standardi trajnostne arhitekture: gradnja v opeki · 2017. 11. 27. · bila drugačna gradnja...

63
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Andreja Granfol STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: GRADNJA V OPEKI Diplomsko delo Maribor, september 2011

Upload: others

Post on 28-Feb-2021

2 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Andreja Granfol

STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI

Diplomsko delo

Maribor september 2011

II

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa arhitektura 1st

STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE

GRADNJA V OPEKI

Študent Andreja GRANFOL

Študijski program univerzitetni arhitektura

Mentor izr prof dr Metka SITAR univ diplinž arh

Somentor asist Marko JAUŠOVEC univ diplinž arh

Lektorica Marjanca Ferko Omahen prof

Maribor september 2011

III

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

IV

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr prof dr Metki

Sitar za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem

somentorju asist Marku Jaušovcu

Posebna zahvala velja staršema ki sta mi

omogočila študij in mi bila v veliko pomoč in

oporo

V

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI

Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost

UDK 69324(0432)

Povzetek

Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi

gline peska in vode

Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega

standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj

opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih

izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti

energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno

merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z

analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili

na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec

Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi

ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno

izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje

VI

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency

UDK 69324(0432)

Abstract

The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a

mixture of clay sand and water

The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its

characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the

diploma thesis we described the development of the brick as a building material through

the history its basic characteristics the different types of the brick products and the

specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of

Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further

as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick

products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of

the one family house Jankovec

We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without

harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides

high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living

environment

VII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

VSEBINA

1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1

12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11

32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16

323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18

324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20

33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO

WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27

423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30

424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31

425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke

VIII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke

POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL

BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO

(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na

preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49

6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50

7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54

73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55

1

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave

Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče

sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z

upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov

morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi

bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila

manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane

racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)

Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten

življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti

in udobja (Knez 2010)

Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne

osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe

opeke v rimskih časih

Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je

nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca

skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in

akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa

ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena

bistveno manjša toplotna prehodnost

V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter

energijsko učinkovite gradnje z opeko

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

II

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa arhitektura 1st

STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE

GRADNJA V OPEKI

Študent Andreja GRANFOL

Študijski program univerzitetni arhitektura

Mentor izr prof dr Metka SITAR univ diplinž arh

Somentor asist Marko JAUŠOVEC univ diplinž arh

Lektorica Marjanca Ferko Omahen prof

Maribor september 2011

III

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

IV

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr prof dr Metki

Sitar za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem

somentorju asist Marku Jaušovcu

Posebna zahvala velja staršema ki sta mi

omogočila študij in mi bila v veliko pomoč in

oporo

V

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI

Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost

UDK 69324(0432)

Povzetek

Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi

gline peska in vode

Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega

standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj

opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih

izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti

energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno

merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z

analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili

na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec

Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi

ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno

izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje

VI

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency

UDK 69324(0432)

Abstract

The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a

mixture of clay sand and water

The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its

characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the

diploma thesis we described the development of the brick as a building material through

the history its basic characteristics the different types of the brick products and the

specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of

Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further

as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick

products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of

the one family house Jankovec

We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without

harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides

high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living

environment

VII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

VSEBINA

1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1

12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11

32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16

323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18

324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20

33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO

WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27

423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30

424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31

425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke

VIII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke

POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL

BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO

(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na

preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49

6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50

7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54

73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55

1

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave

Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče

sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z

upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov

morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi

bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila

manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane

racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)

Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten

življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti

in udobja (Knez 2010)

Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne

osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe

opeke v rimskih časih

Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je

nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca

skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in

akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa

ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena

bistveno manjša toplotna prehodnost

V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter

energijsko učinkovite gradnje z opeko

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

III

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

IV

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr prof dr Metki

Sitar za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem

somentorju asist Marku Jaušovcu

Posebna zahvala velja staršema ki sta mi

omogočila študij in mi bila v veliko pomoč in

oporo

V

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI

Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost

UDK 69324(0432)

Povzetek

Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi

gline peska in vode

Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega

standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj

opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih

izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti

energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno

merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z

analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili

na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec

Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi

ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno

izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje

VI

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency

UDK 69324(0432)

Abstract

The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a

mixture of clay sand and water

The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its

characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the

diploma thesis we described the development of the brick as a building material through

the history its basic characteristics the different types of the brick products and the

specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of

Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further

as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick

products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of

the one family house Jankovec

We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without

harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides

high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living

environment

VII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

VSEBINA

1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1

12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11

32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16

323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18

324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20

33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO

WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27

423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30

424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31

425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke

VIII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke

POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL

BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO

(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na

preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49

6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50

7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54

73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55

1

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave

Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče

sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z

upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov

morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi

bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila

manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane

racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)

Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten

življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti

in udobja (Knez 2010)

Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne

osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe

opeke v rimskih časih

Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je

nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca

skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in

akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa

ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena

bistveno manjša toplotna prehodnost

V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter

energijsko učinkovite gradnje z opeko

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

IV

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr prof dr Metki

Sitar za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem

somentorju asist Marku Jaušovcu

Posebna zahvala velja staršema ki sta mi

omogočila študij in mi bila v veliko pomoč in

oporo

V

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI

Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost

UDK 69324(0432)

Povzetek

Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi

gline peska in vode

Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega

standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj

opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih

izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti

energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno

merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z

analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili

na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec

Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi

ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno

izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje

VI

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency

UDK 69324(0432)

Abstract

The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a

mixture of clay sand and water

The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its

characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the

diploma thesis we described the development of the brick as a building material through

the history its basic characteristics the different types of the brick products and the

specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of

Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further

as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick

products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of

the one family house Jankovec

We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without

harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides

high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living

environment

VII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

VSEBINA

1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1

12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11

32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16

323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18

324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20

33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO

WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27

423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30

424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31

425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke

VIII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke

POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL

BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO

(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na

preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49

6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50

7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54

73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55

1

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave

Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče

sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z

upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov

morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi

bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila

manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane

racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)

Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten

življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti

in udobja (Knez 2010)

Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne

osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe

opeke v rimskih časih

Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je

nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca

skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in

akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa

ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena

bistveno manjša toplotna prehodnost

V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter

energijsko učinkovite gradnje z opeko

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

V

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI

Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost

UDK 69324(0432)

Povzetek

Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi

gline peska in vode

Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega

standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj

opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih

izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti

energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno

merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z

analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili

na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec

Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi

ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno

izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje

VI

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency

UDK 69324(0432)

Abstract

The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a

mixture of clay sand and water

The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its

characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the

diploma thesis we described the development of the brick as a building material through

the history its basic characteristics the different types of the brick products and the

specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of

Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further

as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick

products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of

the one family house Jankovec

We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without

harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides

high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living

environment

VII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

VSEBINA

1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1

12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11

32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16

323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18

324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20

33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO

WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27

423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30

424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31

425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke

VIII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke

POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL

BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO

(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na

preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49

6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50

7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54

73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55

1

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave

Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče

sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z

upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov

morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi

bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila

manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane

racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)

Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten

življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti

in udobja (Knez 2010)

Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne

osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe

opeke v rimskih časih

Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je

nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca

skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in

akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa

ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena

bistveno manjša toplotna prehodnost

V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter

energijsko učinkovite gradnje z opeko

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

VI

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency

UDK 69324(0432)

Abstract

The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a

mixture of clay sand and water

The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its

characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the

diploma thesis we described the development of the brick as a building material through

the history its basic characteristics the different types of the brick products and the

specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of

Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further

as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick

products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of

the one family house Jankovec

We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without

harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides

high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living

environment

VII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

VSEBINA

1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1

12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11

32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16

323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18

324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20

33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO

WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27

423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30

424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31

425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke

VIII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke

POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL

BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO

(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na

preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49

6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50

7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54

73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55

1

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave

Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče

sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z

upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov

morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi

bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila

manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane

racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)

Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten

življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti

in udobja (Knez 2010)

Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne

osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe

opeke v rimskih časih

Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je

nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca

skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in

akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa

ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena

bistveno manjša toplotna prehodnost

V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter

energijsko učinkovite gradnje z opeko

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

VII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

VSEBINA

1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1

12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9

312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11

32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13

322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16

323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18

324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20

33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO

WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24

42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25

422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27

423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30

424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31

425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke

VIII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke

POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL

BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO

(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na

preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49

6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50

7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54

73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55

1

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave

Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče

sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z

upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov

morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi

bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila

manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane

racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)

Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten

življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti

in udobja (Knez 2010)

Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne

osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe

opeke v rimskih časih

Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je

nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca

skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in

akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa

ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena

bistveno manjša toplotna prehodnost

V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter

energijsko učinkovite gradnje z opeko

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

VIII

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke

POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL

BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO

(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na

preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47

5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49

6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50

7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53

72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54

73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55

1

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave

Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče

sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z

upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov

morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi

bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila

manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane

racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)

Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten

življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti

in udobja (Knez 2010)

Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne

osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe

opeke v rimskih časih

Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je

nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca

skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in

akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa

ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena

bistveno manjša toplotna prehodnost

V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter

energijsko učinkovite gradnje z opeko

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

1

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

1 UVOD

11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave

Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče

sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z

upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov

morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi

bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila

manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane

racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)

Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten

življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti

in udobja (Knez 2010)

Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne

osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe

opeke v rimskih časih

Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je

nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca

skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in

akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa

ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena

bistveno manjša toplotna prehodnost

V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter

energijsko učinkovite gradnje z opeko

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

2

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

12 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard

trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in

gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne

opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov

primerjali na referenčnem primeru

Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav

13 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi

obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri

opisu ter primerjavi referenčnega primera

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

3

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO

Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične

stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege

območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov

Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so

tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice

pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so

imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu

so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila

ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje

Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva

uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je

ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi

Panoniji

Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo

osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama

Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

4

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne

konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so

zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili

zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati

ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi

zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in

kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane

segmentne zidake

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

5

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani

zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano

opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo

obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000

pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča

utrjeni z lesenimi vezmi

Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med

zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni

z lesenimi navpičnimi stebri

V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter

starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in

strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)

Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

6

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni

elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno

opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in

opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus

spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v

vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih

materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih

razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil

polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke

tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma

prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene

Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510

cm oziroma 304575 cm

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

7

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od

svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik

s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog

Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega

časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane

opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več

tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli

Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v

krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V

19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli

produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot

materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid

izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka

poroznost zdrava klima

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

8

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu

imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar

pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje

Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)

Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta

potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

9

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE

31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala

311 Pridobivanje opeke

Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali

izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina

vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena

(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro

(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti

kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega

izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo

velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča

Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj

viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z

gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od

davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih

Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo

glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več

kremena jo imenujemo pusto

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

10

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana

glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno

napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši

in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te

skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je

žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem

pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura

bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano

vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance

ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve

vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah

opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal

2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)

Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

11

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

312 Lastnosti opeke

raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo

1 Mora imeti pravilno obliko in velikost

2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna

3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi

4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok

5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo

6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo

(Gradbeni materiali 1975)

Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz

gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo

dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v

notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa

so

bull visoka tlačna trdnost

bull dobre toplotno izolacijske lastnosti

bull visoka toplotna kapaciteta

bull ugodne parodifuzijske lastnosti

bull relativno dobra zvočna izolacija

bull visoka ognjeodpornost

bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je

odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke

giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za

nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod

minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene

bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od

gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je

ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne

izolacijske malte da ne nastane toplotni most

bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

12

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna

lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je

tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi

Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav

imajo porozirane opeke dodatne pore

bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni

pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je

relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v

notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja

počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju

izmenjanega zraka

bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima

kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima

maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo

bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko

uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo

okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini

Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko

ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju

zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri

izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare

strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju

moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo

pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem

razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko

in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi

stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger

2011)

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

13

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

32 Vrste opečnih izdelkov

Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri

skupine

1 Opeka za gradnjo zidov

2 Opeka za strop

3 Opeka za kritino

4 Ostali opečni izdelki

321 Opeka za gradnjo zidov

Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim

meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm

Glavne vrste opeke za gradnjo so

bull Polna opeka

Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi

votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo

znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni

paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer

zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali

brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so

251265 cm

Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

14

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Luknjičava opeka - votlaki

Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni

so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so

lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro

toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake

razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi

Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne

lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm

Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika

preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna

Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

15

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Modularna opeka

Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm

Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo

ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi

votlin jih razvrščamo v dve skupini

- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče

- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču

bull Apneno ndash silikatna opeka

Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe

kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne

bele barve

Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

16

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Fasadna opeka

Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe

barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih

oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi

skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke

so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke

brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm

322 Opeka za strop

Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno

oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe

takšnih stropov

bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna

Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)

Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

17

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna

bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je

mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na

minimum podlaga za omet pa je enotna

bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet

je prav tako enotna

Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

18

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

323 Opeka za kritino

Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in

kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec

korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v

gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba

največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja

Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo

biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno

in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika

Imamo tri tipe opeke za kritino

bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na

letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm

Uveljavil se je v 18 stoletju

Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)

Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

19

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v

18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so

v uporabi že dolga leta

bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z

utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je

omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za

boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni

Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )

Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

20

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

324 Ostali opečni izdelki

Poznamo pa še opečne izdelke

bull Klinker opeka

Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki

glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam

solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje

obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko

odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm

bull Šamotna opeka

Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se

uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke

temperature

Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)

Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

21

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Drenažne cevi

So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše

zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm

bull Stenske ploščice

Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z

različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15

x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm

bull Kanalizacijske cevi

Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od

znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi

učinki kislin in baz

bull Talne ploščice

Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z

nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in

oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih

materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz

Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni

večja od 2 cm

bull Mozaik ndash ploščice

So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko

njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem

redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah

različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in

tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj

ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik

Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl

1983)

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

22

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

33 Zidanje z opeko

Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi

oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v

paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana

ali morska voda

Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni

stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo

enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim

prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se

uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno

trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se

uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu

Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno

stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo

z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne

mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo

dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju

dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo

poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot

smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni

profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu

Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se

poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena

Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih

oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke

izboljšajo

Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z

njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo

debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

23

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji

sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne

zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65

x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo

samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je

gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni

blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti

Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto

pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj

ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna

toplotna izolativnost zidu

Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s

cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)

Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

24

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z

OPEKO WIENERBERGER

41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger

Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne

varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb

kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še

posebej zmanjševanje porabe energije

Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri

zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi

na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri

gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v

opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni

izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz

notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo

ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka

primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš

Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter

bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le

da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu

Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo

prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne

opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno

energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo

poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno

prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so

toplotne izolacijske lastnosti

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

25

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana

toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj

izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno

izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je

omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških

vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo

42 Vrste opeke Wienerberger

421 Opeka POROTHERM DRYFIX

Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju

reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko

najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo

brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem

ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo

POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega

močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre

gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako

dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL

BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar

poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra

so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

26

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX

POROTHERM 30 PLAN DRYFIX

POROTHERM 2538 PLAN

DRYFIX

POROTHERM 2038 PLAN

DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)

25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)

10 10 10 10

Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)

0170 0197 0252 0289

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)

041 059 086 132

Poraba opeke (komm2)

160 160 107 107

Poraba opeke (komm3)

420 530 430 540

Poraba lepila (m2dozo)

50 50 50 50

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

27

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 1050

PLAN DRYFIX

POROTHERM 1250

PLAN DRYFIX

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249

Debelina zidu (cm) 10 12

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 105 109

λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330

Poraba opeke (komm2) 80 80

Poraba opeke (komm3) 800 670

Poraba lepila (m2dozo) 100 100

Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249

Debelina zidu (cm) 38 30

Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18

Masa (kg) 085 046

λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040

Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400

Poraba vogalnikov (komm) 40 40

Poraba betona (m3m) 789 648

422 Opeka POROTHERM S P+E

Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za

nenosilne predelne zidove

Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno

gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne

pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z

maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa

izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

28

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve

konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 45 S P+E

POROTHERM 38 S P+E

POROTHERM 30 S P+E

POROTHERM 25 S P+E

POROTHERM 20 S P+E

POROTHERM 2050 S P+E

Dimenzije

zidaka (cm)

25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x

238

375 x 20 x

238

50 x 20 x 238

Debelina zidu

(cm)

45 38 30 25 20 20

Tlačna trdnost

(Nmm2)

10 10 10 10 10 10

Masa (kg) 195 145 118 152 127 148

λ ndash vrednost

(WmK)

016 021018 023020 030 030 030

U ndash vrednost

brez fasade

(Wm2K)

033 043 059 097 116 116

Poraba opeke

(komm2)

160 160 160 107 107 80

Poraba opeke

(komm3)

360 420 530 430 540 400

Poraba malte

(lm2)(m3m3)

770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

29

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti POROTHERM 115

P+E

POROTHERM 10

P+E

POROTHERM 8

P+E

Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238

Debelina zidu (cm) 115 10 8

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10

Masa (kg) 105 93 74

λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033

Poraba opeke (komm2) 80 80 80

Poraba malte (lm2) 60 55 45

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

30

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

423 MODUL BLOK ndash modularna opeka

Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko

nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti

Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm

Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)

Lastnosti Modul blok

Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19

Debelina zidu (cm) 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10

Masa (kg) 75

λ ndash vrednost (WmK) 061

Poraba opeke (komm2) 25167

Poraba opeke (komm3) 85

Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

31

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

424 POROBLOK opeka

V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti

bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša

bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)

Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29

Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238

Debelina zidu (cm) 2925 2919

Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10

Masa (kg) 115 90

λ ndash vrednost (WmK) 040 040

U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107

Poraba opeke (komm2) 160133 200 133

Poraba opeke (komm3) 550 690

Poraba malte (lm2) 550 470 580 380

Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

32

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

425 TERCA klinker opeka

Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne

gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in

kemijske vplive

Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

33

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na

referenčnem primeru

431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec

PODATKI O STAVBI

Neto uporabna površina 16633 m2

Bruto ogrevana prostornina 75756 m3

Neto ogrevana prostornina 42902 m3

Etažnost P + M

Arhitektura V Gorenčič

Lokacija Belica

Investitor zasebni

Leto izvedbe 2010

Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

34

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

OPIS STAVBE

Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli

1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter

mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost

stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno

kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani

Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

35

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

36

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

37

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

38

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

39

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

40

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

41

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

42

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

43

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK

Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi

konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM

DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s

programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49

410 in 411

4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 012

Zunanja stena (smer SV) 648 012

Zunanja stena (smer JV) 549 012

Zunanja stena (smer JZ) 648 012

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

44

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2

Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2

Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a

Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

39 Wm3 898 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

71 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

45

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]

Zunanja stena (smer SZ) 5161 014

Zunanja stena (smer SV) 648 014

Zunanja stena (smer JV) 549 014

Zunanja stena (smer JZ) 648 014

Streha 16879 009

Tla na terenu 8908 011

Okna (smer SZ) 288 093

Okna (smer SV) 456 093

Okna (smer JV) 1408 093

Okna (smer JZ) 1047 093

Vrata (smer SZ) 308 125

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

46

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)

Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status

Gradbene konstrukcije ustrezajo

zahtevam

DA

Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA

Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto

prostornine

Na enoto

površine

Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2

Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2

Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a

Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a

Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status

Transmisijske izgube na enoto

prostornine

404 Wm3 889 Wm3 DA

Skupne toplotne izgube na enoto

prostornine

73 Wm3 99 Wm3 DA

Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA

V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz

opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega

posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM

DRYFIX PLAN

Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

47

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi

toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih

spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49

433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra

lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49

in Tabelo 411

Izhodiščni podatki

1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)

1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

48

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni

53118 euro leto

bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha

Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni

55195 euro leto

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

49

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

5 ZAKLJUČEK

Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to

eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima

opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne

vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi

zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako

posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in

preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko

trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in

negorljiva

V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno

porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka

podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z

opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK

privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM

DRYFIX PLAN

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

50

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

6 VIRI LITERATURA

BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali

in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130

BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška

dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995

DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal

institute of technology Zurich 1997

Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana

1975

KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str

52

KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000

MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996

PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana

Tehniška založba Slovenije 1983

ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53

ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003

WIENERBERGER 2011 Brošura

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

51

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Spletni viri

Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-

porabljene-energije (31082011)

Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-

pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)

Slikespletni viri

Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp

(16082011)

Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)

Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem

naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)

Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-

opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture

Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783

(16082011)

Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-

shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-

posebno-ponudbohtml (16082011)

Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-

surssrklinker_podindexhtml (16082011)

Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

52

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

opeka (16082011)

Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na

spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu

httpwwwwienerbergersi (25082011)

Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

53

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

7 SEZNAMI

71 Seznam slik

Slika 21 Afriške koče iz gline

Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak

stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok

kupola piramida

Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji

Slika 24 Čerpič na Kreti

Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks

Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke

položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke

Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč

Slika 31 Prikaz izdelave opeke

Slika 32 Polna opeka

Slika 33 Votlaki

Slika 34 Modularna opeka

Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka

Slika 36 Fasadna opeka

Slika 37 Super votlak

Slika 38 Monta votlak

Slika 39 Rapid votlak

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

54

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Slika 310 Sat votlak

Slika 311 Bobrovec

Slika 312 Korec

Slika 313 Zareznik

Slika 314 Klinker opeka

Slika 315 Šamotna opeka

Slika 316 Zidanje z opeko

Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX

Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši

Slika 43 POROTHERM S P+E opeka

Slika 44 MODUL BLOK opeka

Slika 45 POROBLOK opeka

Slika 46 TERCA klinker opeka

Slika 47 Hiša Jankovec

Slika 48 Situacija hiše Jankovec

Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov

72 Seznam tabel

Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove

Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove

Tabela 43 DRYFIX vogalniki

Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove

Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove

Tabela 46 MODUL BLOK opeka

Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100

55

Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki

Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 49 Izpis analize stavbe

Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe

Tabela 411 Izpis analize stavbe

73 Seznam risb

Risba 41 Tloris pritličja M 1100

Risba 42 Tloris mansarde M 1100

Risba 43 Prerez A-A M 1100

Risba 44 Tloris strehe M 1100

Risba 45 Detajl strehe D2 M 120

Risba 46 Detajl tal D1 M 120

Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100

Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100