sodelavce OŠ

Nove Fužine.

RADIO FUŽIN`C Fantastičen – Učen – Življenjski – Igriv – Nasmejan – Carski

33

Kaj pomeni »Biti v etru«?

Ena izmed mentoric šolskega radia me je pred tedni vprašujoče pocukala za rokav, češ –

kaj točno pomeni fraza biti v etru?

In sem se znašla v škripcih, kot bi situacijo slikovito opisal naš televizijski kolega Jonas.

Hm. Kaj neki to res pomeni?

Popraskam se torej za ušesi in v odgovor črhnem naslednje pojasnilo: „Ne vem natanko,

Joži. Rekla pa bi, da je biti v etru zagotovo bolje kot biti v zosu ...“

Draga bralka in bralec, vsaka dobra zgodba se začne pred davnimi leti, le moja se –

resnici na ljubo - začne pred bornimi šestimi. Takrat se mi je namreč ideja, da bi se

zavihtela pred radijski mikrofon in šla v eter, zdela nepopisno mega in do konca

frajerska. Pa sem se udeležila špikerske avdicije in jo z nekaj domišljije ter ogromno

vaje naposled uspešno opravila.

A pravo delo se je s tem šele začelo. Vse večkrat sem na svoj urnik uvrščala druženje z

rdečo lučko, ki živahno brni v vseh špikerskih studiih tega sveta, govorcu pred

mikrofonom pa sporoča, da je pravkar v etru. Da ga poslušajo.

Svojih poslušalcev sicer ne vidiš, a menda prav zares obstajajo, če le nisi preslab v svoji

vlogi. Če le ne postreljaš preveč kozlov v eter, kot mi je nekoč razložil neki moder

radijski čičo.

V resnici pa mi je fraza »biti v etru« ostajala precej abstrakten pojem. Seveda sem v

teoriji razumela, da je formula za radijski medij enostavna ko pasulj – na eni strani

imaš ekipo, ki izvaja radijski program, na drugi strani frekvence pa poslušalce, ki mu

prisluhnejo. No, v praksi sem v resničen obstoj poslušalcev (vse do nekega ključnega

pripetljaja) verjela približno toliko kot v to, da se kemije učim, ker mi bo nekoč prišla

prav.

Pa se je potem vendarle zgodilo, da sem na enega izmed popoldnevov pred mikrofonom

pripovedovala štorijo o nekem precej trapastem ljubljanskem dostavljavcu pic ... In

ravno ko dokončam svoj monolog in poslušalcem napovem naslednjo pesem, v studiu

zazvoni telefon. Tehnik namigne, da je zame in mi poda slušalko. Oglasi se neka

prijazna gospa babica. Pogodrnja, da je s strašnim zanimanjem poslušala o tem

možakarju! A, krščen matiček, prav pred koncem, torej prav preden sem povedala, kaj

se je izcimilo iz vsega skupaj, so na vratih pozvonili akviziterski obiski, ona pa je

zamudila konec zgodbe. Nasmehnem se, ko me milo poprosi, ali ji lahko kar preko

telefona še enkrat zaupam razplet dogodka.

In odtlej mi je jasno in razumem, da biti v etru v resnici pomeni posedati s prijazno

gospo babico na skodelici čaja, sipati vanj kocke belega sladkorja in ji pripovedovati

zgodbe. Pa čeprav te v resnici ni zraven in je fotelj poleg starčice prazen. Da le brni

radio ...

O avtorici članka Kaj pomeni »Biti v etru«:

Katja Šušteršič je špikerica na Radiu Študent in strokovna mentorica ekipe šolskega radia

Fužin'c. Rada ima radio, od vsega najrajši pa praznike.

34

Slovarček za neradijce:

»biti v etru«: govoriti poslušalcem po radiu, pomeni pa tudi pošiljati zvočne signale po

radijski frekvenci

špiker/ica: radijski govorec/radijska govorka

čičo: starejši možakar, ki ga običajno sprva ne jemlješ povsem resno, slej ko prej pa te

preseneti s kako zares modro domislico, ki ji prav rad prikimaš

eter: je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po

katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok. Beseda eter izvira prek

latinščine iz starogrške besede aithér, kar pomeni prižigati se, žareti ali svetiti se. Označevala

je snov, za katero so v antiki mislili da zapolnjuje zgornja področja vesoljskega prostora,

za oblaki

(vir: Wikipedija)

Predstavitev Radia Študent, strokovnega izvajalca projekta:

