spoštovani kmetovalci! - semestar.si · jari krmni grah spada tudi med metuljnice. v ponudbi sta...

LET

KORUZA2018

LUCERNA | SONČNICE | SOJA | JARI JEČMEN | KRMNI GRAH

Semestar

2 | SEMESTAR.SI

V letošnjem letu praznuje Poljoprivredni Institut Osijek 140 let obstoja. Ta visok jubilej predstavlja kakovost njihovega dela na področju žlahtnjenja glavnih kmetijskih rastlin, ki so v veliki meri prisotne tudi na naših površinah. Kontinuirano delajo na izboljšanju odpornosti na bolezni in škodljivce, višini pridelka in kakovosti.

V teh 140 letih so ustvarili veliko število sort in hibridov, ki so zelo razširjeni ne samo pri njih in pri nas temveč tudi po svetu. Njihovi strokovnjaki s področja žlahtnjenja sodelujejo tako s strokovnimi službami pri nas kot tudi z vami. Vsako leto se udeležujejo naših dnevov polj in upoštevajo vaša opažanja in nasvete v nadaljnjem delu. To je tudi garancija da se ustvarijo materiali, ki zadoščajo vašim potrebam tako okoli pridelka kot tudi kakovosti. Tako oseben odnos med kmetovalci in Poljopridrednim Institutom Osijek je zagotovilo za kakovostno delo tudi v prihodnosti. Sprememba zunanje podobe njihovih embalaž se sovpada z 140 letnico. Naj vas ne zmoti nova podoba, saj je ostala kakovost enaka oziroma celo boljša.

Hibridi POLJOPRIVREDNEGA INSTITUTA OSIJEK so vedno bolj prisotni na naših njivah. Predstavljajo odlično kombinacijo pridelka, kakovosti in cene. V tem katalogu so predstavljeni rezultati iz letošnjega leta, ki so kljub neugodnim vremenskim razmeram odlični. Treba je poudariti, da v nekoliko sušnejših razmerah dosegajo odlične rezultate, saj so genetsko prilagojeni takšnim razmeram.

VSI HIBRIDI SO TRETIRANI PROTI STRUNAM S PRIPRAVKOM FORCE CS 20 GRATIS!

Spoštovani kmetovalci!

Silaža cele rastline

Zrnje

Stay GREEN

Začetna rast

Odpornost na sušo

Višina rastline

SEMESTAR.SI | 3

SOJA, kot zanimiva metuljnica, se vse več pojavlja na naših njivah. V naši ponudbi so tri sorte

LUCIJA, KORANA in IKA, ki so primerne za naše klimatske razmere. Dajejo odlične pridelke z visoko vsebnostjo beljakovin in predstavljajo odlično krmo za živali, poleg tega pa fiksirajo v tla tudi velike količine dušika in izboljšujejo rodovitnost tal.

JARI KRMNI GRAH spada tudi med metuljnice. V ponudbi sta dve sorti GOLD in URAN. Uporabljata se za zrnje in predstavljata odlično beljakovinsko krmilo. Pred sojo imata prednost, da ju ni treba termično obdelati.

LUCERNA OS 99 panonski tip z visokimi pridelki, kakovostjo in hitro regeneracijo po košnji. Odlično prenaša sušo in se priporoča za setev na lažjih tleh ki jih redno prizadene suša. Odlikuje jo tudi nizka setvena norma, ker se koreninski šopi dobro razrastejo.

V letošnjem letu smo v MAGNUM TRETIRANJE dodali še SLAVOL S, ki je rastni stimulator in spodbudi hitrejši in izenačen vznik tudi v neugodnih razmerah, močnejši koreninski sistem in močnejšo rastlino v začetnih fazah rasti.

MAXIM XL 035 FS – fungicid

FORCE CS 20 – insekticid

MESUROL FS 500 – odvračalo za ptice

SLAVOL S – rastni stimulator

MAGNUM TRETIRANJE

Celoten sortiment POLJOPRIVREDNEGA INSTITUTA OSIJEK je GSO free in dokaz, da se tudi s klasičnim žlahtnjenjem doseže VISOKE PRIDELKE, ODPORNOST in KAKOVOST.

Ob 140 letnici POLJOPRIVREDNEGA INSTITUTA OSIJEK OSTAJA CENA NESPREMENJENA kljub izboljšani ponudbi.

V tem katalogu je predstavljen hibrid sončnic LUKA.

Gre za hibrid sončnic, ki ima vsebnost maščob preko 50% in tako odličen izkoristek pri stiskanju olja.

OS 378DRAVA 404

4 | SEMESTAR.SI

Stabilnost in visoki pridelki

OS 3

78

FAO 350 Hiter in enakomeren vznik in mladostni razvoj.

Odlična odpornost na lom in poleganje.

Storž je krajši, cilindrično oblikovan in dobro

nasajen na rastlini.

16 – 18 vrst zrnja v tipu trde zobanke.

Odlično sprošča vlago.

Visoka tolerantnost na bolezni storža.

Namenjen predvsem za proizvodnjo suhega zrnja

in silaže iz mletega zrnja.

OS 3

98

FAO 390 Odlično prenaša rane roke setve.

Rastlina srednje visoka z visoko odpornostjo na lom in poleganje.

Močno razvit koreninski sistem, zaradi česar je primeren tudi za proizvodnjo na lažjih tleh.

Storž je nižje nasajen na rastlini, srednje velik in cilindrično oblikovan.

16 – 18 vrst zrnja v tipu zobanke.

Visoka toleranca na najbolj razširjene bolezni in škodljivce.

Namenjen za proizvodnjo suhega zrnja, siliranega zrnja in silaže iz cele rastline.

Zelo prilagodljiv na različne pogoje proizvodnje.

