Glasilo Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, 11. 2. 2011

S r e d n j a

m e d i j s k a i n

g r a f i č n a

š o l a

L j u b l j a n a

informativni DAN

V letošnjem šolskem letu smo na Srednji medijski in grafični šoli Lju-bljana pridobili opremo in prostore, ki dijakom programa medijski teh-nik omogočajo vrhunsko filmsko, video in TV produkcijo. Prostore in opremo, ki smo jih pridobili ob finančni pomoči Ministrstva za šolstvo in šport, smo oblikovali glede na vsebine modula izražanje s sliko in zvokom. Ključna zamisel je omogočiti bogato paleto učnih situacij, ki dijake pripravljajo na delovna mesta in naloge za poznejše poklicno ži-vljenje.

Zvočna produkcijaPri zasnovi TV studia smo izha- jali iz zamisli, da mora studio po-krivati tudi področje avdio pro-dukcije. Studio je tako zvočno izoliran s posebno visoko kakovo-stno zvočno izlolacijo, prav tako smo zagotovili tudi vizualni stik s konktrolno sobo, v kateri se na-haja vrhunska Soundcraftova šest-najstkanalna mešalna miza.

Uporabljamo različne tipe mikro-fonov – od fiksnih studijskih, ki so namenjeni snemanju pogovorov, preko pevskih mikrofonov, vrhun-skih prenosnih Sennheiserjevih vse do usmerjenih mikrofonov za snemanje na terenu. Dijaki imajo na voljo profesionalni štirikanalni digitalni snemalnik, ki omogoča vrhunsko snemanje v kakovosti 192 Khz pri 24-bitnem vzorčenju.

Filmska TV in video produkcija – TV studioOsrednji del novih prostorov pred-stavlja profesionalno zasnovan te-levizjski studio s kontrolno sobo in projekcijsko dvorano. Uporabna površina studia – okoli 25 m2 – se morebiti zdi majhna, toda domi-šljena zasnova površine v največji meri izkorišča prostor. V studiu imajo dijaki na voljo svetlobni park, sestavljen iz desetih Sach-tlerjevih hladnih (fluorescentnih) svetil; vsako od njih je gibljivo v

Odprtje snemalnega studia

treh dimenzijah; štiri od njih so samostoječa svetila, ostalih šest je vpetih v posebno stropno kon-strukcijo. Vsa svetila so povezana v mrežo, ki jo nadzoruje DMX kontroler. Poleg hladnih luči imajo na voljo tudi tri komplete halogen-skih žarometov (skupaj 9 KW), s katerimi dopolnjujejo obstoječe svetlobne vire.

V studiu imajo na voljo tri pro-fesionalne video kamere najvišje kakovosti – JVC HD kamere z ločljivostjo 1080i. Celotni sistem je zasnovan tako, da omogoča sne-manje v tej kakovosti brez izgube, saj prenašanje podatkov poteka preko HD SDI protokola.

Filmska TV in video produkcija – kontrolna sobaV kontrolni sobi je na voljo šest delovnih postaj: realizator, ki skrbi za uresničnenje TV oddaje. Njegova funkcija je morebiti še najlaže primerljiva s funkcijo kapi-tana ladje – vodi in usmerja svojo ekipo ter skrbi za vizualno podobo oddaje. Enakovredna je kontrola slike, kjer dijaki skrbijo za tehnič-no kakovost slike (od nastavitve kamer do tega, da je oddaja korek-tno posneta in arhiviriana). Poleg teh dveh funkcij se dijaki pri tele-vizijskem delu razporedijo še na tri delovna mesta: mešalec slike, tonski tehnik in mojster luči. Me-šalec slike skrbi za preklope med kamerami in upravlja z vrhunsko osemkanalno JVC mešalno mizo, ki omogoča tudi uporabo zelenega ozadja za posebne učinke ali dru-ge namene. Zvočni tehnik skrbi za ustrezno kakovost in snemanje zvoka, uravnavanje nivojev in ob

sodelovanju s tonskim tehnikom v studiu izbira mikrofone in upra-vlja z njimi. Podobno tudi mojster luči ob sodelovanju z dijakom v studiu ustvarja ustrezne svetlobne sheme.

