standardi trajnostne arhitekture: gradnja v opeki · 2017. 11. 27. · bila drugačna gradnja...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Andreja Granfol
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI
Diplomsko delo
Maribor september 2011
II
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa arhitektura 1st
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE
GRADNJA V OPEKI
Študent Andreja GRANFOL
Študijski program univerzitetni arhitektura
Mentor izr prof dr Metka SITAR univ diplinž arh
Somentor asist Marko JAUŠOVEC univ diplinž arh
Lektorica Marjanca Ferko Omahen prof
Maribor september 2011
III
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
IV
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr prof dr Metki
Sitar za pomoč in vodenje pri opravljanju
diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem
somentorju asist Marku Jaušovcu
Posebna zahvala velja staršema ki sta mi
omogočila študij in mi bila v veliko pomoč in
oporo
V
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI
Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost
UDK 69324(0432)
Povzetek
Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi
gline peska in vode
Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega
standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj
opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih
izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti
energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno
merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z
analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili
na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec
Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi
ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno
izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje
VI
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency
UDK 69324(0432)
Abstract
The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a
mixture of clay sand and water
The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its
characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the
diploma thesis we described the development of the brick as a building material through
the history its basic characteristics the different types of the brick products and the
specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of
Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further
as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick
products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of
the one family house Jankovec
We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without
harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides
high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living
environment
VII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
VSEBINA
1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1
12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11
32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16
323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18
324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20
33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO
WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27
423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30
424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31
425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke
VIII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke
POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL
BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO
(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na
preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47
5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49
6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50
7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54
73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55
1
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
1 UVOD
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave
Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče
sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z
upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov
morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi
bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila
manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane
racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)
Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten
življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti
in udobja (Knez 2010)
Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne
osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe
opeke v rimskih časih
Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je
nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca
skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in
akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa
ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena
bistveno manjša toplotna prehodnost
V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter
energijsko učinkovite gradnje z opeko
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
II
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa arhitektura 1st
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE
GRADNJA V OPEKI
Študent Andreja GRANFOL
Študijski program univerzitetni arhitektura
Mentor izr prof dr Metka SITAR univ diplinž arh
Somentor asist Marko JAUŠOVEC univ diplinž arh
Lektorica Marjanca Ferko Omahen prof
Maribor september 2011
III
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
IV
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr prof dr Metki
Sitar za pomoč in vodenje pri opravljanju
diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem
somentorju asist Marku Jaušovcu
Posebna zahvala velja staršema ki sta mi
omogočila študij in mi bila v veliko pomoč in
oporo
V
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI
Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost
UDK 69324(0432)
Povzetek
Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi
gline peska in vode
Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega
standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj
opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih
izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti
energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno
merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z
analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili
na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec
Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi
ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno
izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje
VI
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency
UDK 69324(0432)
Abstract
The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a
mixture of clay sand and water
The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its
characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the
diploma thesis we described the development of the brick as a building material through
the history its basic characteristics the different types of the brick products and the
specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of
Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further
as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick
products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of
the one family house Jankovec
We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without
harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides
high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living
environment
VII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
VSEBINA
1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1
12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11
32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16
323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18
324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20
33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO
WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27
423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30
424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31
425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke
VIII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke
POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL
BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO
(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na
preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47
5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49
6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50
7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54
73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55
1
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
1 UVOD
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave
Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče
sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z
upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov
morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi
bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila
manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane
racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)
Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten
življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti
in udobja (Knez 2010)
Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne
osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe
opeke v rimskih časih
Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je
nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca
skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in
akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa
ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena
bistveno manjša toplotna prehodnost
V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter
energijsko učinkovite gradnje z opeko
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
III
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
IV
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr prof dr Metki
Sitar za pomoč in vodenje pri opravljanju
diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem
somentorju asist Marku Jaušovcu
Posebna zahvala velja staršema ki sta mi
omogočila študij in mi bila v veliko pomoč in
oporo
V
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI
Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost
UDK 69324(0432)
Povzetek
Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi
gline peska in vode
Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega
standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj
opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih
izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti
energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno
merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z
analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili
na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec
Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi
ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno
izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje
VI
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency
UDK 69324(0432)
Abstract
The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a
mixture of clay sand and water
The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its
characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the
diploma thesis we described the development of the brick as a building material through
the history its basic characteristics the different types of the brick products and the
specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of
Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further
as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick
products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of
the one family house Jankovec
We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without
harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides
high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living
environment
VII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
VSEBINA
1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1
12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11
32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16
323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18
324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20
33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO
WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27
423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30
424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31
425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke
VIII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke
POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL
BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO
(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na
preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47
5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49
6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50
7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54
73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55
1
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
1 UVOD
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave
Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče
sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z
upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov
morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi
bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila
manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane
racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)
Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten
življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti
in udobja (Knez 2010)
Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne
osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe
opeke v rimskih časih
Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je
nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca
skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in
akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa
ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena
bistveno manjša toplotna prehodnost
V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter
energijsko učinkovite gradnje z opeko
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
IV
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr prof dr Metki
Sitar za pomoč in vodenje pri opravljanju
diplomskega dela Prav tako se zahvaljujem
somentorju asist Marku Jaušovcu
Posebna zahvala velja staršema ki sta mi
omogočila študij in mi bila v veliko pomoč in
oporo
V
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI
Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost
UDK 69324(0432)
Povzetek
Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi
gline peska in vode
Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega
standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj
opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih
izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti
energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno
merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z
analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili
na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec
Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi
ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno
izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje
VI
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency
UDK 69324(0432)
Abstract
The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a
mixture of clay sand and water
The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its
characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the
diploma thesis we described the development of the brick as a building material through
the history its basic characteristics the different types of the brick products and the
specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of
Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further
as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick
products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of
the one family house Jankovec
We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without
harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides
high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living
environment
VII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
VSEBINA
1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1
12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11
32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16
323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18
324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20
33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO
WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27
423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30
424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31
425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke
VIII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke
POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL
BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO
(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na
preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47
5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49
6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50
7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54
73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55
1
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
1 UVOD