Radio Študent je ena najstarejših in največjih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih

postaj, ki oddaja študentski nepridobitni radijski program že 43. leto zapored. Poleg

ustvarjanja in oddajanja izobraževalnega, umetniškega, informativnega in glasbenega

programa je enako pomembna tudi vzgojno izobraževalna vloga Radia Študent, saj vzgaja in

izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji, hkrati pa s posvečanjem

zahtevnejšim in zapostavljenim temam izobražuje poslušalstvo. Poleg medijske produkcije in

oddajanja programa pa Radio Študent intenzivno deluje na področjih neformalnih

usposabljanj v kulturi in medijih, organizacije koncertov in festivalov, glasbenega založništva,

organizacije strokovnih konferenc in posvetov. Močna pa je tudi dejavnost avdio produkcije

za zunanje naročnike, med njimi video sinhronizacije učnih kratkih videov ter celovečernih

risank.

Od leta 2009 se posebej posveča tudi področju osnovnošolskih in srednješolskih medijev, tako

je bil jeseni 2009 vzpostavljen šolski radio »CIRKUS« na CIRIUS Kamnik, vsako leto pa

Radio Študent organizira celodnevni Seminar o šolskem radiu, na katerem se lahko

zainteresirani šolski učitelji in predstavniki mladinskih organizacij seznanijo z osnovami

vzpostavitve in razvoja šolskega radia.

Več o Radiu Študent na spletni strani www.radiostudent.si.

Programu pa lahko prisluhnete na 89,3 MHz.

Projekt Radio Nove Fužine – šolski radio kot prostor medijskega udejstvovanja in

kulturnega zbliževanja je bil izbran na javnem razpisu Ministrstva za kulturo in ga delno

financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz

Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 4. razvojne prioritete:

»Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, prednostne usmeritve 4.3.: »Dvig

zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni

vključenosti.«

35

Kaj so o Radiu Fužin`c povedali njegovi sodelavci učenci in

učitelji-mentorji:

Radio je ok, ker se moraš truditi in biti v »inu«,

ob tem pa se spoznavaš in družiš s prijatelji. Blaž, 7.b

Delo je zabavno.

Radio se mi zdi zelo v redu. Še posebej takrat, ko jaz delam prispevke. Aly, 5.a

Od začetka so govorili, da je radio prava beda. A v bistvu ni! Že od malega sem si

želela, da bi bila na televiziji ali na radiu. Ko je prišel radio Fužin'c na šolo, so se

mi te sanje uresničile. In s super ekipo pripravljamo nove programe, itd. Ines, 6.a

Radio je zelo zanimiv. Bilo mi je ful dobro, ker sem bila špikerka. Najbolj

zabavno mi je bilo, ko smo na delavnicah delali letake za reklamo oddaj. Tudi

drugo leto si želim sodelovati pri Radu Fužin'c! Mateja, 7.a

Je zabavno. Super mi je, ker me moji sošolci lahko slišijo po radiu. Všeč mi je bila

nagradna igra. Matic, 5.a

Radio Fužin'c mi je všeč, ker delamo na vsaki delavnici nekaj novega. Radovedne

otroke, kot sem jaz, pa nove stvari zelo zanimajo. Ana, 7.b

Enostavno najboljši. Življenje mi je spremenil. Jan, 5.a

Na radiu mi je zelo všeč, saj dobim občutek, kot da sem prava špikerka na

pravem radiu. Jelena, 6.a

Sem tehnik na Radiu Fužin'c. Sprva nisem čisto vedel, kako bo potekal, a sem se

prijavil in ni mi žal. Zdi se mi pa super, da se lahko prek radia spoznamo tudi z

drugimi učenci na šoli. Simon, 6.a

36

Foto utrinki – ustvarjanje Radia Fužin'c

Posneto na delovni soboti, 21. 4. 2012.

Foto: Gregor Zadravec in arhiv OŠ Nove Fužine

37

TEHNIŠKI DAN

Pihali smo in pihali in pihali,

prav vsak od nas, vsak v svojega.

Vi pa se spomnite, kaj je bilo to:

balon,

svečka na torti,

steklen izdelek.

Spoznali smo zanimiv in precej naporen poklic,

kajne.

38

KJE VSE LAHKO VARČUJEMO Z VODO?

(celo moramo, kadar je suša)

Z učenci smo se pogovarjali o pranju solate in spoznali,

da vsak uporablja svoj postopek.

Takole to naredijo učenci.