Odlično sprošča vlago

Pridelovalec Vlaga %

Svež pridelek

Pridelek s 14% vlage

Gaberc Rajko, Stara Nova Vas 21,5 17.424 15.904


Svež pridelek



GRATIS GRATIS

SEMESTAR.SI | 5

Izražen ima stay green efekt

OSSK

403

FAO 410 Odlično prenaša rane roke setve.

Rastlina je čvrsta, visoka in odporna na lom in

poleganje.

Storž je valjasto oblikovan z globokim zrnjem.


Visoka toleranca na najbolj razširjene bolezni

in škodljivce.

Ob redkejšem sklopu tvori po dva storža.

Primeren za setev na slabših tleh tudi z nekoliko

nižjim pH.

Odlična odpornost na lom in poleganje

DRAV

A 40

4

FAO 420 Hiter in enakomeren vznik in mladostni razvoj.

Rastlina je visoka, bujno olistana z izraženim stay green efektom.

Storž je velik, cilindrične oblike dobro zapolnjen.



Vsestransko uporaben (suho zrnje, siliranje mletega zrnja, storžev in silaže iz cele rastline).

Dobro sproščanje vlage v fiziološki zrelosti.


Svež pridelek


Pečar Vinko, (Črna Vas) 22,1 18.352 16.623


Svež pridelek



GRATIS GRATIS

6 | SEMESTAR.SI

Odlična prilagodljivosti in visoki pridelki

TOM

ASOV

FAO 450 Rastlina visoka, stabilna z odlično odpornostjo na

lom in poleganje.

Bujno olistana z močno izraženim stay green efektom.

Daje visoke pridelke kakovostne silaže in zrnja.

Močno razvit in globok koreninski sistem omogoča boljše izkoriščanje hranil in vlage v tleh.

Storž je velik odlično zapolnjen in nižje nasajen na rastlini.

14 – 16 vrst v tipu zobanke, rdečkasto obarvan na osnovi.

Povečana tolerantnost na neugodne vremenske pogoje (visoke temperature in pomanjkanje vode).


Svež pridelek




Svež pridelek


Černe Franc, Razvanje 28,9 15.210 12.574

Visoka in bujno olistana rastlina

OSSK

515

FAO 490 Močno razvit koreninski sistem in visoka

toleranca na poleganje.

Odličen stay green efekt.

Storž je velik, cilindrične oblike.


Daje visoke pridelke silaže z visoko vsebnostjo

zrnja v silaži in s tem tudi odlično prebavljivostjo.

GRATIS GRATIS

SEMESTAR.SI | 7

OSSK

617

FAO 610

HIBRIDA ZA POSEBNE NAMENE

DOBAVA SAMO PO NAROČILU.

DOBAVA SAMO PO NAROČILU.

Visoka rastlina z močno razvitim koreninskim sistemom in odpornostjo na poleganje.

Bujno olistana rastlina z močno izraženim stay green efektom.



Visoki pridelki kakovostne silaže iz cele rastline.

Za Primorsko primeren tudi za zrnje.

Visok pridelek in tolerantnost na sušo.

Rastlina srednje visoka, čvrsta in stabilna.

Globok in močno razvit koreninski sistem.

Visoka tolerantnost na sušne pogoje.

Odlična prilagodljivost na tla in vremenske pogoje.

Visoki pridelki zrnja in visoka kakovost pokovke.

Zrnje je oranžne barve in srednje veliko

(48 – 52 zrn/10g).

Metuljasta oblika pokovke, volumen pokovke

(39 – 42 cm3/g).

Visoka toleranca na razširjene bolezni in škodljivce.

Srednje zgodnja sorta z visokim pridelkom.

Rastlina srednje visoka, bujno olistana.

Srednje zgodnji hibrid sladke koruze z vegetacijo 80 – 82 dni od vznika do spravila.

Visok in kakovosten pridelek zrnja.

Storž je izenačen, dolžine 18 cm, cilindrično oblikovan z 18 – 20 vrst zrnja in dobro ovit z ličjem.

Namenjen je za svežo uporabo in industrijsko predelavo.

Hiter vznik in mladostni razvoj.

Zelo prilagodljiv.Storž je cilindrične oblike


Svež pridelek



Reko

rder

sila

že 2

017

GRATIS

Koruza pokovka FAO 500

Sladka koruza FAO 200

OS 255 SU

OSSK 504 PC

8 | SEMESTAR.SI

Uporaba: za proizvodnjo sena in silaže

OS 9

9

LUCERNA Dolžina vegetacije: srednje zgodnja

Rastlina: visoka, temno zelena, bujno olistana z odlično odpornostjo na poleganje

Barva cvetov: temno vijolična

Uporaba: dobra prenaša intenzivno košnjo

Prilagodljivost: tolerantnost na sušo in nizke temperature

Pridelek: visok preko 20 ton sena na hektar z 23 % beljakovin v SS (preko 3,5 t/ha)

Rok setve: 15.3. do 30.4 in 1.8. do 15.9.

Absolutna masa: 1,9 g

Priporočena gostota setve: 350 – 400 rastlin/m2

Setvena norma: 15 – 18 kg/ha

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE LUCERNE

TLA: Optimalna so srednje težka do lahka tla s ph 6 – 7 na katerih vzdrži lucernišče do 6 let. Na težjih z ph 5 ali manj pa v povprečju 2 – 3 leta. Slabo prenaša visoko podtalnico saj dosežejo korenine v dveh letih globino 1,5 m.

KOLOBAR:: Zelo dober predposevek in zapusti bogata in strukturna tla.

OBDELAVA TAL: Oranje 30 – 40 cm globine in predsetvena obdelava da dobimo mrvičasto strukturo.