V studiu je mogoče uresničiti naj-raznovrstnejše oddaje: od dnevni-ških oddaj, kontaktnih (pogovor-nih oddaj), zabavno-razvedrilnih ali mozaičnih oddaj. Delo v studiu je teamsko delo, kjer je kakovost oddaje odvisna od njenega najšib-kejšega člena. Z vidika pedagoške organizacije delovnega procesa to pomeni, da se dijaki učijo tudi so-delovanja in pomoči drug druge-mu, saj sta ti dve komponentni res ključnega pomena za končni videz oddaje.

Filmska TV in video produkcija – projekcijska dvorana Srednja medijska in grafična šola razpolaga s projekcijsko dvorano, ki ima dve namembnosti. Najprej je to učilnica, v kateri poteka post-produkcijski proces – v njej je osem Applovih delovnih postaj s opremo za video urejanje (mon-tažo). Vendar je učilnica zasno- vana tudi tako, da omogoča film-ske projekcije najvišje kakovosti. Da bi zagotovili ustrezno nizko refleksijo slike od večjih površin

(zidovi, strop), smo prebarvali učilnico v temnejše tone – likovna oprema je delo dijakov in temelji na vsebinski zasnovi pregleda film- ske zgodovine. Dvorana je ustrezno zatemnjena z zavesami in senčili.

Za najvišjo kakovost slike skrbi JVC HD DILA projektor, ki z nena- vadno tehnologijo optičnih zrcal (micromirror tecnhology) omogo-ča – ob izjemno nizki porabi ener-gije in izredno tihem delovanju – vrhunsko, zavidljivo kakovost slike. Izjemna barvna globina in širok kontrastni razpon omogoča-jo zares edinstveno vizualno do-živetje projekcij filmov, ki so del učnega procesa.

Učitelj v projekcijski dvorani raz-polaga tudi z elektronsko tablo za interaktivne analize filmov, klasično magnetno tablo ter vr-hunskim dvižnim projekcijskim platnom, ki prekriva celo prednjo steno. In če k temu dodamo še pet-stezni sistem za prostorski zvok z vrhunskimi avdiofilskimi zvočni-ki Bowers & Wilkins vidimo, da je oprema projekcijske dvorane na zares zavidljivem nivoju.

Oprema je bila izbrana z namenom najširše uporabnosti in raznovr-stnosti in veseli smo, da imajo z njo dijaki možnost sodelovati in delovati v učnih in drugih situaci-jah, kjer tehnologija ni več faktor, temveč standard za predvajanje na nacionalnih in drugih televizijah, projekcijo v kinodvoranah. Pred-vsem pa omogoča učenje, kjer je omejitev samo še lastna dijakova (ne)ustvarjalnost. Dobrodošli v filmski, video in TV produkciji Srednje medijske in grafične šole Ljubljana.

Izdelek in motiv za predstavitev področij

dela medijskih in grafičnih programov Oblikovanje sestavljanke

Pri oblikovanju sestavljanke smo hoteli zajeti vse elemente (obliko, barve, teksturo in velikosti), ki vplivajo na njeno izdelavo. Po-membna elementa sta tudi vsebina (motiv na sestavljenki) in velikost posameznega dela sestavljanke, saj s tem definira ciljno skupino, ki bo igrala igro.

Grafična pripravaV grafični pripravi smo na pod-lagi dane predloge s pomočjo op-tičnega čitalca poskenirali sliko, ji določili zahtevano ločljivost in barvni model. V programu za delo z vektorsko grafiko smo izrisali posamezene elemente sestavljan-ke, katere smo kasneje uporabili tudi v fazi animacije.

Sestavljanko smo razporedili gle-de na izbrani format tiska. V dato-teki, ki jo potrebujemo za izdelavo tiskovnih form, smo določili vse potrebne parametre. Sledila je iz-delava tiskovnih form, te pa smo prenesli v oddelek tiska.

