ŠOLSKO GLASILO UČENCEV

OSNOVNE ŠOLE

NOVE FUŢINE Preglov trg 8

LJUBLJANA

2

ŠOLSKO LETO

2011/2012

LETNIK 22

ŠTEVILKA 1

Urednica šolskega glasila: Andreja

Mentorica interesne dejavnosti: Andreja

Lektoriranje: Andreja, Metka

Ilustracija na naslovnici: Mario, 5.a

Ilustracije: učenci

Računalniško urejanje: Andreja

Skeniranje slik: Ana, 7.b

Šolsko glasilo na šolski spletni strani objavil: Klemen

Ljubljana, oktober 2011

VSEBINA

3 PRIČAKOVANJA BIVŠIH DEVETOŠOLCEV

4 EVROPSKA IN SLOVENSKA KULTURNA DEDIŠČINA

5 RASTEM S KNJIGO

8 PRAZNUJMO SKUPAJ

12 OKTOBER, MEDNARODNI MESEC ŠOLSKIH KNJIŢNIC

25 PRIMOŢ TRUBAR

26 NARAVA POJE

40 LJUBLJANICA

45 AMBASADORJI ŠOLE, junij 2011

56 RAČUNALNIŠKO RISANJE

3

PRIČAKOVANJA

BIVŠIH DEVETOŠOLCEV

OB VSTOPU V SREDNJO ŠOLO

Veselje in zadovoljstvo ob vstopu v srednjo šolo.

Spoznal bom nove zanimive sošolce.

Sprejeli nas bodo prijazni učitelji,

ki bodo pripravljeni večkrat razloţiti snov,

ki je ne bomo razumeli.

Upam,

da pouk ne bo trajal predolgo.

Upam,

da nam ne bo treba biti cel dan v mokrih čevljih.

4

24. september – 1. oktober 2011

DNEVI

EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE

Kaj vse prištevamo v kulturno dediščino

nekega naroda?

Stare stvari,

stare zgradbe,

staro orodje,

staro orožje,

stare stroje.

Če te zanima,

bo spodnja spletna stran prava:

http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/ Nariši predmet, zgradbo, park, ki si ga že videl, pa sodi v

kulturno dediščino našega naroda.

Veš, kaj predstavlja risba na naslovni strani?

5

Projekt

RASTEM S KNJIGO Po prijetnem dvournem druţenju v Knjiţnici Joţeta Mazovca,

kjer so se naši učenci aktivno udeleţili in sodelovali v projektu

Rastem s knjigo ter bili obdarovani s knjigo

Dese Muck Blazno resno o šoli, so zapisali naslednje misli.

7.A Bilo je zelo zabavno in poučno. Bilo je zelo kul, ko smo dobili

knjige. Jernej

Meni je bilo zanimivo, ker smo gledali film, super je bila knjiga za

računalništvo. Antonio

Rasti s knjigo pomeni, da s knjigo odraščaš in se iz nje veliko

naučiš. S

V knjiţnici so mi bile zelo všeč knjige, za katere sem slišala

prvič. Gotovo si bom katero sposodila. Slavica

V knjiţnici je bilo zanimivo, mislim da smo dobro sodelovali z

gospo bibliotekarko. Najbolj mi je bil všeč film. Sindi

Zelo je bilo lepo, ker smo gledali knjige. Fikret

Slišal sem za veliko novih knjig. Všeč so mi bile predstavitve

knjig. Samo

Bilo mi je všeč in zdelo se mi je zanimivo. Izvedeli smo, katere

nove knjige so dobili pred kratkim v knjiţnici. Morda si bom

katero sposodila. Všeč mi je bil film. NN

6

Obisk v knjiţnici je bil poučen in zabaven. Zelo mi je bilo všeč, ko

so nam podarili knjigo in nam predvajali film. Rad bi, da je takih

dni več. Rada berem. Sarah

Všeč mi je bilo, kako so nam predstavili knjige. Vse so mi bile

lepe na svoj način. Vse so me kar vabile, tudi platnice so bile zelo

lepo okrašene. Vse mi je bilo všeč in tudi film. Nataša Ana

Všeč mi je bilo, da smo se nekaj novega naučili in izvedeli več o

knjigah. Najbolj mi je bilo všeč darilo, ki smo ga prejeli. Žiga

Zanimiv mi je bil film o šoli. Matej

Všeč mi je bila knjiga Kebarie in film o šoli. Bibliotekarka je bila

zanimiva in govorila je zanimive stvari o knjigah. Keti

7.B Film mi je bil všeč. Najboljša knjiga je bila Blazno resno o seksu.