GNOJENJE:: V tla zaorjemo 400 kg N:P:K 7:20:30. Ob setvi dodamo 300 kg N:P:K 15:15:15. To je zadostna količina gnojila za celoten življenjski ciklus lucerne.

SETEV: Setev spomladi ali jeseni do 15.9. tako da pred mrazom doseže višino 10 cm. Lahko z žitno sejalnico plitvo nekje do globine 1 – 2 cm v količini 15 – 18 kg/ha. Seme obdelamo z Rizolom za lucerno (vsebuje nitrifikacijske bakterije). Pospeši vznik in pospeši simbiozo in s tem tvorbo dušika. Vznikne nekje v 7- ih dneh. Po setvi ne valjati površine.

ZAŠČITA:: Pred pleveli

SPRAVILO: Košnja 4 – 5 krat na leto pred cvetenjem. Prvi in zadnji odkos siliramo ostale pa sušimo. Pridelek je nekje 60 – 100 t sveže mase oziroma 12 – 20 t SS na leto in beljakovin 2500 – 4000 kg/ha leto.

SEMESTAR.SI | 9

Hibrid z visoko vsebnostjo olja

LUKA

HIBRID Dolžina vegetacije: 110 – 115 dni

Rastlina: višina 150 – 170 cm, odporna na

poleganje.

Privlačnost za opraševalce: visoka proizvodnja

nektarja in cvetnega prahu, dobra oplodnja tudi v

neugodnih vremenskih pogojih.

Tolerantnost na bolezni: zelo visoka (Phomopsis

helianthi, Sclerotinia sclerotiorum, Botrytis

cinerea).

Genetski potencial: 5-5,5 t/ha

Vsebnost olja: nad 52%

Prilagodljivost: visoki pridelki zrnja in olja tudi v

slabših vremenskih pogojih (tolerantnost na sušo).

GSOFREE

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE SONČNIC

TLA: Globoka strukturna tla z dosti organske mase rahlo

kisla do nevtralna.

KOLOBAR: 5 – 6 letni (optimalno), odlična predkultura so strna žita (pšenica). Sončnice so dobra predkultura za pšenico in koruzo.

OBDELAVA TAL: Plitvo zaoravanje žetvenih ostankov pri ranejši predkulturi in globoko jesensko oranje.

GNOJENJE: Potrebuje dosti dušika in fosforja. Kalij zelo dobro izkorišča iz tal. Fosfor je pomemben za tvorbo generativnih organov, cvetenje in oplodnjo. Na srednje založenih tleh je treba zagotoviti: dušika 100 kg/ha, fosforja 120 kg/ha, kalija 140 kg/ha. V jeseni se ob oranju doda polovica kalija in fosforja in 20% količin dušika. Ostalo se doda ob predsetveni obdelavi. V času vegetacije priporočamo uporabo Slavola (poveča količino in kakovost pridelka).

SETEV: Ko so tla ogreta na 8°C (20.4 – 15.5), globina na 5 cm (maksimalno 8 cm). Setev se opravi s koruzno sejalnico. Medvrstna razdalja 70 cm in v vrsti 22 cm.

ZAŠČITA: Pred pleveli.

SPRAVILO: S kombajnom, ko spodnji del glave porjavi. Seme je treba posušiti pod 10%, še bolje pa pod 8%, ker ima veliko vsebnost olja in se lahko kvari. Po spravilu poškropimo njivo z Unikerjem za hitrejšo razgradnjo žetvenih ostankov.

10 | SEMESTAR.SI

MAT

EJ

JARI DVOREDNI JEČMEN

Dolžina vegetacije: zgodnja

Višina (cm): 66

Pridelek: Visok

Odpornost na nizke temperature: Odlična

Odpornost na sušo: Odlična

Odpornost na poleganje: Odlična

Odpornost na bolezni: Odlična

Hektoliterska masa (kg): nad 70

Masa 1000 zrn (g): 50

Optimalni rok setve: 1.2 – 15.3

Priporočena norma setve kaliva zrna/m2: 400 - 450

Priporočena setvena norma (kg/ha): 200 – 225 kg/ha

Visoka rodnost, kakovost in prilagodljivost

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE JAREGA JEČMENA

TLA: Kakovostna strukturna tla, kjer ne zastaja voda in je pH preko 5.8 (optimalno je 6,5 – 7,2).

KOLOBAR:: odličen predposevek so enoletne metuljnice (soja grah), krompir, sončnice, ne priporoča se setev za strnimi žiti in večletnimi DTM.

OBDELAVA TAL: Žetvene ostanke poškropimo z Unikerjem 5l/ha in zaorjemo v tla. Spomladi opravimo predsetveno obdelavo tal da ustvarimo fino mrvičasto strukturo da omogočimo čim boljši in hitrejši vznik.

GNOJENJE: Jari ječmen porabi za 100 kg pridelka zrnja z slamo 1,5 – 2,5 kg N, 0,8 – 1,2 kg P2O5 in 2 – 2,5 kg K2O.

Zaorjemo 300 kg /ha NPK formulacije 7:20:30, pred setvijo zadelamo v tla 150 kg/ha NPK 15:15:15 in 200 kg/ha KAN-a v fazi razraščanja.

Brez jesenskega gnojenja pa damo 600 kg/ha NPK 15:15:15 in dognojimo z 150 -200 kg/ha KAN-a.

SETEV: Optimalni rok setve je med 1.2 in 15.3. z setveno normo 200 – 225 kg/ha certificiranega semena (400 - 450 kalivih zrn/m2). Globina setve je 3 – 4 cm. Setev se opravi z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5 cm. Pri kasnejših rokih setve moramo povečati setveno normo.

ZAŠČITA: Zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev.