Najprej solato natrebim, nato jo v vodi operem dvakrat do trikrat.

Celo solato najprej sperem pod tekočo vodo, nato jo natrebim in operem enkrat

do dvakrat.

Vsak list solate operem pod curkom vode, jo natrebim, še enkrat operem in

pripravim.

Najprej v razmislek:

Je dovolj če solato operemo ENKRAT, DVAKRAT, TRIKRAT?

Operimo jo vsaj trikrat do štirikrat.

Delovni postopki so se bolj ali manj razlikovali,

vsem pa je bilo nekaj skupnega.

Vsem je voda, ki so jo uporabili za pranje solate, stekla v odtok.

KOLIKO VODE, KAJ?!

Le nekaj učencev je omenilo,

da to vodo zajamejo in z njo zalijejo rastline na vrtu ali v stanovanju.

SUPER!

Ta voda res ni pitna, se jo pa še vedno lahko koristno uporabi.

Vsem nam pa v razmislek in ravnanje:

Pri katerih postopkih v kuhinji ali pa pri vsakdanjih opravilih

nam ostane še kaj uporabne, nepitne vode?

Za kaj vse bi lahko to vodo še uporabili?

39

BOTANIČNI KOTIČEK

REGRAT je cvetlica: - ki raste na travniku,

- na kateri čebele nabirajo cvetni prah,

- s katero se lahko okrepiš, če si pripraviš solato,

- ki sodi med zdravilne rastline,

- katere lučko lahko pihneš,

- ki se sam razmnoži,

- katere mleček je zdravilen (in malce strupen),

zato nanj raje ne piskaj, (O uporabi vsake rastline se moraš prej posvetovati ali prebrati v primerni knjigi.)

- zaradi katere, krave nikoli ne zbolijo. Sergej, 3.a

- katere list spominja na smreko. Amin, 2.b

- ki spremeni rumen cvet v belo lučko, pa je še vedno regrat. Dorian, 1.b

40

CVETLICA,

ki velikokrat raste na travnikih v naseljih se imenuje

R _ _ _ _ _ Z _ _ _ _ _ _

Pozor, sodi med strupene rastline.

Strupi, ki jih rastlina vsebuje, povzročajo:

- draženje kože,

- izpuščaje na koži,

- povzroča dražeč okus v ustih.

Če je rastlina sveža, je za krmo strupena,

saj lahko okvari želodčne in črevesne stene živali.

Ko je rastlina posušena, ni več strupena.

Vir:

http://sl.wikipedia.org

41

Poleg slovenskega imena imajo rastline še latinsko ime. Ker je ta rastlina razširjena po precejšnjem delu Evrope,

boš z lahkoto poiskal njeno ime, morda ima celo več imen.

Slovensko ime/imena:

Latinsko ime:

42

EKO RADOVEDNEŽ

Nika, 4.a

Ob eko dnevu nam je na ekološka vprašanja odgovorilo dvanajst učencev,

obiskovalcev šolske knjižnice.

Meniš, da je urejanje šolske okolice:

nujno,

koristno,

nepotrebno, saj rastline rastejo same.

Super, večina učencev (11) meni, da je urejanje šolske okolice nujno in koristno, čeprav

rastline rastejo same.

Kdo naj na ekološki dan sodeluje pri urejanju okolice naše šole?

Učitelji in ostali zaposleni na šoli.

Učenci in učitelji.

To bi moral opraviti nekdo tretji.

Enoglasno so se učenci strinjali, da je prav, da pri urejanju šolske okolice sodelujejo učenci

in učitelji.

Si letos ali v preteklih letih že kdaj sodeloval pri urejanju okolice šole?

Da.

Ne.

Bil sem opravičeno odsoten.

Velika večina učencev je že sodelovala pri urejanju šolske okolice.

Meniš, da je oklica šole letos manj onesnažena?

Da.

Ne.

Približno enako.

Večina učencev (8) je opazila, da je okolica šole letos manj onesnažena.

43

Katere vrste odpadkov si okoli šole opazil letos? (več izbir)

Embalažo.

Papir. karton

Nevarne odpadke. veje, steklo, igle, petarde

Učenci so okoli šole še vedno opazili raznovrstne odpadke. Na neozaveščenost neznancev

kažeta odvržena embalaža in papir, ki na travnik ne sodita. Bolj zaskrbljujoče pa je, da je

precej učencev v okolici šole opazilo nevarne odpadke (6). Le teh se nenadzorovano nikar ne

dotikajte.

Kaj si/boš storil z njimi?