Smejal sem se sošolcema. Senan

Rastem s knjigo pomeni, da imaš knjigo,

ki ti je zelo pri srcu in ti je najljubša.

Rastemo s knjigo pomeni, da beremo knjige ko odraščamo.

Rastemo s knjigo pomeni, da med odraščanjem beremo knjige.

Rasti s knjigo pomeni, da ţe od malih nog bereš knjige.

SCHRATCH knjiga mi je bila najbolj zanimiva.

Zdelo se mi je, da je bilo dobro in da bomo več brali. Rastem s

knjigo pomeni, da bereš knjige ţe od malega in jih bereš vedno do

odraslega in še takrat.

7

Meni je bilo zelo smešno, ko smo govorili o krompirju in ko smo

gledali film Blazno resno o šoli. Sanel

Bilo je zabavno, ker smo slišali veliko obnov. Najbolj mi je bila

všeč knjiga Rekordi.

Všeč mi je bilo, ker smo spoznali nove knjige.

Rastem s knjigo pomeni, da vedno bereš knjige in da imaš rad

branje. Všeč mi je bilo zato, ker smo si ogledali veliko knjig.

Najboljše je bilo to, da smo si ogledali film. Naj knjiga

SCHRATCH.

Rastem s knjigo pomeni, da ţe od malih nog bereš knjige, da jih

imaš rad in da knjige poznaš. Tisti dan mi bo ostal v spominu, ker

nam je knjiţničarka predstavila nekaj knjig. Blaž

Meni je bilo zelo dobro in smešno. Dobro mi je bilo, ker sem

spoznala nove knjige. Smešno mi je bilo zaradi fanta in ene

knjige, ki jo je omenila gospa v knjiţnici. Rastem s knjigo

pomeni, da si imel ţe od malega rad knjige in si jih rad bral.

Se mi zdi!

Ta dan mi je bil všeč. Najbolj mi je bila všeč knjiga

Blazno resno o šoli. Rastem s knjigo pomeni, da rastem s knjigo.

V knjiţnici mi je bilo zelo všeč.

Bibliotekarka nam je povedala zelo veliko o knjigah, ki jih nismo

poznali. Ogledali smo si zelo zabaven in hkrati poučen film ter

prišli do spoznanja, da sta učenje in šola zelo pomembna.

Bibliotekarka nam je razloţila, kaj je razlika med knjiţničarko in

bibliotekarko. Projekt Rastem s knjigo mi pomeni,

da s knjigo lahko prideš daleč. Ana

Rastem s knjigo pomeni, da rabimo polno brati, še dokler smo

majhni. Knjiga nam lahko velikokrat pomaga v ţivljenju. Meni je

bila naj knjiga knjiga o Romih. Učiteljice Andreja, Alenka in Metka.

8

STE VEDELI, DA IMA VSAK MESEC

NEKAJ POSEBNO PRAZNIČNIH DNI »Kaj praznujemo na kateri dan?« smo se spraševali vsak mesec

posebej. Poleg ţe znanih praznikov smo našli še nekaj

posebno prazničnih dni, za katere prej nismo vedeli.

Najprej se spomni, koliko dni ima kateri mesec.

Potem pa razvozlaj, na kateri dan v mesecu praznujemo katerega

od naštetih dni.

Vemo po kaj in zakaj gremo v

gledališče. Zakaj gredo ljudje

na sodišče? Na sodišču rešujemo večje težave.

Po pravično razrešitev problema.

Zakaj vse nam koristi, da se v

šoli naučimo brati in pisati?

Če znamo brati, nas ne more

vsak pretentati.

Le tako se lahko izobražujemo.

Mnogo ljudi hodi v gore in na

planine. Zakaj hodijo v gore?

Kdo mora pri tem poskrbeti za

varnost?