SPRAVILO: Z žitnim kombajnom, ko je vlaga pod 14%. Zrelost se nekje sovpada z zrelostjo pšenice. Višina pridelka je odvisna od pravočasne setve in od intenzivnosti agrotehnike.

SEMESTAR.SI | 11

Pridelovalec Vlaga % Pridelek v kg/ha

Slavko Krpič, Gornji Slaveči 14,0 3.819

LUCI

JA

SOJA 0/00 Barva cvetov: vijolična Barva dlačic: rumena Rastlina: srednje visoka, čvrsta, odporna na poleganje,

optimalna višina prve plodne etaže. Stroki: čvrsti, odporni na pokanje v času zrelosti,

velik delež strokov s štirimi zrni po rastlini. Tolerantnost na glavne bolezni: visoka Tolerantnost na sušo: dobro prenaša visoke

temperature v času oplodnje in nalivanja zrnja. Potencial rodnosti: zelo visok za zgodnji sortiment;

do 5 t/ha Kakovost zrnja: beljakovine do 42%,

vsebnost olja 22 - 23% Prilagodljivost: široka; hiter in izenačen vznik in

mladostni razvoj ob nižjih temperaturah in težjih tleh. Optimalni rok setve: začetek maja Setvena norma: 135 – 145 kg/ha Priporočen sklop: 600.000 – 700.000 rastlin/ha

Kraljica zgodnjega sortimenta

KORA

NA

SOJA 00 Zrelostni razred: 00 Barva cvetov: vijolična Barva dlačic: rumena Rastlina: srednje visoka, čvrsta, odporna na poleganje,

optimalna višina prve plodne etaže. Stroki: čvrsti, odporni na pokanje v času zrelosti. Tolerantnost na glavne bolezni: visoka, posebej

še na belo gnilobo stebla (Sclerotinia sclerotiorum). Tolerantnost na sušo: dobro prenaša visoke

temperature v času oplodnje in nalivanja zrnja. Potencial rodnosti: zelo visok za zgodnji sortiment;

do 5 t/ha. Kakovost zrnja: beljakovine do 42%, vsebnost olja

22 - 23%. Prilagodljivost: široka Optimalni rok setve: začetek maja Setvena norma: 135 – 145 kg/ha Priporočen sklop: 600.000 – 700.000 rastlin/ha

Najzgodnejša OS sorta

GSOFREE

GSOFREE



12 | SEMESTAR.SI

IKA

SOJA 0/1 Zrelostni razred: 0/1 Barva cvetov: vijolična Barva dlačic: siva Rastlina: srednje visoka, odporna na poleganje,

optimalna višina prve plodne etaže Stroki: čvrsti, odporni na pokanje v času zrelosti Tolerantnost na bolezni: zelo visoka Tolerantnost na sušo: dobro prenaša visoke

temperature v času oplodnje in nalivanja zrnja Potencial rodnosti: preko 5 t/ha Kakovost zrnja: beljakovine 39 – 41%, vsebnost olja

20 – 22% Prilagodljivost: široka, stabilni pridelki v različnih

pogojih proizvodnje Optimalni rok setve: v začetku maja Setvena norma: 100 – 120 kg/ha Priporočen sklop: 580.000 – 600.000 rastlin/ha

Visoko rodna sorta

GSOFREE

TEHNOLOGIJAPRIDELAVE SOJE

TLA: Globoka strukturna tla z dosti organske mase in urejenim vodno zračnim režimom, pH 6,8 - 7.

KOLOBAR: 2- 4 letni, odlična predkultura so strna žita (pšenica) in koruza. Soja je odlična predkultura za številne posevke.

OBDELAVA TAL: Globoko jesensko oranje in spomladanska predsetvena obdelava.

GNOJENJE: Potrebe po hranilih se povečujejo od cvetenja, tvorbe strokov in nalivanja zrnja. Maksimalne količine dušika so potrebne v fazi cvetenja in formiranja strokov, fosforja in žvepla pa v času formiranja in nalivanja zrnja. Za formiranje 100 kg SS potrebuje 6 – 9 kg dušika, 4 kg fosforja in 4 kg kalija. Na rodovitnih tleh se z gnojenjem doda 30 – 60 kg dušika, 60 – 90 kg fosforja in 40 – 60 kg kalija. Preostanek dušika se zagotovi s pravilno bakterizacijo. Na slabših in težjih tleh se doda 60 – 100 kg dušika, 90 – 120 kg/ha fosforja in 100 – 120 kg/ha kalija. V času vegetacije priporočamo uporabo Slavola za povečanje pridelka in kakovosti zrnja.

SETEV: Ko so tla ogreta na 8°C - 10°C do globine 8 cm, to je v času setve koruze, ker ima podobne temperaturne zahteve za kalitev. Nekaj dni pred setvijo seme obdelamo z Rizolom za sojo. Pospeši vznik in vzpostavi simbiozo z nitrifikacijskimi bakterijami in s tem tvorbo dušika. Setev z žitno sejalnico: zapremo vsako drugo enoto na medvrstno razdaljo 25 cm (kemično zatiranje plevelov).

Setev s koruzno sejalnico na medvrstno razdaljo 70 cm nato, marker prestavimo za 5 cm in zravem posejemo še eno vrsto (mehansko in kemično zatiranje plevelov). V vsakem primeru pa posejemo 65 - 70 kalivih zrn/m2. Seme na njivi pred setvijo tretiramo z nitrifikacijskimi bakterijami za vzpostavitev simbioze za tvorbo dušika.

ZAŠČITA: Medvrstna kultivacija, ko so vidne vrste. Kemična zaščita pred škodljivci, boleznimi in pleveli.

SPRAVILO: Z žitnim kombajnom z do 50% manjšo močjo kot pšenico. Optimalno je, ko je vlaga med 14 in 16%. Po spravilu poškropimo njivo z Unikerjem za hitrejšo razgradnjo žetvenih ostankov.