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave
Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče
sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z
upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov
morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi
bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila
manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane
racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)
Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten
življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti
in udobja (Knez 2010)
Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne
osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe
opeke v rimskih časih
Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je
nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca
skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in
akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa
ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena
bistveno manjša toplotna prehodnost
V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter
energijsko učinkovite gradnje z opeko
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
V
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE GRADNJA V OPEKI
Ključne besede opeka opečni izdelki Wienerberger energetska učinkovitost
UDK 69324(0432)
Povzetek
Opeka predstavlja nepogrešljiv gradbeni material iz naravnih osnovnih sestavin ndash iz zmesi
gline peska in vode
Diplomsko delo obravnava opeko kot gradbeni material ki s svojimi lastnostmi dosega
standarde trajnostne arhitekture V prvem sklopu diplomskega dela smo predstavili razvoj
opeke skozi zgodovino osnovne značilnosti opeke kot gradbenega materiala vrste opečnih
izdelkov ter značilnosti zidanja z opeko V drugem sklopu naloge so prikazane lastnosti
energijsko varčne opeke podjetja Wienerberger in njihovi opečni izdelki Kot dodatno
merilo trajnosti smo primerjali dve različni opeki podjetja Wienerberger kar smo z
analizo dobljenih rezultatov vključno stroškovni vidik energetske učinkovitosti preverili
na referenčnem primeru stanovanjske hiše Jankovec
Ugotovili smo da opeka - poleg tega da zaradi naravnih sestavin brez škodljivih snovi
ustvarja ugodno klimo v prostoru ndash zagotavlja visoko obstojnost ter toplotno in zvočno
izolativnost kar nudi ugodne pogoje za varno in zdravo bivanje
VI
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency
UDK 69324(0432)
Abstract
The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a
mixture of clay sand and water
The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its
characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the
diploma thesis we described the development of the brick as a building material through
the history its basic characteristics the different types of the brick products and the
specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of
Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further
as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick
products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of
the one family house Jankovec
We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without
harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides
high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living
environment
VII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
VSEBINA
1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1
12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11
32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16
323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18
324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20
33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO
WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27
423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30
424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31
425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke
VIII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke
POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL
BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO
(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na
preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47
5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49
6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50
7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54
73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55
1
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
1 UVOD
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave
Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče
sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z
upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov
morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi
bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila
manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane
racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)
Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten
življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti
in udobja (Knez 2010)
Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne
osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe
opeke v rimskih časih
Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je
nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca
skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in
akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa
ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena
bistveno manjša toplotna prehodnost
V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter
energijsko učinkovite gradnje z opeko
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
VI
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
STANDARDS OF SUSTAINABLE ARCHITECTURE BRICK CONSTRUCTIONS Key words brick brick products Wienerberger energy efficiency
UDK 69324(0432)
Abstract
The brick is an indispensable building material consisting of natural basic ingredients as a
mixture of clay sand and water
The diploma thesis deals with the brick as a building material which with its
characteristics reaches the standards of sustainable architecture In the first part of the
diploma thesis we described the development of the brick as a building material through
the history its basic characteristics the different types of the brick products and the
specifics of the brick construction In view of energy-saving the properties of
Wienerberger company brick products are shown in the second part of the thesis Further
as the additional sustainability measure two different types of Wienerberger brick
products were compared and the energy efficiency analyses were proved on the case of
the one family house Jankovec
We find out that the brick as a building material apart from its natural ingredients without
harmful substances creates a good climate in the interior of the building and provides
high resistance as well as thermal and sound insulation for safe and healthy living
environment
VII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
VSEBINA
1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1
12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11
32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16
323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18
324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20
33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO
WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27
423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30
424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31
425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke
VIII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke
POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL
BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO
(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na
preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47
5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49
6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50
7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54
73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55
1
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
1 UVOD
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave
Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče
sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z
upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov
morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi
bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila
manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane
racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)
Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten
življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti
in udobja (Knez 2010)
Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne
osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe
opeke v rimskih časih
Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je
nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca
skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in
akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa
ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena
bistveno manjša toplotna prehodnost
V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter
energijsko učinkovite gradnje z opeko
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
VII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
VSEBINA
1 UVODhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip1
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskavehelliphelliphelliphelliphelliphellip1
12 Namen in ciljhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
13 Predvidene metode raziskovanjahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip2
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKOhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip3
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJEhelliphelliphelliphelliphelliphellip9
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materialahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
311 Pridobivanje opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip9
312 Lastnosti opekehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip11
32 Vrste opečnih izdelkovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
321 Opeka za gradnjo zidovhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip13
322 Opeka za strophelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip16
323 Opeka za kritinohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip18
324 Ostali opečni izdelkihelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip20
33 Zidanje z opekohelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip22
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z OPEKO
WIENERBERGERhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip24
42 Vrste opeke Wienerbergerhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
421 Opeka POROTHERM DRYFIXhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip25
422 Opeka POROTHERM S P+Ehelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip27
423 MODUL BLOK ndash modularna opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip30
424 POROBLOK opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip31
425 TERCA klinker opekahelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip32
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke
VIII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke
POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL
BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO
(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na
preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47
5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49
6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50
7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54
73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55
1
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
1 UVOD
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave
Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče
sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z
upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov
morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi
bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila
manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane
racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)
Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten
življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti
in udobja (Knez 2010)
Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne
osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe
opeke v rimskih časih
Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je
nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca
skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in
akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa
ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena
bistveno manjša toplotna prehodnost
V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter
energijsko učinkovite gradnje z opeko
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
VIII
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
na referenčnem primeruhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovechelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip33
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke
POROTHERM DRYFIX PLAN in opeke MODUL
BLOKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip43
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN helliphelliphelliphelliphelliphellip43
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip45
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kutilno olje ELKO
(ekstra lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na
preračunano Tabelo 49 in Tabelo 411helliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip47
5 ZAKLJUČEKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip49
6 VIRI LITERATURAhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip50
7 SEZNAMIhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
71 Seznam slikhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip53
72 Seznam tabelhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip54
73 Seznam risbhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip55
1
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
1 UVOD
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave
Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče
sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z
upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov
morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi
bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila
manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane
racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)
Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten
življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti
in udobja (Knez 2010)
Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne
osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe
opeke v rimskih časih
Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je
nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca
skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in
akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa
ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena
bistveno manjša toplotna prehodnost
V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter
energijsko učinkovite gradnje z opeko
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
1
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
1 UVOD
11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave
Trajnostna gradnja se pojavlja kot načelo vsake nove gradnje in hkrati vrednostno stališče
sodobnega projektiranja Z novejšimi tehnologijami in pristopi pri sami gradnji ter z
upoštevanjem materialov prispevamo k trajnosti Sam koncept trajnostne gradnje ni nov
morda bi celo lahko rekli da so bile stavbe v preteklosti bolj trajnostno usmerjene saj bi
bila drugačna gradnja nespametna Tako so stavbe praviloma stale na zemlji ki je bila
manj primerna za obdelavo izdelane so bile iz razpoložljivih naravnih gradiv načrtovane
racionalno energijo pa so pridobivale iz obnovljivih virov (sonce in lesna biomasa)
Želimo trajnostno gradnjo ki zagotavlja zmanjšanje okoljskih vplivov skozi celoten
življenjski cikel stavbe ob upoštevanju sprejemljivih stroškov in ob zagotavljanju varnosti
in udobja (Knez 2010)
Opeka je zaradi odličnih lastnosti še vedno nepogrešljiv gradbeni material Naravne
osnovne sestavine ndash iz zmesi gline peska in vode - so še vedno nespremenjene od uporabe
opeke v rimskih časih
Opeko kot osnovni gradbeni material odlikuje veliko lastnosti zaradi katerih je
nezamenljiva Odlikuje jo dobra statična nosilnost in stabilnost odlična ekološka bilanca
skoraj neomejena življenjska doba prijetna bivanjska klima odlična toplotna izolacija in
akumulacija zelo dobra protihrupna in najboljša protipožarna zaščita Sodobna opeka pa
ima zmanjšano gostoto opečne mase s postopkom poroziranja s čimer je dosežena
bistveno manjša toplotna prehodnost
V diplomskem delu se bomo osredotočili na področje konstrukcijskih značilnosti opeke ter
energijsko učinkovite gradnje z opeko
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
2
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
12 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti opeke s katerimi predstavlja standard
trajnostne arhitekture Opisali bomo razvoj opeke skozi zgodovino njene prednosti in
gradnjo ter predstavili vrste opečnih izdelkov Opisali bomo značilnosti energijsko varčne
opeke podjetja Wienerberger in prikazali njihove izdelke ter dva od teh izdelkov
primerjali na referenčnem primeru
Cilj diplomskega dela je na podlagi teoretičnega dela naloge analizirati rezultate primerjav
13 Predvidene metode raziskovanja
