Sončne elektrarne

lastne porabeza pokrivanje

električne energije

...so lahko ekonomsko upravičene tudi brez subvencij!

Proizvodnja električne energije za pokrivanje lastne porabeElektrarno načrtujemo tako, da s proizvedeno električno energijo v prvi vrsti napajamo električne porabnike v svoji zgradbi. Presežna energija gre samodejno v omrežje. Kadar naša poraba presega proizvodnjo, potreb-no energijo odvzemamo iz omrežja in jo plačujemo po običajni pogodbeni ceni. Če proizvedeno električno energijo porabimo sami, to pomeni, da se za obseg lastne proizvodnje zmanjša račun za energijo, omrežnino, trošarino, prispevek za učinkovito rabo energije (URE) in ustrezno zniža DDV. Navedeni prihranki običajno nanesejo višji znesek (€/kWh) kot ga prinaša sedanja zagotovljena odkupna cena s strani države.

1

4

1. Sončni moduli2. Razsmernik AC/DC3. Števec proizvodnje4. Dvosmerni števec porabe/proizvodnje

2

3

V izračunu je treba upoštevati, da sončne elektrarne med delavniki vso električno energijo proizvedejo v času višje tarife (VT). V podjetjih lahko z lastno proizvodnjo in ustreznim prilagajanjem porabe vplivamo tudi na zniževanje konic v porabi in tako prihranimo še pri obračunski moči ter prispevku za obnovljive vire energije (OVE). Poleg tega nam morebitni višek proizvedene energije prinaša še dodaten zaslužek. Tak pristop nam omogoča, da sončno elektrarno postavimo brez finančnih podpor in z njimi povezane birokracije.

Po Navodilih za priključevanje elektrarn SONDO je možno sončno elektrarno priključiti po shemi P1.3 ali P2.3 za števcem, ki meri porabo električne energije. To pomeni, da sončno elektrarno priključimo na interni hišni razdelilnik in proizve-deno električno energijo porabimo sami. Sedanja navodila SONDO zahtevajo, da sme biti navidezna moč elektrarne največ 0,8 navidezne moči odjema in da mora imeti sončna elektrarna lastni števec.

Priključitev sončnih elektrarn

Legenda:

P2 - števec neto proizvedene e.e. in LR

proizvodne naprave

P3 - števec odvzete/oddane e.e. iz/v omrežje

LR - lastna raba elektrarne

LO - lastni odjem (poraba) iz omrežja

Pg - delovna moč elektrarne pri cosφ = 0,8

Sg - navidezna inštalirana moč elektrarne

Podj - naročena delovna moč odjema

NN - nizka napetost

SN - srednja napetost

TP - transformatorska postaja

Če se poleg elektrarne pojavlja tudi lastni odjem (poraba), se lahko elektrarna priključi po eni izmed spodnjih shem:

Elektrarna je priključena direktno na NN omrežje.

Priključitev elektrarne je izvedena s samostojnim vodom na izvod nizkonapetostnega razdelilca v TP SN/0,4kV.

Neto meritve

Prednosti neto meritev

Neto meritve odpravljajo potrebo po dveh ločenih merilnih napravah in dvojnem merjenju. Neto merjenje je storitev namenjena porabnikom električne energije s pomočjo katere lahko električno energijo, ki jo zago-tavlja distributer, nadomeščajo z ustrezno lokalno napravo za proizvodnjo električne energije, hkrati pa so upravičeni do prodaje presežne energije po vnaprej sprejetih pogojih, ki naj bi jim zagotavljali enakovredne pravice na trgu električne energije, v primerjavi z ostalimi proizvajalci. Poleg neto meritev proizvedene in porabljene energije, gre torej za obračunski mehanizem, urejen na nacionalni ravni. Obračunski mehanizem neto meritev malim proizvajalcem elektrike iz OVE zagotavlja pogodbeno dogovorjeno odkupno ceno. Ta cena ni subvencionirana. Poračun odjema in oddaje presežne energije v omrežje se izvede na letnem nivoju.