Ljudje se želijo nadihati svežega

zraka, so telesno aktivni,

pridobivajo kondicijo. Nekatere

to zelo veseli. Vsak mora najprej

poskrbeti za svojo varnost tako,

da se primerno obleče in obuje.

Če je slabo vreme, ne hodimo v

gore.

SEPTEMBER, KIMAVEC

dan slovenskega sodstva

mednarodni dan pismenosti

Slavko Pregl

dan slovenskih planincev

mednarodni dan varstva ozonske plasti

svetovni dan Guinnessovih rekordov

mednarodni dan miru

evropski dan jezikov

svetovni dan kontracepcije

svetovni dan turizma

Fran Levstik

svetovni dan boja proti steklini

Tone Pavček

svetovni dan srca

svetovni dan gluhih

9

Zakaj je pomembna ozonska plast? Na kakšen način lahko ozonsko

plast varuješ ti?

Ozonska plast nas varuje pred nevarnimi žarki, torej nam pomaga

ohranjati zdravje.

Ne onesnažujmo narave, okolja. V službo ali po opravkih se odpravimo

peš ali s kolesom. Ločujmo smeti, odpadke in jih ponovno uporabimo.

Ne uporabljajmo dišečih sprejev, ker vsebujejo plin, ki uničuje

ozonsko plast.

Katero povest je ţe napisal Fran Levstik?

Napisal je povest Martin Krpan.

Mnogi potujejo po svetu. Zakaj je turizem pomemben?

Ljudje spoznavajo naravo, se zabavajo, spoznavajo nove ljudi.

Ob vsem tem se učijo. Nekateri se s tem važijo. Spoznavajo nove

kulture in njihove znamenitosti.

Katera literarna dela je napisal mladinski pisatelj Slavko Pregl in

si jih lahko sposodiš v šolski knjiţnici?

Pojdi v šolsko knjižnico in jih poišči.

To sedaj že znaš, kajne.

Gluhi ljudje imajo svoj praznični dan in svoj način pogovora.

Gluhi ljudje bolj razvijejo ostale čute. Pogovarjajo se s prsti in

izgovarjajo besede brez zvoka.

Kaj meniš o rekordih?

Doseganje nekaterih rekordov ni najbolj zdravo za ljudi,

nekateri pa škodijo živalim. OK so, če ne povzročajo poškodb.

10

OKTOBER, VINOTOK

mednarodni dan starejših

svetovni dan otroka

svetovni dan habitata

svetovni dan arhitekture

svetovni dan glasbe

svetovni dan varstva živali

Matjaž Pikalo

svetovni dan pošte

svetovni dan duševnega zdravja

svetovni dan standardizacije

svetovni dan hrane

mednarodni dan boja proti revščini

Tone Pavček

Kristina Brenkova

dan OZN

Vitan Mal

dan reformacije

svetovni dan varčevanja

Se ti zdi glasba v ţivljenju pomembna?

Pogosto poslušam glasbo.

Glasba je tako pomembna, da ne morem živeti brez nje.

Ko se učim, je bolje, če je tišina.

11

Zakaj posebej obeleţimo svetovni dan ţivali?

Ker ljudje še ne znajo pravilno ravnati z živalmi. Nekateri jih

zanemarjajo, se jih naveličajo, imajo z njimi preveč dela, pa se jim ne

da. Ta dan je pomemben zato, da se spomnimo, da moramo z njimi

pravilno ravnati!

Kaj vse lahko postorimo na pošti?

Oddamo in sprejmemo pakete, kupujemo znamke, plačujemo

položnice, kupujemo spominske znamke, kupujemo zgoščenke, šolske

potrebščine, …

Je revščina dandanes še problem?

Da, je. Je. Premagamo jo lahko le tako, da se izobražujemo in skušamo

najti zaposlitev ali odpremo lastno podjetje.

Pri čem vse bi lahko varčevali?

V nekaterih primerih s hrano, z bencinom, z baterijami, z elektriko,

plinom, z lesom, ….

Ob svetovnem dnevu hrane smo se zamislili: » Ţivimo zato, da se

hranimo, jemo? Se hranimo zato, da ţivimo?« Kaj meniš o

kvaliteti hrane? Ali je hrane na svetu za vse dovolj?