SEMESTAR.SI | 13

Uporaba: proizvodnja suhega zrnja

URAN

JAR

I

KRMNI GRAH Dolžina vegetacije: srednje pozni

Visok genetski potencial rodnosti. Povečana je odpornost na najpomembnejše bolezni in poleganje. Višina rastline: 60 – 80 cm (kratki internodiji na spodnjem delu).

List je normalno oblikovan. Stroki se nahajajo predvsem na zgornji tretjini rastline, kar zmanjšuje izgube ob spravilu.

Zrnje je srednje veliko, okroglo, rumene barve in odlične kakovosti (24 – 26% beljakovin).

Optimalni rok setve: sredina marca do sredine aprila.

Povprečni pridelek: 3,5 – 4,5 t/ha

Absolutna masa (masa 1000 zrn): 200 – 220 g

Priporočena gostota setve: 1.000.000 – 1.300.000 rastlin/ha

Uporaba: proizvodnja suhega zrnja

GOLD

JAR

I

KRMNI GRAH Dolžina vegetacije: srednje zgodnja

Visok genetski potencial rodnosti. Povečana je odpornost na najpomembnejše bolezni in poleganje. Višina rastline: 50 – 70 cm (indeterminiran tip rasti kratkih internodijev).

List je vitičast od najzgodnejših faz in omogoča povezovanje rastlin med seboj in s tem se preprečuje poleganje posevka. Stroki se nahajajo predvsem na zgornji tretjini rastline. Zrnje je srednje veliko, okroglo in odlične kakovosti (23 – 25% beljakovin).

Optimalni rok setve: sredina marca do sredine aprila.

Povprečni pridelek: nad 3,5 t/ha

Absolutna masa (masa 1000 zrn): 170 – 200 g

Priporočena gostota setve: 1.000.000 – 1.300.000 rastlin/ha

14 | SEMESTAR.SI

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE JAREGA KRMNEGA GRAHATLA: Globoka strukturna tla. Dobro uspeva na lažjih peščeno-ilovnatih tleh.

KOLOBAR: 3 – 4 letni, odličen predposevek za strna žita in okopavine. Dobri predposevk so sončnice, strna žita in koruza. Ugodno vpliva na povečanje pridelka naslednje kulture od 10 – 30%.

OBDELAVA TAL: Jesensko globoko oranje in predsetvena obdelava.

GNOJENJE: Z gnojenjem se doda 40 – 80 kg/ha dušika, 70 – 80 kg/ha fosforja in 80 – 120 kg/ha kalija. Fosfor in kalij se dodata ob osnovni obdelavi tal, dušik pa 2 – 3 tedne pred setvijo.

SETEV: Med 20.2 in 30.3. je setvena norma 200 – 250 kg/ha. Globina setve je 4 – 6 cm. Seme obdelamo z Rizolom za grah (nitrifikacijske bakterije) s katerim spodbudimo hitrejši vznik in vzpostavitev simbioze za tvorbo dušika. Setev se opravi z žitno sejalnico z zaprtjem vsake druge enote. Medvrstna razdalja 25 cm.

SPRAVILO: Konec junija – konec julija, ko ima zrnje 13 – 15% vlage z žitnim kombajnom s 600 obrati bobna. Zrnje se uporablja kot beljakovinsko krmilo brez termične obdelave. Po spravilu poškropimo žetvene ostanke z Unikerjem za hitrejšo razgradnjo žetvenih ostankov.

SEMESTAR.SI | 15

Pridelovalec Pridelekkg/ha

Število rastlin/ha

Šmid Aleš, Mlače 95.238 85.800Pernat Andrej, Zgornja Gorica 94.094 94.094Rižnik Maks, Janževski Vrh 90.189 100.200Rakun Ivan, Rečica ob Paki 85.800 85.800Arzenšek Nejc, Šoštanj 84.942 77.220Videčnik Branko, Gaberke 82.940 82.940Horvat Marija, Sakušak 80.366 77.220Capuder Franc, Prapreče 80.080 77.220Karničnik Igor, Prekopa 79.508 68.640Kavčič Anka, Spodnja Ščavnica 79.222 88.660Priteržnik Peter, Šmartno pri Sl. Gradcu 78.824 73.480Grabar Martin, Plitvički Vrh 77.792 82.940Neuvirt Bojan, Nasova 77.506 74.360Šantl Ivan, Jakobski dol 76.362 80.080Žlebnik Jože, Grušovlje 76.362 68.640Ločan Damjan, Topolšica 74.360 91.520Uratnik Edi, Braslovče 72.168 81.480Kolar Anton, Polzela 72.072 77.220Žogan Matej, Bodrišna vas 72.070 60.060Vogrin Vojko, Jakobski Dol 68.640 77.220Zorman Tone, Pameče 67.782 85.800Jaušovec Tomaž, Nasova 65.780 77.220Očko Tomaž, Žiče 64.922 91.520Skodlar Peter, Brezovica 64.921 62.920Šenk David, Primskovo 64.800 104.000Černe Franc, Razvanje 64.064 85.800Arzenšek Nejc, Šoštanj 64.061 82.940Rečnik Bojan, Žiče 60.346 71.500Žerjav Davorin, Žerjavci 59.488 77.220Šnajder Marko, Zgornji Jakobski Dol 57.772 65.780Bitenc Primož, Zgornje Pobrežje 57.200 85.800Končina Peter, Polje pri Tržišču 57.198 77.220Fabijan Vlado, Drankovec 55.484 77.220Pleteršek Zvonka, Dobrovce 54.912 82.940Turk Andrej, Roje 54.054 94.380Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 54.052 65.780Blekač, Rečica ob Savinji 52.624 88.660Herič Janez, Sladka Gora 51.194 82.940Brezner Jure, Rogoza 49.478 94.380Pernat Andrej, Zgornja Gorica 49.192 77.220Markuš Boštjan, Jakobski Dol 49.190 82.940Kos Branko, Matrinja Vas 44.330 74.360Junc Franc, Pristava pri Šentjerneju 44.044 77.220Stadler Janez, Bistrica ob Sotli 42.900 41.500