• En dvosmerni števec, ki meri neto proizvodnjo/porabo• Manj stroškov z merilnimi napravami• Preprostejša tehnična izvedba meritev• Zagotovljen odkup presežne energije• Cenovna konkurenčnost z dobavljeno energijo iz omrežja

Trendi novih možnosti za priključitevNapredek tehnologij, usmeritev k vzdržni rasti in težnja uporabnikov električne energije k čim večji samo-zadostnosti zahtevajo poenostavitev in standardizacijo priklopa sončnih elektrarn ter možnost hranilnikov energije. Odpraviti je treba formalno omejitev, da sme biti inštalirana moč elektrarne največ 0,8 naročene delovne moči odjema. Poenostavitve bi morale veljati vsaj za manjše elektrarne, do 20 A varovalk. To pomeni, da bi za enosmerni priklop do 4,6 kW in za trofazni priklop do 13,6 kW, zadoščal en dvosmerni števec, če se elektrarne ne vključijo v shemo podpor ali v primeru uvedbe “neto meritev”. Poleg tega pa v primeru, da so vgrajeni razsmerniki certificirani po standardu EN 50438, kar pomeni, da že vsebujejo zahtevano pod in pre-napetostno, pod in nadfrekvenčno ter impedančno zaščito, dodatni zaščitni elementi na ločilnem mestu niso potrebni. Elektrarne, ki vključujejo hranilnike se iz tehničnega vidika ne razlikujejo bistveno od sheme P1.3. Za elektrarne, ki lahko delujejo tudi otočno, t.j. ločeno od elektrodistribucijskega omrežja pa je treba določiti varnostne zahteve (avtomatski odklop) za odklop odjemalca električne energije od NN omrežja v primeru otočnega delovanja.

Kako postaviti sončno elektrarno brez subvencijV nadaljevanju je prikazan je primer izgradnje SE v proizvodnem podjetju namenjene za pokrivanje lastne porabe električne energije, ki jim hkrati omogoča oddajanje presežkov energije v elektroenergetsko omrežje in prevzem energije iz omrežja, ko poraba presega proizvodnjo.

Tipična tedenska poraba Proizvodnja potencialne SE 45 kW

Tipično podjetje, ki dela v eni izmeni, posluje od ponedeljka do petka, od 6h ali 7h pa do 16h ali 17h, s polurnim ali urnim odmorom za malico. Poraba zunaj tega časa, torej zvečer, ponoči in ob vikendih je minimalna. Podatki se pridobijo na os-novi kontinuiranih 15 minutnih meritev porabe energije z elektronskim števcem, ki jo omogočajo vsi trgovci električne energije v Sloveniji.

Karakteristika proizvodnje potencialne sončne ele-ktrarne za isti teden, je narejena na podlagi vzorca obratovanja 650 sončnih elektrarn v Sloveniji v letu 2013, preračunana na moč SE 45 kW. Meritve proizvodnje sončnih elektrarn so bile ravno tako izvedene z elektronskimi števci, kontinuirano v 15 minutnih intervalih.

Tedenska poraba in proizvodnja

Diagrami za povprečen delovni teden - od 23. do 29. septembra 2013

-30,00

-20,00

-10,00

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

1 9 17 25 33 41 49 57 65 73 81 89 97 105113121129137145153161

kWh/

h

Dnevi v tednu (po urah)PREJEM - ODDAJA Poraba Proizvodnja SE 45 kW

0

10

20

30

40

50

60

1 8 15 22 29 36 43 50 57 64 71 78 85 92 99 106113120127134141148155162

kWh/

h

Dnevi v tednu (po urah)

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

40,00

1 8 15 22 29 36 43 50 57 64 71 78 85 92 99 106113120127134141148155162

kWh/

h

Dnevi v tednu (po urah)

V konkretnem primeru bi sončna elektrarna 72 % časa delovala v obdobju VT električne energije, kar pomeni, da bi na ta način zmanjšali odjem za 31.856 kWh. 28 % časa bi delovala v obdobju manjše tarife (MT), kar znaša 12.388 kWh. Do morebitnih presežkov v proizvodnji bi lahko prihajalo med vikendi in takrat se en-ergija prodaja v omrežje. Cena te energije je trenutno podobna ceni v obdobju MT (cca. 0,05 €/kWh). Na količino porabljene energije sta vezana tudi trošarina in prispevek za učinkovito rabo.