Oboje. Živimo, da se hranimo in hranimo se, da živimo.

Na svetu pridelamo premalo hrane, da bi jo bilo za vse dovolj.

Kvalitetna je sveža hrana, brez dodatkov in škodljivih barvil. Naravno

sladilo je med. Hrana je pomembna, celo zelo.

Naj hrana: testenine.

Rada jem vse po malem.

Kaj bi jedel/-la teden dni, če bi morala izbrati med naslednjim:

sadje, zelenjavo, meso

14 otrok je menilo takole: 7 bi se jih odločilo za sadje,

4 bi izbrali zelenjavo,

3 bi izbrali meso.

Zdravo bi bilo, če bi jedli vsega po malo.

12

Projekt

OKTOBER, MEDNARODNI MESEC

ŠOLSKIH KNJIŢNIC » Šolske knjiţnice

opolnomočajo učence za ţivljenje.« V šolski knjiţnici smo se odločili,

da bomo s pomočjo literature malo natančneje spoznali ţivljenje

čebel. Učenci so pri pouku narisali precej zanimivih ilustracij.

Najlepše narisanim čebelicam je skupina likovno nadarjenih otrok

skupaj s knjiţničarko podelila medonosno roţico.

2.A

Nastja, Kaja, Zoja, 2.a

13

2. B

Nejla, Ana, Doris, Iman, Laura, Miha, 2.b

14

3.A

Klara, Blaž, Sergej, Erik, 3.a

Lana, David, 3.a

15

4.A

16

5.A

Blaž, 5.a

17

Dragan, 5.a

Gal, 5.a

18

Lara, 5.a

Pia, 5.a

19

Aneja, 5.a

20

Jan, 5.a

21

Kaj pa smo se o čebelah naučili ob prebiranju in listanju

literature v knjižnici in doma? Učenci so si izbrali temo in

pripravili naslednje izdelke.

Hannah, 6.b Beisa, 6.a

Barve, ki privlačijo čebele so: rumena, modra, vijolična, bela.

Dobro vidijo.

So ljubiteljice sonca in manj sence.

Pasejo se predvsem na medonosnih rastlinah. Te so:

lipa, javor, kostanj, divja češnja, bazilika, drobnjak, gorčica, komarček,

marjetica, origano, sončnice, vijolice, … Nermina, 7.b

Čebele v naravi nabirajo sladko tekočino, mano ali medičino, nektar. Le to

predelajo in naredijo med, ki ga skladiščijo v celicah satja. Čebelarjeva

naloga je, da med pretoči iz satja v posode. Hannah, 6.b

22

Maruša, 5.a

Beisa, 6.a

23

Beisa, 6.a

Če vidiš med v kozarcu take oblike, lahko zanesljivo veš,

da je to med slovenskega izvora.

24

ČEBELE SE LE BRANIJO

Čebele se branijo tako, da uporabijo svoje ţelo. A ko enkrat

čebela piči, umre. Če nas čebela piči, se moramo hitro namazati

in hitro izvleči ţelo iz noge ali roke. Na mesto pika moramo dati

nekaj mrzlega, sicer se nam lahko naredi bula.

Maruša, 5.a

V mesecu oktobru je potekalo še praznovanje PRAZNIK ČEBELICE,

kajti knjiţna zbirka Čebelica je praznovala svoj 58. rojstni dan.

Pripravili smo razstavo knjig iz te zbirke, jih prelistali, nekatere prebrali in

se ob tem spomnili slovenske mladinske pisateljice Kristine Brenkove.

V mesecu oktobru je minilo 100 let od njenega rojstva.

Učence sem k sodelovanju povabila knjižničarka Andreja.

Za vse nastale izdelke, risbice, pogovore in razmišljanja se vsem učencem iskreno

zahvaljujem. Vsega res nismo zapisali, smo se pa o marsičem pogovorili. Andreja Literatura: Angerer, T.: Od čebelnjaka do medenjaka. Ljubljana, 1999. Čebele in okolje. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, 2011. Čebelica, moja prijateljica. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, < >. Čebelica, moja prijateljica. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, 2008. Čebelica, moja prijateljica. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, 2009. Čebelica, moja prijateljica. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, 2010. Od cveta do cveta. V: Gea, 8(1998)3, priloga št. 2. Čebele. http://sl.wikipedia.org/ Panjske končnice. http://sl.wikipedia.org/ Panjske končnice. http://web.bf.uni-lj.si/

25

PRIMOŢ TRUBAR Pred nekaj leti je minilo 500 let od njegovega rojstva.