DRAVA 404 FAO 420


Število rastlin/ha

Karničnik Igor, Prekopa 76.362 88.660Šenk David, Primskovo 71.200 92.000Somer Marta, Lešane 68.068 65.780Kavčič Anka, Spodnja Ščavnica 65.208 88.660Žerjav Davorin, Žerjavci 63.206 71.500Pivec Branko, Draža Vas 62.920 77.220Černe Franc, Razvanje 58.916 77.220Neuvirt Bojan, Nasova 57.200 74.360Skodlar Peter, Brezovica 53.482 60.060Blekač, Rečica ob Savinji 50.050 91.520Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 49.478 71.500Preložnik Vlado, Podova 48.620 71.500Fabijan Vlado, Drankovec 48.618 74.360Očko Tomaž, Žiče 43.758 65.780

OS 378 FAO 350


Število rastlin/ha

Karničnik Igor, Prekopa 84.656 91.520Skodlar Peter, Brezovica 77.220 68.640Videčnik Branko, Gaberke 74.074 85.800Pintarič Natalija, Zbigovci 72.930 88.660Rečnik Bojan, Žiče 72.644 80.080Klavž Marko, Požeg 71.500 68.640Pleteršek Zvonka, Dobrovce 69.784 74.360Žlebnik Jože, Grušovlje 69.212 80.080Kolar Anton, Polzela 68.640 85.800Žerjav Davorin, Žerjavci 68.638 71.500Rincinger Tomaž, Lešane 67.782 77.220Uratnik Edi, Braslovče 65.960 85.360Kavčič Anka, Spodnja Ščavnica 65.208 88.660Černe Franc, Razvanje 64.922 74.360Markuš Boštjan, Jakobski Dol 63.778 88.660Žnidar Janez, Dolga Gora 61.204 102.960Šnajder Marko, Zgornji Jakobski Dol 58.344 77.220Pivec Branko, Draža Vas 56.056 82.940Neuvirt Bojan, Nasova 55.484 77.220Brglez Jožica, Draža Vas 54.054 80.080Tropenauer Oto, Lešane 52.624 77.220Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 49.192 65.780Junc Franc, Pristava pri Šentjerneju 38.324 74.360