TiskZa tisk smo potrebovali pet tiskov-nih form, osnovne (procesne) ti-skarske barve, Pantonovo sivo bar-vo, 135-gramski papir, štiribarvni ofsetni tiskarski stroj Speedma-ster in seveda – kar nekaj znanja. Sestavljanka je potiskana po obeh straneh. Prvo stran smo lahko po-tiskali z vsemi procesnimi tiskar-skimi barvami ob enkratnem pre-hodu pole papirja skozi stroj.

Proces izdelave sestavljanke od ideje do igre v lepo oblikovani embalaži

Tiskovne forme smo vpeli na plo- ščne valje v posameznem tiskov-nem členu, nastavili smo vlagalni in izlagalni sistem, tako da je pa-pir nemoteno tekel skozi tiskar-ski stroj. Zatem smo dali tiskar-ske barve v barvnike in nastavili pravilni dotok tiskarske barve do tiskovne forme in nastavili še vla-žilni sistem. Ko smo izdelali od-tis, je bilo potrebno nastaviti še skladje posameznih barv, tako da so barvni izvlečki s posameznih tiskovnih form točno odtisnjeni.

Med samim tiskom smo ves čas merili tiskarske barve z denzito-metrom in s tem preverjali kako-vost odtisa.

Tisk spomina s tem še ni bil kon-čan. Treba je bilo potiskati še hrb-tno stran v eni barvi. Ta stran je ti-skana v sivi Pantonovi barvi, zato smo le na tiskovnem členu za črno zamenjali tiskovno formo, ostale tri tiskovne člene pa smo enostav-no izključili (štiribarvni stroj je lahko tudi enobarvni).

Sestavljanko kot priljubljeno družabno igro smo izbrali za predstavitev nekaterih osnov-nih tehnik, programov in oro-dij, ki jih pri svojem vsako-dnevnem delu uporabljamo v medijski in grafični tehnologiji.

Z opisom celotnega procesa iz-delave sestavljanke in njene embalaže podrobneje predsta-vljamo delo na področjih gra-fične priprave, tiska in dodela-ve. Na ta način sledimo korak za korakom vsem postopkom, ki jih potrebujemo za izdelavo grafičnega izdelka, tako pre-prostega kot je sestavljenka ali pa neprimerno bolj zahtevnega.

Za predstavitev področja dela medijskih tehnikov smo izbrali sestavljanko kot motiv za foto-grafiranje ter izdelavo 2D in 3D animacije. S tem smo dodali še sodobno področje navideznega sveta, kjer sestavljenka v resni-ci ne obstaja več, pa še vedno omogoča tako klasično igranje kot tudi vse druge možne obli-ke zabave.

2 informativnidan,11.februar2011 megra@guest.arnes.si

DodelavaTiskovine smo odpeljali v grafično dodelavo, kjer dobijo svojo končno uporabno vrednost. Potiskane pole je bilo potrebno najprej plastifici-rati in nato še obojestransko kaši-rati (nalepiti) na lepenko, da smo dobili želeno debelino sestavljan-ke. Posamezne dele sestavljanke smo dobili z izsekom tako pripra-vljenih pol.

Da se lahko škatlica izseka je potrebno izdelati načrt in nato vzorec škatlice.

Dimenzije smo morali prilagoditi sestavljanki. Preveriti je potrebno mere in potem izdelati izsekoval-no orodje. Hkrati smo v grafični pripravi naredili slikovno podobo in izdelali pripravo za tisk, kjer smo upoštevali vse tehnične zah-teve tiska in dodelave.

Tudi karton za škatlice smo poti-skali na štiribarvnem tiskarskem stroju. Sledilo je izsekovanje na zaklopnem izsekovalnem stroju. Izsekane in žlebljene škatlice smo zlepili, sestavili ter vanje zložili sestavljanko. Za lažje sestavljanje smo na koncu v škatlico dodali natisnjeno sliko končnega izgle-da sestavljanke. Tako bodo lahko tudi najmlajši člani družine znali sestaviti sestavljanko.