Pobral in pravilno ločeval.

Pobral in vse vrgel v en koš.

Prav vsi učenci so vedeli, kaj bi bilo potrebno narediti z odpadki okoli šole.

Kaj meniš, kdo onesnažuje okolico šole? (več izbir)

Učenci.

Neznanci.

Učenci so menili, da so že opazili nekatere naše učence, ki so pozabili, kje je koš za

odpadke. Enajst učencev meni, da šolsko okolico onesnažijo neznanci, šest učencev pa meni,

da okolico onesnažujejo naši učenci.

Doma ločujete odpadke (embalaža, papir, bio odpadki)?

Da.

Ne.

Še ne.

Pohvalno je, da deset učencev od dvanajstih ločuje odpadke.

Kam pa odvržeš izrabljene baterije?

Med mešane odpadke.

V embalažo, saj so prazne.

Vržem jih v poseben zabojnik, ki je v šoli.

Dobro je, da večina učencev (10) ve, kam odvreči nevarne odpadke (baterije).

44

Je v oklici šole kaj posebej lepo urejeno in ti je všeč? Če je, kaj?

Da. Všeč so mi travnate površine z grmovjem in ostalim rastlinjem. Všeč mi je

pospravljena okolica in to, da je veliko prostora za igranje. Všeč mi je hrib

ob šoli.

Ne.

Nisem opazoval.

Pohvale vredno je, da je večina učencev opazila urejeno okolico šole. Le en učenec okolice ni

opazoval.

Poznaš katero od rastlin, ki rastejo okoli naše šole?

Da. Regrat, marjetice, vijolice, »zvončke«.

Ne.

Rastline sem opazil, pa ne poznam njihovih imen.

Nekaj učencev pozna nekatere rastline, ki rastejo okoli naše šole, večina pa je rastline

opazila, toda ne poznajo njihovih imen.

Si že kdaj zasadil rastlino? Katero in kje?

Ne.

Da. Na balkonu sem zasadila grmiček, tulipan, rastlino z majhnimi modrimi

cvetovi, rastlino z roza cvetovi.

Večina učencev se s sajenjem rastlin še ni ukvarjala (8), nekateri pa so se v tem že

preizkusili.

Zase lahko rečem:

Da, sem že eko faca.

Eko faca postajam, saj vedno spoznavam kaj novega.

Super je, da se večina učencev zaveda (10), da v eko face dozorevamo le postopno z vedno

novimi spoznanji in ravnanji.

Hvala vsem, ki ste prispevali svoje odgovore.

Zakaj bi SMETILI, če bi lahko OKRASILI

in KORISTNO UPORABILI ? Bližajo se počitnice. Če ti bo kdaj dolgčas ali pa ne boš vedel/-a, kaj bi

počel/-a, poskušaj iz že rabljenih materialov narediti

zanimiv, uporaben recikliran izdelek.

Takega, ki bi ti lahko prišel prav vsak dan.

Prinesi ga v šolsko knjižnico, postavi na razstavo in pridobiš lahko točko.

Kdaj?

Ko se ti utrne zamisel in recikliran izdelek narediš.

45

ZGODOVINSKI KOTIČEK

RIMSKI VOJAK

Marko, 3.a

LEGIJA

Marko, 3.a

Marko je prebiral knjigo

Velika ilustrirana otroška enciklopedija in narisal risbi.

46

PERZEJ IN MEDUZA

Bi želel/-a izvedeti kaj več o tem,

kdo v mitološkem svetu sta bila Perzej in Meduza?

V knjigi Stari Grki, ki je izšla v zbirki Svet okrog nas,

boš izvedel/-a kaj več.

Marko, 3.a

Vprašanje zate pa je,

kaj je imela meduza namesto las?

___________________

47

SANJIN MODNI KOTIČEK

DEKLETA DANES

Sanja, 6.a

48

PREBRALI SMO PRAVLJICI

Ledena gora Luli Knjigo je napisala: _______________________

Nastja, 2.a

David, 2.a

Kaja, 2.a

49

Kristina, 2.a

Prijatelja Knjigo je napisal: _______________________

Aljaž, 2.b

Doris, 2.b

50

Nejla, 2.b

Laura, 2.b

Eva, 2.b

51

JE MORJE RES _ _ _ _ _ ?

Če te zanima in če še ne veš,

preberi knjigo Pravljične poti Slovenije.

Zanimiva pravljična zgodba ti bo razjasnila

slano skrivnost in _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _. AM.