Podjetje plačuje mesečno obračunsko moč. V letu 2013 je ta znašala 70,75 kW za povprečen mesec in bila plačana po povprečni ceni 3,54647 €/kW. Na moč je vezan tudi obvezni prispevek za obnovljive vire.

Potencialni finančni prihranki na račun lastne proizvodnje električne energije

-30,00

-20,00

-10,00

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22

kWh/

h

ODJEM - ODDAJA Poraba Proizvodnja SE 45 kW

Še natančneje je časovno ujemanje porabe povprečnega podjetja in nara-vne proizvodnje sončne elektrarne raz-vidno iz dnevnih diagramov. V večjem delu bi se poraba podjetja pokrila iz proizvodnje sončne elektrarne. V času, ko je zaradi neproizvodnje sončne elek-trarne (ponoči) ali manjše proizvodnje (zjutraj, zvečer in ob slabem vremenu), se primanjkljaj pokrije iz omrežja. V času, ko je naravna proizvodnja sončne elektrarne večja od porabe podjetja pa, se ta odda v omrežje.

Poraba, proizvodnja SE, odjem in oddaja dne 23. 9. 2013

SE nimajo gibljivih mehanskih delov , njihovo obratovanje je finančno nezahtevno. Najvišji strošek po začetni investiciji predstavlja zavarovanje. Določeni stroški so potrebni za vzdrževanje, čiščenje, nadzorovanje delovanja, ki ga večinoma opravimo s pomočjo programske opreme itn. Občasno se lahko pojavijo še nepre-dvideni stroški ob okvarah določenih gradnikov SE, vendar oprema dosega zelo visoko zanesljivost delovanja. Ekonomska delovna doba SE običajno traja 25 let. Večino gradnikov SE pa je po prenehanju delovanja mogoče reciklirati.

Z zgodnjim načrtovanjem SE, ki poteka vzporedno z načrtovanjem nove zgradbe ali sanacije obstoječe zgrad-be lahko še dodatno znižamo investicijo. Module lahko integriramo v zgradbo, tako da ti nadomestijo strešno kritino, fasado, zasteklitev ali senčila in prevzamejo tudi vse njihove funkcije. Relativne cene modulov na m2

se ne razlikujejo pretirano od nekaterih materialov, ki se običajno uporabljajo za te dele zgradb, v nekaterih primerih pa so lahko celo nižje. Primer postavitve modulov namesto strešne kritine je prikazan na zgornjih fotografijah.

Proizvodnja električne energije iz SE bi zmanjšala obračunske konice v moči, ki jih dosegajo v času obratovan-ja. Konice so najvišje ob delavnikih med 9:00 in 15:00 uro, kar je ravno v času, ko najvišjo moč dosega tudi SE. Na podlagi analize smo ocenili, da bi se konična moč zmanjšala za 27,48 kW, približno 60 % inštalirne moči SE. Izračunan skupni prihranek na kWh dobimo tako, da zmanjšane odhodke zaradi lastne proizvodnje delimo z letno proizvodnjo. V našem primeru znaša 0,127 €/kWh, kar je več od trenutne zagotovljene odkupne cene.

SE Janez Krč 7kW, Kokra pri Preddvoru

ApE je pravi partner za uresničitev vašega projekta, omogočamo vam:• Ustrezno zasnovo elektrarne

• Študijo izvedljivosti

• Izračun ekonomske rentabilnosti investicije

• Izračun bilance porabe in proizvodnje

• Pripravo razpisa in pridobitev ponudb

• Svetovanje pri izbiri ponudnikov in izvajalcev

• Iskanje virov financiranja in pridobivanje

finančnih spodbud

• Vodenje in nadzor izgradnje

• Dokumentacija za priključitev na omrežje

• Izvedba od ideje do priključitve

ApE d.o.o.Litijska cesta 451000 Ljubljanatel.: 01 586 3871faks: 01 586 3879 info@ape.siwww.ape.si

PV PLATFORMA

SE Mitja Petkovšek 7 kW, Ig pri Ljubljani

SE Košir 70 kW, Briše pri Polhovem Gradcu

Dodatne koristne informacije:www.pv-platforma.siwww.engis.sihttp://pv.fe.uni-lj.siwww.agen-rs.siwww.borzen.siwww.sodo.si

Z več kot 20 let izkušenj s projekti obnovljivih virov in učinkovite rabe energije.