Želimo vam veliko veselja pri igri!

Sestavljanko lahko izdelamo tudi v navideznem svetu, seveda z uporabo animacij. Za ta primer smo naredili dvo- in trodimenzionalno animacijo sestavljanke, pri čemer smo si pomagali s programskima orodjema Fla-sh in 3D Studio Max.

izhodiščno pozicijo na osi x in y. Postopek ponovimo za vsak posa-mezen del sestavljanke. Izberemo nov, prazen simbol, mu dodamo poljubno ime, ki pa ne sme biti enako prejšnjemu. Vanj prene-semo prvi del sestavljanke in ga pretvorimo v simbol. Dodamo mu poljubno ime, ki pa bo pri vseh de-lih sestavljanke enako.

Sledi kodiranje s programskim je- zikom ActionScript. Na koncu do- damo animaciji atraktivno ozadje in gumbe za navigacijo

V animacijo lahko vključimo tudi zvočne posnetke v različnih da-totečnih formatih (.wav ali .mp3). Na koncu Flashevo animacijo iz-vozimo v .swf format.

Izdelava 3D animacije Najprej narišemo posamezen del sestavljanke, pri čemer uporabi-mo črto, ki se imenuje Spline. S pomočjo orodja Extrude dodamo temu delu tretjo dimenzijo. Rezul-tat vidimo na spodnji sliki.

Nato povečamo število sestavljank ter dodamo luči in materiale. Za-čel se je tudi postopek animiranja, ki ga spremljala kamera.

Pri postopku upodabljanja (Ren-dering) so lepo vidne sence. S tem postopkom smo vse posamezne sličice (frames) animacije zapisali v standardno video datoteko.

Virtualni/navidezni svet sestavljanke Fotografija in dijaki

Zavedamo se, da je danes potrebno slediti informacijskemu razvoju in novim medijem. Tako smo se odločili, da se naši ciljni skupini pribli-žamo z ustrezno spletno stranjo. Prenove spletne strani smo se lotili temeljito in z najnovejšimi tehnološkimi rešitvami. Našim obiskovalcem nudimo aktualne in ažurne vsebine, za katere skrbi ekipa šole. Najno-vejša obvestila o dogodkih na šoli najdete že kar na prvi strani.

Obvestila objavljamo sproti in za lažje sledenje aktualnim dogod-kom na šoli se lahko z enim kli-kom brezplačno naročite na RSS vir, ki vas v vašem brskalniku samodejno obvešča o novih obve-stilih.

V šolskem koledarju urejamo športne, kulturne in naravoslov-ne dneve, pouka proste dneve, roke za maturo, govorilne ure itd. Koledar je prosto dostopen preko Googlove aplikacije, kar pomeni,

da lahko vaš računalnik ali telefon postaneta vaša skrbna tajnica.

Poleg teh vsebin imamo objavlje-ne vse pomembnejše informacije o šoli, ki smo jih smiselno razde-lili v sklope – menije – glede na ciljno skupino (zaposleni, dijaki, starši, maturanti, izobraževanje za odrasle …). Vsebine so zato laže in hitreje dostopne, saj obi-skovalec najde večino zanj zani-mivih vsebin na enem mestu (npr. predstavitev programov, pogoji za

megra@guest.arnes.si informativnidan,11.februar2011 3

Izdelava 2D animacije Fotografijo najprej razrežemo na posamezne dele v obliki sestavljan- ke. Vsak del sestavljanke smo pre-tvorili v simbol in mu dali ime (»Instance Name«). Ime izberemo smiselno, saj nam kasneje to zelo koristi pri organizaciji in program- ski kodi.

Za lažjo organizacijo in pregle-dnost animacije smo izdelali plasti za posamezne elemente (ozadje, kodo, sestavljanko ...).