Pri diplomskem delu bomo za tekstni del uporabili deskriptivno metodo na osnovi
obstoječe literature Komparativno (primerjalno) ter analitično metodo bomo uporabili pri
opisu ter primerjavi referenčnega primera
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
3
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
2 ZGODOVINSKI PREGLED GRADNJE Z OPEKO
Kot prve arhitekturne objekte lahko štejemo podzemske jame in preproste enocelične
stavbe iz lesa kamenja ali ilovice Njihov časovni nastanek je odvisen od zemljepisne lege
območja in od orodja ki je bilo potrebno za obdelavo materialov
Keramika se prvič pojavi v prazgodovini ndash v mlajši kameni dobi ndash v neolitiku Takrat so
tudi spoznali ogenj Takratne stavbe pred iznajdbo kovin so lahko gradili iz ilovice
pletenega šibja lesa in iz velikih neobdelanih kamnov Kolibe ki so bile iz ilovice so
imele krožno zasnovo z odprtinami na vrhu za odvod dima Za trdnost mehkemu gradivu
so dodajali slamo ali šibje v Mezopotamiji celo namočeno v bitumen Najprej je bila
ilovica sušena le na soncu Novo kvaliteto materiala so z žganjem dosegli mnogo kasneje
Še danes se v krajih kjer ni lesa za žganje ter vlage za uničenje neodpornega gradiva
uporablja nežgana opeka ki se imenuje čerpič Izdelan je s pomočjo lesenih modelov Je
ceneno gradivo ki so ga uporabljali na Bližnjem Vzhodu v Srednji Ameriki pa tudi
Panoniji
Prva žarišča civilizacije so bila v Egiptu v rodovitni dolini Nila okrog 4000 pnš Njihovo
osnovno gradivo so bili ilovnati nanosi reke Nila Kot vezivo je bila zidakom dodana slama
Slika 21 Afriške koče iz gline (vir Marinko 1997)
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
4
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
ali trstika V njihovem suhem podnebju je tako gradivo vzdržalo tisočletja Opečne
konstrukcije so uporabljali samo za bivalne ter pomožne objekte svetišča in grobnice pa so
zaradi trajnosti izvedene v kamnu Mere čerpiča so bile 381411 cm iz njega pa so bili
zidani zidovi stopničasto tako da so se sloji zamikali Žgano opeko so začeli uporabljati
ko so prišli v stik z narodi Mezopotamije med 1500ndash1200 pnš Zidali so z vlažnimi
zidaki brez malte ali le s tankim nanosom ilovice S čerpiči so gradili tudi oboke in
kupole Za oboke so uporabljali običajne ndash klinaste zidake ali posebej oblikovane
segmentne zidake
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok kupola piramida (vir Marinko 1997)
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
5
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
V Mezopotamiji so uporabljali čerpiče za notranje konstrukcije ki so jih z zunanje strani
zaščitili z odpornejšim materialom ndash pogosto z emajliranimi opečnimi ploščicami Žgano
opeko pa so uporabljali za temelje namesto kamna ki ga je primanjkovalo Za gradnjo
obokov in kupol so jo uporabljali šele v času nove babilonske države od približno 3000
pnš Okrog 900 pnš so obložno keramiko glazirali Zidovi so bili vertikalni iz čerpiča
utrjeni z lesenimi vezmi
Na Kreti med 2000ndash1400 pnš so bili zidovi iz čerpiča z lesenimi vezmi vmes med
zunanjo in notranjo steno pa je bilo nasutje iz lomljenca Vogali so bili še dodatno ojačeni
z lesenimi navpičnimi stebri
V Grčiji so v letih 2000ndash30 pnš s čerpiči gradili preprostejše stanovanjske stavbe ter
starejša svetišča Mere čerpiča so bile 32328 cm Žgano glino so uporabljali za plošče in
strešnike ki so pokrivale leseno ostrešje kot dekorativna obloga
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji (vir Marinko1997)
Slika 24 Čerpič na Kreti (vir Marinko1997)
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
6
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Pri Rimljanih so bili v času 743 pnšndash79 nš iz žgane gline izdelani različni opečni
elementi zidaki votlaki strešniki ter talne in obložne plošče raznih oblik Zdrobljeno
opeko so dodajali apneni malti in ji s tem povečali trdnost Iz opeke so zidali slope in
opornike ter zide ki se imenujejo opus latericium Grajeni so bili na dva načina opus
spicatum ndash opeke položene raquona ribjo kostlaquo in opus testaceum ndash opeke položene v
vodoravnih slojih včasih položene le kot izravnalni sloji Zidovi so bili tudi iz mešanih
materialov ndash kombinacija opeke in kamna Iz opeke so bili še arhitravi in oboki ki so jih
razvili do stopnje ki jo je presegla šele moderna z uporabo novih materialov Obok je bil
polkrožni ndash banjasti iz navadnih ndash klinastih zidakov ali liti kjer je bilo ogrodje iz opeke
tako da je sestavljal nekakšna rebra Vse opečne konstrukcije naj bi bile praviloma
prevlečene z ometom ndash opečna zidava nikoli ni bila porabljena za dekorativne namene
Modularne mere opečnega zidaka ki se je pri Rimljanih imenoval Lydica so bile 304510
cm oziroma 304575 cm
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks (vir Kresal 2002)
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke (vir Marinko 1997)
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
7
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Iz Kitajske je prišla nova spodbuda za uporabo keramike Kitajski zid je še danes eno od
svetovnih čudes opečne gradnje V deželah Bližnjega in srednjega Vzhoda ki so imele stik
s Kitajsko je v 13 stol oživela uporaba glaziranih oblog
Do 19 stol je uporaba opeke za zidavo že močno narasla Načini postopka žganja tistega
časa niso več zadoščali Opeke so žgali v majhnih pečeh ali na odprtem ognju Nežgane
opeke so zložili prek goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in zemljo ter nato žgali več
tednov S takšnim žganjem so porabili veliko goriva V Nemčiji so leta 1856 iznašli
Hoffmanovo peč ki je pocenila in pospešila izdelavo opeke Tu je več peči združenih v
krožni zasnovi Ogenj gori neprestano in se izrabi za sušenje gretje žganje in hlajenje V
19 stol so vpeljali stroj za mehanično oblikovanje opek ndash rezanje z žico Za tem so uvedli
produkcijo silikatnih opek Okrog leta 1930 se je pričela intenzivna uporaba betona kot
materiala za sodobnejšo tehnologijo gradnje Danes pa se vrača trditev da ima opečni zid
izredno dobre lastnosti kot so akumulacija toplote toplotna izolacija dušenje zvoka
poroznost zdrava klima
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke (vir Gradbeni materiali 1975) in Hoffmanova krožna peč (vir Kresal 2002)
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
8
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Naši predniki so šele ob stiku z mediteransko civilizacijo ob priključitvi k rimskemu
imperiju spoznali praktično uporabnost gline Na naših tleh so večja nahajališča gline kar
pričajo arheološka najdišča v okolici Vrhnike Ljubljane Ptuja Celja Maribora spodnje
Vipavske doline itd (Marinko 1997 Kresal 2002)
Vzporedno z razvojem tehnologije v gradbeništvu je potekal razvoj opečnih izdelkov Ta
potek je pripeljal do odličnih kakovosti gradbenega materiala
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
9
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
3 VRSTE OPEČNIH IZDELKOV IN ZNAČILNOSTI GRADNJE
31 Značilnosti opeke kot gradbenega materiala
311 Pridobivanje opeke
Opeka se izdeluje z žganjem gline ki nastane ko so vulkanski pepel kamni in minerali
izpostavljeni velikemu pritisku vodi in visokim temperaturam več milijonov let Glina
vsebuje dva najbolj razširjena elementa v litosferi ndash kisik in silicij ki v obliki kremena
(SiO2) predstavlja osnovo surovine Vsebuje še glinice (Al2O3) apnenec (CaCO3) sadro
(CaSO4 2H2O) in druge sulfate Ti elementi ji dajejo nekatere dobre lastnosti
kapilarnost tiksotropnost in plastičnost vplivajo pa tudi na barvo in strukturo končnega
izdelka Kapilarnost je pri glini zelo velika saj so vsi prazni prostori kapilare ki vpijejo
velike količine vode Glina vodo zadržuje in je ne prepušča s tem se volumen poveča
Lastnost nekaterih glin imenujemo tiksotropnost saj zaradi gnetenja postanejo bolj
viskozne in oblikovne Pomembna je pa tudi plastičnost gline da zadrži obliko ki jo dobi z
gnetenjem Odvisna je od vrste gline količine vode velikosti delcev in primesi Že od
davnih časov je glina znana tudi po zdravilnih in lepotnih učinkih
Nahajališča gline so največkrat na površini in so precej pogosta Če vsebujejo mnogo
glinice glino imenujemo mastno in ima večjo vezivno sposobnost Če pa vsebuje več
kremena jo imenujemo pusto
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
10
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Če hočemo dobiti plastično maso iz gline jo moramo primerno pripraviti Zato se izkopana
glina najprej drobi in gnete Ko je glina predelana pride v polžasto vreteno z rezalno
napravo ali na revolversko stiskalnico ki ji da želeno obliko Surova opeka se najprej suši
in krči pri nizkih temperaturah Na zraku se skrči do 12 pri žganju pa do 20 Te
skrčke je treba upoštevati pri izdelavi kalupov za želene dimenzije Naslednja stopnja je
žganje gline pri temperaturi med 430ndash600 degC Ta temperatura je tik pod tališčem
pomembnih komponent in prinaša sintranje zrn in s tem strjevanje Večja je ta temperatura