Rodil se je …………………… na Raščici pri V……………… L……………… ,

umrl pa je …………………………… v ……………………… …………………………… .

Velja za slovenskega ………………………………… duhovnika,

…………………………, …………………………………… .

Bi znal razložiti, od kod izvira priimek Trubar?

……………………………………………………………………………………………………………………………

……………………………………………………………………………………………………………………………

…………………………………………………………………………………………………………………………… .

Katera dela vse je opravljal njegov oče?

……………………………………………………………………………………………………………………………………………… .

Kdo v družini je bila Jera? ……………………………………… .

Koliko let je bilo Primožu, ko je odšel z doma? ……………………………… .

Za kateri poklic se je izšolal? ………………………………………………………… .

Kje vse se je šolal? ……………, …………………………, …………………………………… .

Kateri škof mu je na njegovi poti pomagal? ………………………………………….

Pri devetnajstih mu je škof Bonomo že dodelil župnijo. Katero?

……………………………………………………………………………………….

Služboval je še na Dunaju in v Laškem.

Katerega leta se je vrnil v Ljubljano? ………………………………

Kam je pobegnil leta 1548? …………………………………………..

Kateri dve knjižici je Trubar dal v tisk tiskarju

Morhartu v Tubingenu?

………………………………………………………………………………………………,

……………………………………………………………………………………………….

TRUBAR ZATO VELJA ZA ZAČETNIKA

SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI.

Odgovore lahko najdeš na svetovnem spletu

v Wikipediji, prosti enciklopediji

in v različnih literarnih knjigah.

26

NARAVA POJE 4.a, 2010/2011

27

PESEM O NARAVI

Juhu, juhuhu, narava je tu.

Juhu, juhuhu, tako se veselimo,

ko po naravi potujemo.

Juhu, juhuhu, tako se veselimo,

ko ptičke peti poslušamo.

Juhu, juhuhu, tako se veselimo,

ko v zvezek o naravi pišemo.

Veter piha, nosi veje,

nam se pa narava smeje. Anja, 4.a

PESEM O NARAVI

28

Roţe cvetijo,

čebele pa med nabirat hitijo.

Troti veselo brenčijo,

ko s cveta na cvet letijo.

Otroci od sreče kričijo,

ko v šolo in vrtec hitijo.

Šolarji pa se bodo po šoli smejali,

ker bodo nogomet igrali.

Mesec maj prihaja,

ljubezen med ljudmi razsaja.

Po travniku se zapodimo

in se veselimo.

Fotosinteza se je začela,

datum običajnega začetka krepko prehitela.

Kdor bo rastline, ţivali rad imel,

rad bo ta moj spel zapel.

Mater naravo naj rad ima,

iz dna svojega srca.

Naj vse odpadke ločuje

in naj ne onesnaţuje.

Naj se izogiba slabe druţbe,

da ne pride do duševne okuţbe.

Naj v travi leţi

in se ţivljenja veseli !!!

Jan, 4.a

29

NARAVA

Spomladi drevje ţe brsti, trata zeleni

in še prvi zvonček zacveti.

Takrat narava se prebuja

in nam novo moč ponuja.

Poleti pa nas zvonček greje,

kar naravi dobro dene.

Morje, reke in gore

vabijo nas na pustolovščine.

Jesen spet lepa je,

drevesne krošnje nam ponuja,

tam rdečo, rumeno, rjavo,

štorklje, lastovke nam pobegnejo v daljavo.

Zima spet svoj čar ima,

čeprav drevesa spet so gola vsa.

Jezera zamrznejo,

ţivali v globoki spanec tonejo.

Le iglavci nas opozarjajo,

da narava ne spi vsa.

Dragan, 4.a

NARAVA

30

V naravi vse je lepo.

Roţice rastejo,

dišijo in krasijo.

Drevesa so ţiva bitja,

na njih ptice ponoči spijo,

zjutraj se pa zbudijo.