Sledi izdelava »pozicije« mest, kamor bomo posamezne dele se-stavljanke postavljali. Izberemo nov, prazen simbol, mu dodamo poljubeno ime, ki pa ne sme biti enako prejšnjim. Postavimo ga na

Prenova spletne strani vpis, informacije o šoli, učbeniški sklad …). H kakovosti teh vsebin pripomorejo prispevki učiteljev, ki objavljajo svoja učna gradiva, ki jih uporabljajo pri pouku in na ta način izkoriščajo najnovejše učne tehnologije.

V sklopu strokovnega aktiva ima- mo objavljeno »digitalno knji-žnico«, kjer so zbrana strokovna učna gradiva. Dijaki ta gradiva lahko koristijo pri pouku in tudi

kasneje na maturi. Na ta način smo dosegli, da s tem medijem informiramo vse ciljne skupine, ki sodelujejo z našo šolo. Spletno stran in vsebine želimo še izbolj-šati, zato redno spremljamo trende na tem področju. Vzporedno pri-pravljamo še posodobitve, z ve-seljem prisluhnemo dobrim pre-dlogom ter spremljamo rezultate anket in statistiko. Slednja kaže, da spletno stran dnevno obišče od 150 do 200 obiskovalcev. To poe-nostavljeno pomeni, da jo obišče skoraj vsak tretji dijak naše šole. Statistika tudi kaže, da obiskoval-ci večkrat obiščejo stran in po njej brskajo razmeroma veliko časa.

Odzivi kažejo, da spletna stran ži-vi in obiskovalci najdejo informa-cije zase. To nagrajuje naš trud ob prenovi in nam vliva zagon za še boljšo spletno stran.

Dijaki imajo na voljo profesio-nalno tehnologijo, ki omogoča spoznavanje digitalnega foto-grafskega procesa od zamisli do končne predstavitve. Vrhun-ski fotoparati znamke Nikon in Canon z ustrezno opremo, svetlobni park, s katerim lahko ustvarjajo različne svetlobne sheme za raznovrstne situacije (od portretne, reklamne pa vse do reportažne fotografije na te-renu).

V studiu imajo na voljo različna izmenljiva ozadja, hladne luči, halogenske žaromete in bliska- vice. Vsa svetila so opremljena z barvnimi svetlobnimi siti in mehčalci (softbox). Na ta način lahko dijaki pri učenju spozna-jo različna svetlobna vzdušja in jih kreativno uporabljajo pri svojem delu.

TERENSKO DELO

KOLEDAR 2011

Več informacij o šoli:

www.smgs.si

Pod okriljem Skupnosti šol za me-dijske in grafične komunikacije je v aprilu 2010 Srednja medijska in grafična šola Ljubljana organizira-la Festival VETRNICA 2010.

V skupnost šol za medijske in gra-fične komunikacije so vključene vse šole, ki izobražujejo po pro-gramu medijskega in grafičnega tehnika. Vse šole so se z velikim številom prijavljenih del odzvale na natečaj za najboljše izdelke, ki je potekal pod okriljem Festivala.

Festival Vetrnica 2010

Slavnostna zaključna podelitev in razglasitev nominirancev je pote-kala 19. aprila 2010 v Kinoteki v Ljubljani, kjer je bila tudi razstava fotografij in ročno izdelanih vetr-nic.

Izdelki in rešitve v medijski pro-dukciji so bili naravnani k zaklju- čeni celoti. Za njih je bilo po-trebno znanje s širšega področja multimedijev, od grafične pripra-ve različnih publikacij, fotografi-ranja, oblikovanja spletnih strani, izdelave animacij (2D in 3D) do avdio vizualne produkcije.

Na Festivalu so se z izdelki po po-sameznih kategorijah predstavili mladi in kreativnosti željni dijaki. Poleg njih so sodelovali še njihovi mentorji in učitelji, medtem ko so izdelke ocenili priznani strokov-njaki s posameznih področij. Vsi sodelujoči so delili mnenje, da ka-dri, ki se zaposlujejo v medijskih in grafičnih podjetjih, potrebuje- jo znanje s širšega področja multi-medijev in da je ta festival idealna možnost za izmenjavo znanj, idej ter medsebojno primerjavo med mladimi.