bolj izrazito je sintranje Med sintranjem se pore zaprejo Pri tem izgublja kemično vezano
vodo ter s tem plastičnost Tako nastanejo iz osnovnih silikatov nove silikatne substance
ki dajejo novi snovi nove lastnosti Po žganju se počasi hladi Na razpolago imamo dve
vrsti peči krožne in tunelske Ciklus izdelave je neprekinjen saj se v nekaterih celicah
opeka žge v naslednjih hladi in se v prazne nalaga sveža opeka (Deplazes 1997 Kresal
2002 Premerl 1983 Žarnić 2005)
Slika 31 Prikaz izdelave opeke (vir Žarnić 2005)
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
11
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
312 Lastnosti opeke
raquoKako spoznamo dobro opeko za gradnjo
1 Mora imeti pravilno obliko in velikost
2 Ne sme vsebovati kosov žganega apna
3 Površina mora biti hrapava toda ravna in z ostrimi robovi
4 Pri udarcu mora imeti čist in jasen zvok
5 Ne sme vpijati več kot 8 vode glede na svojo težo
6 Po prezimljenju na prostem ne sme kazati znakov razpadanjalaquo
(Gradbeni materiali 1975)
Občutek za bivanje in ekološka bilanca sta tisti veliki prednosti pri gradbenem materialu iz
gline vode ognja in zraka Opeka ne vsebuje škodljivih snovi saj se pri žganju uničijo
dopušča ustvarjalnost s tem pa posreduje tako v ometanem in neometanem stanju v
notranjosti in od zunaj dobro počutje varnost in udobno zavetje Njene glavne prednosti pa
so
bull visoka tlačna trdnost
bull dobre toplotno izolacijske lastnosti
bull visoka toplotna kapaciteta
bull ugodne parodifuzijske lastnosti
bull relativno dobra zvočna izolacija
bull visoka ognjeodpornost
bull Tlačne trdnosti opečnih izdelkov so predpisane s standardi Tlačna trdnost je
odvisna od poroznosti vrste gline in načina žganja Običajno se trdnost opeke
giblje med 5 in 20 MPa visokotrdne opeke pa dosegajo trdnost tudi do 70 MPa Za
nosilne zidove se uporabljajo opeke z vertikalnimi luknjami ki ne segajo pod
minimalno mejo 10 MPa Trdnosti so pa lahko nižje za nenosilne in predelne stene
bull Toplotno izolacijske lastnosti so pri opeki zelo različne saj so odvisne predvsem od
gostote in razporeda lukenj po preseku Najmanjši prehod toplote skozi opeko je
ko jo poroziramo Hkrati s porozirano opeko je priporočljivo uporabljati posebne
izolacijske malte da ne nastane toplotni most
bull Zid mora imeti visoko toplotno kapaciteto saj so za Slovenijo značilna visoka
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
12
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami Toplotna kapaciteta je fizikalna
lastnost ki vpliva na stabilnost temperature v notranjosti objekta in čim višja je
tem manjša so nihanja temperature v notranjosti objekta v primerjavi z zunanjimi
Standardni in porozirani opečni bloki imajo visoko toplotno kapaciteto čeprav
imajo porozirane opeke dodatne pore
bull Na ugodne bivalne pogoje vpliva tudi paroprepustnost Difuzijska upornost vodni
pari je pri normalni votli opeki približno 4ndash5 pri porozni opeki pa je 25 Tako je
relativna vlažnost zraka v prostoru med 50 do 60 Do kondenza na stenah v
notranjosti ne prihaja saj se zaradi visoke toplotne kapacitete zrak ohlaja
počasneje S tem se izognemo dodatni ventilaciji prostora in dodatnemu ogrevanju
izmenjanega zraka
bull Zvočna izolativnost je odvisna od mase in strukture materiala Porozna opeka ima
kljub poroznosti visoko volumensko maso Takšen m2 zidu debeline 39 cm ima
maso nad 300 kg kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo
bull Opeka je negorljiva in ohrani svojo izolacijsko in nosilno sposobnost zato jo lahko
uporabljamo za protipožarno steno Pri procesu žganja se temperature gibljejo
okrog 1000 C zato se pri segrevanju ne morejo izločati toksični plini
Opečne zgradbe vzdržijo skozi stoletja ko pa jih je potrebno podreti se opeka lahko
ponovno uporabi Takšna opeka ima velik pomen pri renoviranju in ohranjanju
zgodovinskih zgradb Opeka ki se pri podiranju poškoduje se lahko uporabi za polnila pri
izgradnji cest pri gradnji jezov in rekultivaciji zemlje Lahko se pa tudi zmeljejo stare
strešne opeke ki se nato uporabijo za teniška igrišča Pri samem renoviranju ali rušenju
moramo paziti na to da ni motečih in uničevalnih posegov v naravo Pri tem je zelo
pomembno zmanjšati obremenitve okolja še posebej porabo energije Pri stalnem
razvijanju tehnologije in opečnih izdelkov znižujemo porabo energije s porozirano opeko
in omogočamo trajnostno gradnjo Posledično z znižanjem porabe energije se znižajo tudi
stroški saj je gradnja s porozirano opeko hitra in preprosta (Blažič 1996 Wienerberger
2011)
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
13
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
32 Vrste opečnih izdelkov
Pri gradnji hiše lahko uporabimo vrsto različnih opečnih izdelkov Razvrstimo jih v štiri
skupine
1 Opeka za gradnjo zidov
2 Opeka za strop
3 Opeka za kritino
4 Ostali opečni izdelki
321 Opeka za gradnjo zidov
Vrsta opek in njihova kakovost je opredeljena s standardi tako da ustrezajo modularnim
meram ob uporabi malte debeline približno 10 mm
Glavne vrste opeke za gradnjo so
bull Polna opeka
Namenjena je za izdelavo ometanih zunanjih in notranjih zidov Lahko ima tudi
votline vendar morajo biti enakomerno razporejene in njih skupni preseki smejo
znašati največ 15 od celotne površine opeke Njena oblika je pravokotni
paralelepiped s pravokotnimi robovi ali zaokroženimi robovi kjer sme polmer
zaokroženja znašati največ 5 mm ter z ravnimi ploskvami Površina je lahko ravna ali
brazdata vendar brazda ne sme biti globlja od 3 mm Predpisane mere polne opeke so
251265 cm
Slika 32 Polna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
14
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Luknjičava opeka - votlaki
Votlaki so opeke iz žgane gline z vertikalnimi in horizontalnimi votlinami Namenjeni
so za izdelavo zunanjih in notranjih zidov Pred polno opeko imajo to prednost da so
lažji porabijo manj gline in manj goriva malta se jih lepše prime dajejo dobro
toplotno izolacijo ndash slabši so le pri zvočni izolaciji Po razdelitvi votlin votlake
razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
Njihova oblika je pravokotni ali kvadratni paralelepiped s pravokotnimi robovi
Robovi so lahko ostri ali zaokroženi s polmerom do 5 mm Ploskve morajo biti ravne
lahko so pa gladke ali brazdate pri čemer sme biti globina brazde največ 3 mm
Površina preseka vseh votlin ne sme biti manjša od 15 površine opeke Oblika
preseka teh votlin je lahko kvadratna pravokotna krožna ovalna in še kakšna
Slika 33 Votlaki (vir Premerl 1983)
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
15
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Modularna opeka
Modularna opeka je votla opeka ki se uporablja za zid debeline 19 25 in 29 cm
Imajo naslednje dobre lastnosti visoko nosilnost dobro toplotno in zvočno izolacijo
ter enostavno in hitro vgradnjo Njihova oblika je enaka kot pri votlakih Po razdelitvi
votlin jih razvrščamo v dve skupini
- Opeke z vertikalnimi votlinami ki so postavljene pravokotno na ležišče
- Opeke s horizontalnimi votlinami ki so postavljene paralelno k ležišču
bull Apneno ndash silikatna opeka
Izdelana je iz kremenčevega peska in gašenega apna s stiskanjem v ustrezne kalupe
kjer so pod visokim pritiskom S tem dobimo zidake visokih trdnosti in značilne
bele barve
Slika 34 Modularna opeka (vir Premerl 1983)
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
16
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Fasadna opeka
Namenjena je za zunanje in notranje zidove ki niso ometani zato mora biti lepe
barve brez apnenčevega peska in vodotopnih soli obstojna na mrazu pravilnih
oblik in ravnih ali zaokroženih robov Lahko ima tudi votline vendar njihovi
skupni preseki smejo znašati največ 15 celotne površine opeke Fasadne opeke
so lahko naravne barve ali pa površinsko obdelane Ploskve so lahko gladke
brazdate ali pa z utori Mere fasadnih opek so 251265 cm
322 Opeka za strop
Opečni elementi za strop so nastali v kombinaciji z armiranobetonskimi stropi Posebno
oblikovani votlaki imajo vlogo lahkega polnila med betonskimi rebri Imamo štiri tipe
takšnih stropov
bull Super votlak ndash uporablja opaž podlaga za omet je neenotna
Slika 35 Apneno - silikatna opeka (vir wwwrimljansipr_opekaasp)
Slika 36 Fasadna opeka (vir stovaristevagarsopekaphp wwwrimljansipr_opekaasp)
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
17
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Monta votlak ndash ravno tako uporablja opaž podlaga za omet pa je enotna
bull Rapid ndash sta oblikovana dva opečna elementa Prvi element je polnilo drugega je
mogoče z armaturo povezati v prefabricirani nosilec kar zmanjša uporabo opaža na
minimum podlaga za omet pa je enotna
bull Sat - ima prav tako kot tretji tip dva elementa polnilec in nosilec Podlaga za omet
je prav tako enotna
Slika 37 Super votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 38 Monta votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 39 Rapid votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
18
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
323 Opeka za kritino