Narava je vse, kar je ţivo.

Roţa, trava in drevo.

Muca, kuţa, kokoš, konj,

na zelenico in v gozd.

Čebelice, ki delajo med,

otroci, ki kršijo hišni red.

Starši vse to popravijo

in se v naravo vrnejo.

Mario, 4.a

NARAVA JE …

31

Narava je zelena in rumena,

škrlatno rdeča in bela kot sveča.

Spomladi dehteča in vsa kipeča.

Poleti ţari, nam v senco se mudi.

Jeseni rodi, da dolgčas ji ni.

Pozimi pa spi, pod snegom ţdi in smrči.

Kaj pa mi?

Imamo jo radi, a ne vsi …

Oblaki prahu in kupi smeti, vse to jo boli.

Nam v čast pa to ni!

Draga narava, prijateljica prava!

Ostani nam zdrava in vsa nasmejana.

Če dobro si ti,

potem smo še mi. Lara, 4.a

NARAVA

Reke, potoki in vasi so onesnaţeni,

največji krivci za to smo mi.

Narava je naš koš za smeti, a se med tem grdo počuti.

Kaj bi lahko naredili, da bi se bolje počutili?

Veliko odpadkov v naravi leţi,

pa jih nobeden noče pospraviti.

Veliko papirčkov okoli koša leţi,

ker ga je nekaterim teţko zaciljati.

V smeti mečemo odpadke zato,

da bo naš svet spet zgledal lepo.

Aleksandar, 4.a

32

NARAVA

Ko sem v naravi,

se moje telo predrami.

Skačem po travi, gledam živali.

V naravi je tako lepo,

saj rožice cveto in ptički pojo,

sonce zlato kuka na trato.

Odziv iz gozda nam govori,

da naša narava cveti.

Dejan, 4.a

33

ZELENA PESEM

Zelena si moja deţela,

gozdovi in polja so tvoj okras,

krasijo te lepi slapovi šumeči,

med njimi so polja, lepe vasi.

Nad lepo Gorenjsko kraljuje Triglav,

lepo se ozira preko daljav.

Tam sem doma,

kjer bistra Sava nosi pozdrav mi Triglava,

kjer polja diše in dobrava.

Tam sem doma,

kjer sonce poljublja zemljo,

ko nad goro jemlje slovo.

Kukavica v gozdu se oglaša,

veter njen odmev prinaša.

Štela si leta mi grda ptica,

a vendar si smeh spravila mi na lica.

Amir, 4.a

PESEM O MATERI NARAVI

34

Mati narava, mati narava,

kaj še spiš, kaj še spiš,

saj je ţe poletje, saj je ţe poletje,

tvik, cvik, tvik!

Cvik, tvik, cvik!

Ţivali se ţe zbujajo, ţivali se ţe zbujajo.

Nazaj na delo, nazaj na delo.

Ror, ror, ror!

Ror, ror, ror!

Nič se ne boji, nič se ne boji.

Mu, mu, mu!

Mu, mu, mu!

Čas je, da oţiviš, čas je da oţiviš.

Me, be, me!

Be, me, be!

Aly, 4.a

PESMICA O NARAVI

Narava je narava, zelena je pokrajina,

zelena je ţe narava, narava po zimi ţe spi.

Narava je narava, polna je veselja,

polna je dogodivščin,

zato narava rad te imam.

Blaţ, 4.a

NARAVA

35

Kaj brez tebe bi, drevo?

Kje senco bi iskala?

Kaj brez tebe bi sinička,

kdo zjutraj bi mi pel?

Kaj brez tebe bi narava?

Ali bi bilo ţivljenje?

Zato obljubljam ti narava,

da zate skrbela bom.

Leila, 4.a

POMLADNA PESEM

Zjutraj vrabčki glasno ţvrgolijo

in vsako juto me zbudijo.

Juhuhu, pomlad je tu.

Rumeno sonce

neţno z ţarki boţa roţice na trati.

Juhuhu, pomlad je tu.

Drobne čebele

od cveta do cveta letijo in med nabirat hitijo.

Juhuhu, pomlad je tu.

Oblečem si kratke hlače,

obujem superge in stečem na plan v lep sončen dan.