Prejeli smo nacionalno priznanje jabolka kakovosti za projekt mo-bilnosti dijakov »Multimedijske zadeve« (Multimedia Matters) v programu VŽU Leonardo da Vin-ci 2010, ki ga podeljujeta Mini-strstvo RS za šolstvo in šport in CMEPIUS (Center RS za mobil-nost in evropske programe izobra-ževanja in usposabljanja). Projekt, ki je bil izveden s finančno podpo-ro nacionalne agencije in v sodelo-vanju z oddelkom za audio vizu-alne komunikacije šolskega centra Tampereen ammatiopisto iz Tam-per na Finskem, je bil ocenjen kot drugi najboljši projekt mobilnosti dijakov v Sloveniji v šolskem letu 2008/2009.

Več o projektu »Multimedijske za-deve« si lahko preberete na www.oniinmi.blogspot.com .

Nacionalno priznanje jabolka kakovosti in nagrada za video spot

Prav tako smo prejeli nagrado natečaja za video spot »Ohranja-nje okolja je otročje lahko!«, ki ga v rubriki Podjetniki, mi smo face podeljujeta RTV Slovenija in JAPTI – Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Pri snemanju filma so sodelovali di-jaki tretjih in četrtih letnikov, ki so si med seboj razdelili različna področja nastajanja filma – od ra-

4 informativnidan,11.februar2011 megra@guest.arnes.si

zvoja zamisli, snemanja in osve-tljevanja do končne montaže in finalizacije izdelka. Dijaki so dva-krat gostovali v oddaji, kjer so po-drobneje predstavili svoje delo. V dobrem mesecu, kolikor je minilo od začetka produkcije do finaliza-cije, so dijaki tako na praktičnem primeru projekta spoznali različne vidike nastanka oglasnega spota. Priznanje za doseženo prvo mesto je bilo velika spodbuda, saj je bilo priznanje za kakovostno opravlje-no delo. Spot je objavljen tudi na spletni strani Ministrstva za oko-lje in prostor.

Dijaki naše šole so prejeli kar ne-kaj priznanj in kipec helikopterja. Nagrado za prvo mesto v kate-goriji animacija, drugo mesto v kategoriji tiskane publikacije (ko-ledar) ter grafično oblikovanje in ilustracija (plakat) in tretje mesto v kategoriji spletne predstavitve.

S Festivalom Vetrnica 2010, ki je potekal v Ljubljani, smo bili zelo zadovoljni, zato že pripravljamo nove izzive za naslednji Festival Vetrnica 2011, ki bo potekal v Ma-riboru. Menimo, da je tovrstno so-delovanje izrednega pomena tako na lokalni kot tudi regionalni rav-ni. Dolgoročno želimo s Festiva-lom prodreti tudi na mednarodno področje in k sodelovanju povabiti partnerske šole iz sosednjih držav.

Podrobnosti o Festivalu Vetrnica si lahko preberete na spletni strani www.festivalvetrnica.si

Video oprema, ki jo dijaki upo-rabljajo za terensko delo, pred-stavlja vrhunsko in novo tudi v širšem merilu; od steadicama, ki je danes skorajda standard v holivudski filmski produkciji, DOF adapterja, s katerim je mogoče kamere opremiti s pro-fesionalnimi 35-mm filmskimi objektivi, AJA HD IO kontro-lerja, ki omogoča snemanje v najvišjem 10-bitnem nestisnje-nem vzorčenju, do vrhunske avdio snemalne opreme.

Vse to omogoča dijakom, da delajo na zelo različnih projek-tih (npr. ENG – elektronsko zbi-ranje novic, EFP – elektronsko terensko delo) do snemanja igranih filmov različnih dolžin, dokumentarnih filmov, glasbe-nih video spotov, reklamnih oglasov in predstavitvenih fil-mov.

Koledar 2011 predstavlja delo dijakinje Katje Jemec, ki je s svojim objektivom na kreativen način želela prikazati astrološka znamenja za vsak posamezen mesec.