OS 398 FAO 390

SILAŽA 2017

16 | SEMESTAR.SI


Število rastlin/ha

Šmid Aleš, Mlače 89.804 77.220

Priteržnik Peter, Šmartno pri Sl. Gradcu 84.168 73.480

Pivec Boris, Kraberk 83.512 82.940

Žlebnik Jože, Grušovlje 80.938 85.800

Uratnik Edi, Braslovče 80.704 85.360

Klavž Marko, Požeg 80.080 77.220

Neuvirt Bojan, Nasova 77.792 85.880

Videčnik Branko, Gaberke 77.220 82.940

Rečnik Bojan, Žiče 76.362 80.080

Žnidar Janez, Dolga Gora 74.932 85.800

Capuder Franc, Prapreče 72.930 68.640

Černe Franc, Razvanje 68.640 80.080

Tropenauer Anton, Plitvica 64.636 82.940

Preložnik Vlado, Podova 63.492 74.360

Pintarič Natalija, Zbigovci 60.632 88.660

Pivec Branko, Draža Vas 55.484 77.220

Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 51.766 71.500

Žogan Matej, Bodrišna vas 51.766 60.060

Turk Andrej, Roje 49.764 82.940

Zorman Tone, Pameče 48.620 80.080

Jaušovec Tomaž, Nasova 45.760 68.640

Brezner Jure, Rogoza 43.472 82.940

Stadler Janez, Bistrica ob Sotli 43.186 68.640

Kos Branko, Matrinja Vas 37.466 74.360

Pleteršek Zdenka, Razvanje 35.178 85.800

Junc Franc, Pristava pri Šentjerneju 31.460 77.220


Število rastlin/ha




Rakun Ivan, Rečica ob Paki 81.244 85.800


Povh Franc, Loče 79.508 71.500

Arzenšek Nejc, Šoštanj 78.650 82.940





Rančigaj Ivo, Gomilsko 70.356 80.080


Tropenauer Anton, Plitvica 69.784 74.360

Rincinger Tomaž, Lešane 68.926 77.220




Bitenc Primož, Zgornje Pobrežje 61.776 68.640


Sagadin Ivan, Zlatoličje 59.488 62.920


Šnajder Marko, Zgornji Jakobski Dol 57.200 60.060

Pernat Andrej, Zgornja Gorica 52.338 74.360



Kos Branko, Matrinja Vas 46.904 76.680

Junc Franc, Pristava pri Šentjerneju 45.188 88.600


OSSK 403 FAO 410 OSSK 515 FAO 490

SEMESTAR.SI | 17


Število rastlin/ha

Rižnik Maks, Janževski Vrh 110.220 90.180



Arzenšek Nejc, Šoštanj 87.516 71.500



Bitenc Primož, Zgornje Pobrežje 79.794 71.500




Rakun Ivan, Rečica ob Paki 77.506 71.500





Vogrin Vojko, Jakobski Dol 68.068 71.500

Sagadin Ivan, Zlatoličje 67.469 62.920


Herič Janez, Sladka Gora 62.920 82.940

Brglez Jožica, Draža Vas 62.916 77.220

Štamcar Mitja, Martinja Vas 62.348 74.360


Nanut Marjan, Vrtojba 58.344 65.780



Rustja David, Skrilje 53.196 94.380

Šnajder Marko, Zgornji Jakobski Dol 52.052 77.220

Hrovatin Jordan, Ozeljan 42.042 80.080


Število rastlin/ha

Rižnik Maks, Janževski Vrh 94.520 86.840














Arzenšek Nejc, Šoštanj 74354 77.220

Šenk David, Primskovo 72.000 122.000

Pleteršek Zvonka, Dobrovce 66.638 77.220



Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 57.486 74.360

Turk Andrej, Roje 55.198 74.360


Štamcar Mitja, Martinja Vas 48.734 82.940

OSSK 617 FAO 610 TOMASOV FAO 450



LUCIJA



KORANA



IKA

SOJA 2017

18 | SEMESTAR.SI

ZRNJE 2017


Sveže zrnje

Suho zrnje v kg/ha



Damjan Kuzma, Skakovci 21,3 15.802 14.406

Tropenauer Franc, Nasova 29,0 16.778 13.852

Srečko Prendl, Gaberje 23,1 15.411 13.780

Dejan Sarjaš, Gaberje 20,6 14.815 13.678

KIS - IC Jable 25,65 14.300 12.363

Biotehniška šola Ptuj 24,2 13.950 12.290


Bojan Neuvirt, Nasova 30,3 12.722 10.311

Stiplošek Edvard, Sela 25,4 11.300 9.802

Davor Bauman, Rače 22,0 8.955 8.123

Biotehniška šola Rakičan 24,0 7.111 6.370

OS 378 FAO 350


Sveže zrnje

Suho zrnje v kg/ha

Gaberc Rajko, Stara Nova Vas 20,8 18.465 17.005Srečko Prendl, Gaberje 23,4 17.148 15.273Pečar Vinko, (Črna Vas) 23,1 16.922 15.131Štefan Bertalanič, Gornji Slaveči 23,8 16.303 14.445Dejan Sarjaš, Gaberje 20,3 14.815 13.730Tropenauer Franc, Nasova 29,4 16.397 13.461Černe Franc, Razvanje 26,5 15.470 13.221Biotehniška šola Ptuj 25,7 14.150 12.230Bojan Neuvirt, Nasova 26,6 11.829 10.096Stiplošek Edvard, Sela 27,6 11.150 9.387Davor Bauman, Rače 25,2 8.884 7.727Biotehniška šola Rakičan 26,1 8.338 7.310

OS 398 FAO 390


Sveže zrnje

Suho zrnje v kg/ha


Srečko Prendl, Gaberje 23,9 16.346 14.464




OSSK 403 FAO 410


Sveže zrnje

Suho zrnje v kg/ha



OSSK 515 FAO 490


Sveže zrnje

Suho zrnje v kg/ha



Biotehniška šola Rakičan 28,3 9.064 7.772

OSSK 617 FAO 610


Sveže zrnje

Suho zrnje v kg/ha



Štefan Bertalanič, Gornji Slaveči 25,9 16.400 14.131

Dejan Sarjaš, Gaberje 21,1 15.213 13.957



TOMASOV FAO 450


Sveže zrnje

Suho zrnje v kg/ha

Gaberc Rajko, Stara Nova Vas 22,8 17.216 15.454Damjan Kuzma, Skakovci 21,3 16.228 14.850Srečko Prendl, Gaberje 23,1 15.143 13.541Černe Franc, Razvanje 26,5 15.535 13.277Dejan Sarjaš, Gaberje 20,5 12.830 11.860Bojan Neuvirt, Nasova 27,7 12.387 10.414Biotehniška šola Rakičan 23,7 10.086 8.943Stiplošek Edvard, Sela 25,9 8.612 7.420

Drava 404 FAO 420

SEMESTAR.SI | 19

Neglede na to, da je Slovenija zelo travnata dežela, velik odstotek molznic v svojem dnevnem krmnem obroku dobi koruzno silažo. V Sloveniji se koruzo za silažo v veliki večini primerov silira prepozno. Razlog za to so novi hibridi s poudarjenim efektom dolgozelenosti ali tako imenovanim »Stay Green« efektom, ki največkrat zavedejo starejše kmetovalce, ki so bili vajeni, da mora biti koruznica že skoraj suha predno se koruzo silira. Koruza za silažo mora biti še zelena, ko se jo silira, saj je optimalna vsebnost suhe snovi v koruzni silaži med 30-33%.

V kolikor siliramo prepozno imamo lahko velike težave pri tlačenju silosa. Da določimo optimalen čas za siliranje koruze ni dovolj le obisk njive in pregled enega storža z roba njive. Za pravilno odločitev, kdaj bomo silirali, je potrebno opraviti več pregledov znotraj ene njive, da dobimo dejansko stanje, kako je koruza dozorela. Zavedati se je potrebno, da koruza dnevno izgubi od 0,5 do 0,6% vlage na dan, po tem ko doseže 30% sušino, v primeru hude vročine je lahko ta odstotek še višji.