Kritine so nosilci arhitekturnih krajinskih struktur oblikujejo geografske in
kulturnozgodovinske celote Pri splošni zakonitosti velja da so rdeče kritine ndash bobrovec
korci zarezniki - uveljavljene v ravninah in sive kritine ndash kamen les slama skril ndash v
gorah Opečne kritine so dobile vrsto konkurentov s tem pa se spreminja krajinska podoba
največkrat v škodo vrednotam ki so se oblikovale skozi stoletja
Strešniki morajo biti na zunanji strani gladki ne smejo prepuščati vode obstojni morajo
biti proti mrazu odporni morajo biti proti upogibu in udaru Strešnik sme vsebovati apno
in vodotopne soli samo v količini ki ne povzroča poškodb strešnika
Imamo tri tipe opeke za kritino
bull Bobrovec ima obliko pravokotne plošče ki ima na enem koncu nos za obešanje na
letev drugi konec pa je zaokrožen s polmerom kroga R = 100 do 180 mm
Uveljavil se je v 18 stoletju
Slika 310 Sat votlak (vir Gradbeni materiali 1975)
Slika 311 Bobrovec (vir wwwtondachsibobrovecbobrovecphp wwwdom-strehasiaktualno-200075walther-bobrovec)
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
19
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Korci imajo obliko žleba in morajo biti gladki na obeh straneh Uveljavili so se v
18 stoletju na podeželju kjer je bila prej kritina iz slame ali kamna v mestih pa so
v uporabi že dolga leta
bull Zarezniki imajo obliko pravokotne plošče z nosom za obešanje na enem koncu in z
utorom na eni ter z ustreznim peresom na drugi podolžni strani S temi lastnostmi je
omogočeno prekrivanje strešnikov Na zgornji strani imajo dve koritasti vdolbini za
boljše odvodnjavanje Uveljavili so se po prvi vojni
Slika 312 Korec (vir wwwgo-opekarnesi wwwpicturesloveniacomsifoto )
Slika 313 Zareznik (vir sitografija-shopeucategoryphpid_category=12 wwwimpresdesigncom)
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
20
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
324 Ostali opečni izdelki
Poznamo pa še opečne izdelke
bull Klinker opeka
Opeka je žgana skoraj do taljenja Izdelana je iz težko topljive gline z dodatki
glinenca kremenovega peska in šamotne moke Odporna je proti vodi kislinam
solem Ima visoko trdoto in obrabno odpornost zato se uporablja za oblaganje
obremenjenih površin ndash tla in fasado Ker zelo malo vpija vodo je zmrzlinsko
odporna Dimenzije so enake kot pri klasični opeki ndash 251265 cm
bull Šamotna opeka
Izdeluje se iz zmesi ognje odporne gline in šamotne moke Ker je ognje odporna se
uporablja za obloge kotlov kurišč dimnikov ter tam kjer so prisotne visoke
temperature
Slika 314 Klinker opeka (vir abc-surssrklinker_pod)
Slika 315 Šamotna opeka (vir wwwogm-bisisamotna-opeka)
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
21
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Drenažne cevi
So valjaste oblike običajno neglazirane kjer pogosto delajo odprtine za hitrejše
zbiranje vode Njihov premer je od 40 do 150 mm dolžina pa od 500 do 800 mm
bull Stenske ploščice
Te ploščice se dobijo z oblikovanjem in žganjem gline ali mešanico gline z
različnimi dodatki Vidna stran ploščice se vedno glazira Običajne dimenzije so 15
x 15 cm medtem ko je njihova debelina do 5 mm
bull Kanalizacijske cevi
Izdelane so iz istega materiala kot klinker opeka V glavnem so od zunaj in od
znotraj zastekljena da se prepreči vdor vode pa tudi zaradi zaščite pred jedkimi
učinki kislin in baz
bull Talne ploščice
Te ploščice se uporabljajo za talne obloge in so izdelane iz težko topljive gline z
nekaj dodatki Površina ploščice je gladka ali nedrseča medtem ko so dimenzije in
oblike zelo različne Zaradi žganja na temperaturi sintranja so tla takšnih
materialov praktično vodonepropustna odporna na obrabo ter na vpliv kislin in baz
Običajne velikosti ploščic so do 20 cm medtem ko njihova debelina običajno ni
večja od 2 cm
bull Mozaik ndash ploščice
So posebna vrsta ploščic Njihova velikost je majhna ndash samo 2 do 5 cm medtem ko
njihova debelina običajno ne presega 5 mm Te ploščice se v določenem vrstnem
redu v tovarnah lepijo na poseben papir zato se lahko dobijo v rolah ali ploščah
različnih formatov in videzov Ta material se uporablja za različna oblaganja in
tlakovanja pri čemer se komplet mozaikov z uporabo malte lepi na podlogo Sloj
ometa je še vedno na nasprotni strani papirja ki povezuje elemente v mozaik
Strjevanje malte moči papir in loči elemente od plošče (Kresal 2002 Premerl
1983)
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
22
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
33 Zidanje z opeko
Pred zidanjem je potrebno opeko namočiti da ne vpije preveč vode iz sveže malte To bi
oslabilo spoj zidak ndash malta ndash zidak s tem pa tudi trdnost zidu Najboljše jo je polivati v
paleti nekaj minut nato pa pustiti 15 ndash 20 minut za kar pa se ne sme uporabljati umazana
ali morska voda
Način zidanja z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenil in se v individualni
stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja na klasični način Zida se ročno z uporabo
enostavnih orodij Po navadi se najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi da se stavba čim
prej spravi pod streho in omogoči potek nadaljnjega dela v suhem Za nosilne zidove se
uporabljajo opečni zidaki širine 19 cm ali več da takšna opeka dosega vertikalno tlačno
trdnost 10 MPa Največ se uporablja debelina zunanjega zidu 30 cm tanjši zid 25 cm se
uporabi pri načrtovani izolaciji preko 20 cm ker s tem zmanjšamo celotno debelino zidu
Zidove široke 38 in 45 cm uporabimo ko želimo doseči večjo akumulacijo in toplotno
stabilnost objekta Z armiranobetonskimi vezmi ki se vstavijo skozi odprtino in se zalijejo
z betonom se poveča potresna odpornost opečnih stavb Pri tem se mora paziti na toplotne
mostove v območju vertikalnih vezi etažnih plošč in preklad Takšne detajle moramo
dodatno izolirati s primerno toplotno izolacijo V ta namen so na vogalih in na križanju
dveh nosilnih zidov posebni oblikovanci ndash vogalniki Vogalniki so zidaki ki določijo
poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju napenjajo zidarske vrvice ki se uporabijo kot
smernik za polaganje zidakov Po vgraditvi vogalnikov se lahko odstranijo gradbeni
profili Dimenzije so prirejene tako da se enostavno zidajo v opečno zvezo zidu
Nenosilni zidovi se lahko zidajo iz zidakov debeline 8 9 10 in 12 cm S tanjšimi zidovi se
poveča uporabna površina prostora prednost pa je tudi hitra gradnja in ugodnejša cena
Pri gradnji moramo paziti tudi na toplotne lastnosti zidaka Zaradi posebnih geometrijskih
oblik zidakov se pri večjih debelinah zidov toplotne lastnosti brušene in porozirane opeke
izboljšajo
Največ natančnosti se posveti prvemu sloju opeke ki se določi z gradbenimi profili Z
njimi se odčitajo s križanjem vrvic in uporabo grezila vogalniki Zidaki na malto ki naj bo
debela 10 ndash 14 mm se polagajo izmenično s strani proti sredini Ravna površina položenih
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
23
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
zidakov se doseže z udarci zidarskega kladiva ravnalno desko in vodno tehtnico Naslednji
sloji se gradijo s pravilnim prekrivanjem zidakov iz prejšnjega sloja po pravilih za opečne
zveze Številne opečne zveze obstajajo pri gradnji iz normalnega formata polne opeke 65
x 12 x 25 cm vendar se te zveze in sama gradnja z navadno polno opeko danes uporabljajo
samo še za posebne namene predvsem za obnovo starih stavb ali za estetske učinke saj je
gradnja počasna in zahtevna Danes se za gradnjo največ uporabljajo modularni
blokivotlaki in termobloki ki zadovoljijo konstrukcijske in izolacijske lastnosti
Na prvi sloj zidakov nanašamo in ravnamo malto ob dodatnem zapolnjevanju fug na malto
pa polagamo zidake Pri zidanju iz termoblokov je želena tanjša plast malte kot 12 mm saj
ima malta slabšo toplotno izolativnost kot termobloki in bi se s tem zmanjšala skupna
toplotna izolativnost zidu
Nosilni zidovi se po navadi zidajo iz podaljšane malte 1 3 9 fasadna opeka pa s
cementno malto zaradi večje nepropustnosti za vodo (Šantl 2008)
Slika 316 Zidanje z opeko (vir wwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida wwwwienerbergersi)
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
24
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4 VIDIK ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI V GRADNJI Z
OPEKO WIENERBERGER
41 Značilnosti energijsko varčne opeke Wienerberger
Hiše iz opeke ustrezajo zahtevam modernega bivanja - od nizke porabe energije do osebne
varnosti Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala gradnji in ohranjanju stavb
kot tudi pri renoviranju ali rušenju je pomembno zmanjševanje obremenitev okolja še
posebej zmanjševanje porabe energije
Proizvod energetsko učinkovitega zidaka Wienerberger je Porotherm opeka kateri
zvišamo toplotno izolacijo tako da dodajamo surovi masi tako imenovane porozne snovi
na primer žagovino pozitivno na opeko glede krčenja pa vpliva mleti lom Tako pri
gorenju organski delci v celoti zgorijo anorganski pa se vežejo v opeko Sežgani delci v
opeki povzročijo nastanek finih por ki so napolnjene z zrakom kateri je odličen toplotni