Juhuhu, pomlad je tu. Pia, 4.a

36

PESEM O NARAVI

Spomladi se zbudi in drevesa pozeleni.

Roţe cvetijo

in ţivali se iz zimskega spanja prebudijo.

Poletje je vroče, bojimo se toče.

Jeseni listje porumeni, svet oranţen naredi.

Zima nam prinese sneg,

ki nam pobeli breg.

Nik, 4.a

LEPA NARAVA

Lepa je naša mati narava

in sonce sijoče, ki zgodaj vstaja.

Takrat roţe se razprejo in gozdu povejo,

naj se zbudijo in se veselijo.

Takrat še nam se v naravo mudi,

saj tam se nam vsem dobro godi.

Ptički in drevesa in reke

in mi vsi smo se znašli v naravi.

Irma, 4.a

37

NARAVA

Naravo čistimo in jo spoštujemo.

Vanjo hodimo in roţe gledamo.

Ko pa sonce spat gre, narava oveni.

Roţe in drevesa,

cvetela bodo ob soncu in deţju. Ajda, 4.a

PESEM O NARAVI

Poglej nebo, poglej drevesa,

cvetlice, ki cvetijo.

Prisluhni potoku, ki ţubori.

Poglej jasno vreme,

ptičku, ki ţvrgoli.

Sonček čez dan samo zame sije,

zato sončka ne smem zapustiti,

saj on zna mojo dušo osvetliti. Nikola, 4.a

PESEM O NARAVI

38

Reke, gore, trava to vse je narava.

Cvetlice, drevesa, jelke to je narava.

Zakaj, le zakaj onesnaţujejo?

Jaz bi jo rešila, a ne vem kako, to lepo naravo.

Oo, narava, kaj so ti naredili?!

To je treba rešiti,

ojej, ojej, naravo poglej.

Cvetlice, vode, jelke, kaj so vam naredili?

Ojej, ojej, narava mora biti čista.

Ko bo čista, bo svet vesel.

To je prava narava.

Maruša, 4.a

PESEM O POMLADI

39

Lepa si pomlad zelena,

kakor roţca razcvetena,

hitro si ozelenela

in nam kup veselja vzela.

Škrjanček poje, ţvrgoli,

saj se belega dneva veseli,

škrjanček poje ves dan,

da pokonci dviga celo vas.

Oj, predrage ve čebelice moje,

ste prijateljice,

saj spomladi mi veselo medeka nabirate,

da čez zimo jaz se z njim

dobro okrepim.

Matic, 4.a

40

RASTLINE:

trava, koprive, zlatice, regrat, mah, alge, javor, vrbe, hren.

ŢIVALI:

kozice, mravlje, pajki, ribe, mušice, komarji, golob, pijavka, glista,

polžek.

ONESNAŢEVALCI:

rabljeni predmeti, toplarna, elektrarna,

kanalizacija, kovinski predmeti, vrečke,

steklo, opeka, plastenke,

umazanija, ki prihaja iz odtokov.

KAJ BI NAREDILI,

DA BI ZAVAROVALI ŢIVA BITJA OB IN V VODI?

Odpadkov ne bom več metal v vodo.

Matic, 5.a

Vsako leto bi očistil reko in okolico.

Odtoke bi speljali kam drugam, ne v Ljubljanico.

V bližini reke ne bi postavljal tovaren.

Postavili bi čistilno napravo.

Prepovedali bi ribolov.

Ne bi sekali dreves ob bregu reke.

Kanalizacija naj gre najprej v čistilno napravo.

Smeti ne bomo metali v reke, jezera in morja.

Nadzorovati bi morali izpuste odpadnih voda iz toplarne in elektrarne

v reke.

Čistili bi vodo s čistilnimi napravami.

41

NAJLJUBŠA ŢIVAL:

42

43

44

Avtorji plakata: 4.a (2010/11)

45

PODELITEV AMBASADORJEV ŠOLE

junij 2011 Fotografije: ind. učiteljica Barbara

46

47

48

49

50

51

52

53

54

55

Čestitamo in se veselimo naslednje podelitve ob koncu šolskega

leta.

Torej, veselo na delo.

56

RAČUNALNIŠKO RISANJE

Matic, 5.a

57

Matic, 5.a