Pri spravilu koruze za silažo je zelo pomembno tudi s kakšnim strojem jo siliramo. Priporočljivo je uporabiti samohodne silažne kombajne, kjer to teren dopušča. V kolikor te možnosti nimamo, moramo poskrbeti, da bodo traktorski kombajni pravilno vzdrževani in nastavljeni. Pri višini rezi se velikokrat pojavi problem, ker nekateri kmetje žanjejo prenizko. S tem v silos vozijo spodnje dele rastlin, ki so zelo slabo prebavljivi. Višje kot se koruza žanje, kakovostnejša je kasneje silaža v silosu. Višina rezi naj bo vsaj 40 cm, saj od nekakovostne krme krave ne dajejo mleka. Dolžino rezi določamo na podlagi sušine in stroja s katerim siliramo. Teoretične dolžine rezi so lahko od 6-25 mm. Če imamo koruzo, ki ima optimalno sušino (30-33%) potem je lahko rez nastavljena tudi na 20 mm, vendar je potrebna previdnost v silosu da se masa dobro stlači. Če smo s siliranjem zamudili in se je koruza preveč posušila, se poslužujemo čim krajše rezi. Bolj suho maso je zelo težko stlačiti, prav tako pa je takšna silaža zelo občutljiva na naknadno fermentacijo. Po odprtju silosa takšne silaže hitro zaplesnijo in se pričnejo greti, še posebej, če nimamo dovolj velikega dnevnega odvzema, ki bi naj v poletnih mesecih

znašal vsaj 30 cm na dan po celotni širini silosa. Če vemo, da smo s siliranjem zamudili se je priporočljivo poslužiti silirnih dodatkov, ki nam pripomorejo k stabilnejši silaži po odprtju silosa.

Sama tehnika siliranja v koritastih silosih je različna, a vendar le ena prava. Pravilno siliranje je v obliki črke U, gledano po širini silosa, saj s tem zagotovimo primerno zbitost mase tudi ob steni. Pri siliranju pazimo, da plasti silaže niso večje od 15 cm, saj le na ta način zagotovimo čim boljšo zbitost silirane mase (vsaj 250 kg SS/m3). Zelo priporočljivo je uporabljati pod folijo, saj ta znatno pripomore k dobremu tesnjenju in prepuščanju zraka. V kolikor ne moremo posilirati vse koruze naenkrat zaradi takšnih in drugačnih razlogov, je potrebno silos obvezno po končanem siliranju in tlačenju zapreti in ga ponovno odpreti, ko pričnemo s ponovnim siliranjem. Tudi če pustimo silos ne pokrit samo čez noč se nam lahko pokažejo posledice, ki so vidne na sliki.

Splošno se govori, da je bolje da je koruza za silažo malenkost prezrela, kot pa premalo. S tem se sam ne strinjam, saj je bolj kot vsebnost škroba v koruzni silažo pomembna prebavljivost! Bolj kot je rastlina mlada bolj je prebavljiva in takšna silaže je potem tudi finančno dostopna. Koruzne silaže, ki so bolj prebavljive jih krave konzumirajo več in s tem priredijo več mleka. Prav tako pa na drugi strani velike vsebnosti škroba v krmnem obroku krav znižujejo % maščobe v mleku, kar finančno prizadene, tiste rejce, ki imajo odkupno ceno mleka vezano na % maščobe v mleku.

(Viš. pred. Tadej Virk, mag. kmet)

Smernice spravila koruze za kakovostno silažo

Setvene norme

Hibrida za posebne namene

Hibrid Proteini (%/SS) Maščobe (%/SS) Škrob (%/SS) Energija (MJ/kg v SS)

OS 378 8,25 4,90 71,65 17,55

OS 398 9,05 5,20 70,30 18,75

OSSK 403 8,70 5,50 70,45 18,55

DRAVA 404 8,35 5,25 71,20 19,00

TOMASOV 8,90 5,15 7,30 18,69

OSSK 515 8,75 5,10 70,75 20,65

OSSK 617 8,25 5,15 70,45 24,70

Hibrid FAOZRNJE

Razdalja v vrsti

Zrn/haSILAŽA

Razdalja v vrsti

Zrn/ha FORCE Magnum tretiranje

Proizvodnja suhega zrnja

Proizvodnja storžev Silaža zrnja Silaža cele

rastline

OS 378 350 18 cm 79.444 16 cm 89.375 gratis

OS 398 390 18 cm 79.444 16 cm 89.375 gratis

OSSK 403 410 19 cm 75.263 18 cm 79.444 gratis

DRAVA 404 420 19 cm 75.263 18 cm 79.444 gratis

TOMASOV 450 19 cm 75.263 18 cm 79.444 gratis

OSSK 515 490 20 cm 71.500 19 cm 75.263 gratis

OSSK 617 610 20 cm 71.500 19 cm 75.263 gratis

Mariborska cesta 53c, SI - 2327 Rače

[email protected]

semestar

Andrej KIRN, uni.dipl.ing.kmet.+386 (0)41 629 058

Bojan NEUVIRT, vodja komerciale+386 (0)31 268 760

Semestar

Hibrid FAO Zrnje razdalja v rsti Zrn/ha Proizvodnja suhega zrnja Proizvodnja storžev

OS 255 SU 200 20 cm 71.500

OSSK 504 500 22 - 24 cm 60.000 - 65.000

SOJA Zrelostni razred Setvena norma Rastlin/ha

Korana 00 135 - 145 kg/ha 700.000 - 750.000

Lucija 0/00 135 - 145 kg/ha 600.000 - 700.000

Ika 0/1 100 - 120 kg/ha 580.000 - 600.000

SONČNICE Razdalja v vrsti Rastlin/ha

Luka 22-24 cm × 70 cm 60.000 - 65.000

JARI KRMNI GRAH Setvena norma Rastlin/ha

Uran 200 - 250 kg/ha 1.000.000 - 1.300.000

Gold 200 - 250 kg/ha 1.000.000 - 1.300.000

LUCERNA Setvena norma Rastlin/ha

OS 99 15 - 18 kg/ha 3.500.000 - 4.000.000

JARI DVOREDNI JEČMEN Setvena norma Rastlin/ha

Matej 200 - 225 kg/ha 4.000.000 - 4.500.000

spoštovani kmetovalci! - semestar.si · jari krmni grah spada tudi med metuljnice. v ponudbi sta...

Documents