izolator Takšna opečna stena veliko bolje sprejema sončno energijo in toploto iz
notranjosti hiše Stene oddajajo toploto v prostor postopoma s čimer lahko privarčujemo
ogrevalno energijo S tem varujemo okolje in prihranimo finančna sredstva Zato je opeka
primerna za gradnjo nizkoenergetskih hiš in v ugodnejši legi tudi za gradnjo pasivnih hiš
Za to je pomembna tudi sama arhitektura Zunanjih površin mora biti čim manj Okna ter
bivalni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja naj so usmerjena proti jugu če se le
da Prostore ki bodo v manjši uporabi pa se naj usmeri proti severu
Zid iz opeke Porotherm ima v primerjavi z zidom iz klasičnih modularnih blokov obilo
prednosti Tako ima enako toplotno izolacijo kot dvakrat debelejši zid iz tradicionalne
opeke Porotherm opeka ima sposobnost akumuliranja toplote tako shranjuje odvečno
energijo in z njo uravnava temperaturo v svoji okolici zato se zidovi pozimi počasi hladijo
poleti pa počasi segrevajo Toplotno izolacijske lastnosti zidov prikazujemo s toplotno
prevodnostjo - lambda λ in toplotno prehodnostjo - U Manjše so te vrednosti boljše so
toplotne izolacijske lastnosti
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
25
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 522010 je predpisana
toplotna prehodnost zunanjih zidov U = max 028 WmK Pri Porotherm opeki je ta pogoj
izpolnjen pri zidovih debelih 45 cm ob uporabi toplotno izolacijske malte in toplotno
izolacijskega ometa Teh zidov ni potrebno oblagati z izolacijskimi ploščami Tako je
omogočeno zidanje enoslojnih opečnih zidov ki pomenijo prihranek pri stroških
vzdrževanja dolgo življenjsko dobo objekta in kvalitetno bivalno klimo
42 Vrste opeke Wienerberger
421 Opeka POROTHERM DRYFIX
Je opeka prihodnosti saj je narejena iz naravnih materialov in se lahko po dotrajanju
reciklira in ponovno uporabi V proizvodnem procesu uporabljamo plin kot ekološko
najbolj neškodljiv energent Je brušena opeka na obeh naležnih površinah z natančnostjo
brušenja 05 mm ki se enostavno polaga ena na drugo z minimalnim 30 prekrivanjem
ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor Kot vezivo se uporablja posebno lepilo
POROTHERM DRYFIXextra ki se nanaša s pištolo za poliuretansko lepilo in dosega
močno sprijemljivost To je dodatna korist za investitorja saj poleg enostavne in hitre
gradnje privarčuje še pri malti Ta opeka omogoča suhi stik po vertikalni spojnici in tako
dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL
BLOK opeko lahko površina maltnih spojnic predstavlja do 15 površine zidu kar
poveča toplotne izgube Objekti ki so zgrajeni po sistemu POROTHERM DRYFIXextra
so zaradi krajšega časa izgradnje in suhega sistema gradnje hitreje vseljivi
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
26
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 38 PLAN DRYFIX
POROTHERM 30 PLAN DRYFIX
POROTHERM 2538 PLAN
DRYFIX
POROTHERM 2038 PLAN
DRYFIX Dimenzije zidaka (cm)
25 x 38 x 249 25 x 30 x 249 375 x 25 x 249 375 x 20 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30 25 20 Tlačna trdnost (Nmm2)
10 10 10 10
Masa (kg) 159 140 159 133 λ ndash vrednost (WmK)
0170 0197 0252 0289
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K)
041 059 086 132
Poraba opeke (komm2)
160 160 107 107
Poraba opeke (komm3)
420 530 430 540
Poraba lepila (m2dozo)
50 50 50 50
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX (vir wwwwienerbergersi)
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
27
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 1050
PLAN DRYFIX
POROTHERM 1250
PLAN DRYFIX
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 10 x 249 50 x 12 x 249
Debelina zidu (cm) 10 12
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 105 109
λ ndash vrednost (WmK) 0330 0330
Poraba opeke (komm2) 80 80
Poraba opeke (komm3) 800 670
Poraba lepila (m2dozo) 100 100
Tabela 43 DRYFIX vogalniki (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti DRYFIX vogalnik 38 DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 38 x 249 42 x 30 x 249
Debelina zidu (cm) 38 30
Dimenzija vertikalne vezi (cm) 19 x 19 18 x 18
Masa (kg) 085 046
λ ndash vrednost (WmK) 0040 0040
Poraba lepila (vogalnikovdozo) 300 400
Poraba vogalnikov (komm) 40 40
Poraba betona (m3m) 789 648
422 Opeka POROTHERM S P+E
Je porozirana opeka vrhunske kvalitete za nosilne zunanje in notranje zidove ter za
nenosilne predelne zidove
Porotherm S P+E so Patentno zaščitene opeke ki zagotavljajo Ekonomično in racionalno
gradnjo Zidovi iz Porotherm S P+E opeke imajo boljše toplotne lastnosti saj se malta ne
pojavlja skozi cele vertikalne rege Opeke imajo sistem pero + utor in v kombinaciji z
maltnim žepkom zagotavljajo manjšo porabo malte ter časa pri zidanju s tem pa
izboljšujejo tudi toplotne in mehanske lastnosti zidov Opeka POROTHERM S ima
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
28
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
pozitivno lastnost - seizmičnost (S = seizmična opeka) saj v primeru obremenitve
konstrukcije zaradi potresa zagotavlja večjo natezno trdnost zidu
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 45 S P+E
POROTHERM 38 S P+E
POROTHERM 30 S P+E
POROTHERM 25 S P+E
POROTHERM 20 S P+E
POROTHERM 2050 S P+E
Dimenzije
zidaka (cm)
25 x 45 x 238 25 x 38 x 238 25 x 30 x 238 375 x 25 x
238
375 x 20 x
238
50 x 20 x 238
Debelina zidu
(cm)
45 38 30 25 20 20
Tlačna trdnost
(Nmm2)
10 10 10 10 10 10
Masa (kg) 195 145 118 152 127 148
λ ndash vrednost
(WmK)
016 021018 023020 030 030 030
U ndash vrednost
brez fasade
(Wm2K)
033 043 059 097 116 116
Poraba opeke
(komm2)
160 160 160 107 107 80
Poraba opeke
(komm3)
360 420 530 430 540 400
Poraba malte
(lm2)(m3m3)
770 017 690 018 540 018 270 011 230 011 200 011
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši (vir wwwwienerbergersi)
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
29
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti POROTHERM 115
P+E
POROTHERM 10
P+E
POROTHERM 8
P+E
Dimenzije zidaka (cm) 50 x 115 x 238 50 x 10 x 238 50 x 8 x 238
Debelina zidu (cm) 115 10 8
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10 10
Masa (kg) 105 93 74
λ ndash vrednost (WmK) 033 033 033
Poraba opeke (komm2) 80 80 80
Poraba malte (lm2) 60 55 45
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka (vir wwwwienerbergersi)
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
30
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
423 MODUL BLOK ndash modularna opeka
Že desetletja je nepogrešljiv člen stanovanjske gradnje Je votla opeka ki ima visoko
nosilnost dobro zvočno in toplotno izolacijo in zelo ugodne paroprepustne lastnosti
Uporabljamo jo za zidanje konstrukcijskih zidov debeline 19 25 in 29 cm
Tabela 46 MODUL BLOK opeka (vir podjetje Wienerberger)
Lastnosti Modul blok
Dimenzije zidaka (cm) 19 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10
Masa (kg) 75
λ ndash vrednost (WmK) 061
Poraba opeke (komm2) 25167
Poraba opeke (komm3) 85
Slika 44 MODUL BLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
31
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
424 POROBLOK opeka
V primerjavi z MODUL BLOKOM imajo naslednje prednosti
bull višina je 238 cm zato je gradnja s temi zidaki hitrejša in s tem racionalnejša
bull opeka je porozna saj je glini dodana žagovina
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove (vir opeka Wienerberger)
Lastnosti POROBLOK 2925 POROBLOK 29
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 29 x 238 19 x 29 x 238
Debelina zidu (cm) 2925 2919
Tlačna trdnost (Nmm2) 10 10
Masa (kg) 115 90
λ ndash vrednost (WmK) 040 040
U ndash vrednost brez fasade (Wm2K) 107 107
Poraba opeke (komm2) 160133 200 133
Poraba opeke (komm3) 550 690
Poraba malte (lm2) 550 470 580 380
Slika 45 POROBLOK opeka (vir wwwwienerbergersi)
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
32
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
425 TERCA klinker opeka
Uporablja se za talne površine zidove in fasade So proizvodi iz specialnih vrst barvne
gline žgane pri temperaturi 1100 C zato nastane zelo trd material odporen na fizične in
kemijske vplive
Slika 46 TERCA klinker opeka (vir wwwwienerbergersi)
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
33
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
43 Primerjava opeke POROTHERM DRYFIX PLAN in MODUL BLOK opeke na
referenčnem primeru
431 Opis referenčnega primera hiše Jankovec
PODATKI O STAVBI
Neto uporabna površina 16633 m2
Bruto ogrevana prostornina 75756 m3
Neto ogrevana prostornina 42902 m3
Etažnost P + M
Arhitektura V Gorenčič
Lokacija Belica
Investitor zasebni
Leto izvedbe 2010
Slika 47 Hiša Jankovec (vir Hošpel 2010)
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
34
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
OPIS STAVBE
Stanovanjska stavba Jankovec je zgrajena v naselju Belica občina Medvode na parceli
1726 ko Babna Gora Je klasična masivna gradnja iz opeke in zasnovana kot pritličje ter
mansarda Smer slemena je severovzhod ndash jugozahod Razvita tlorisna velikost
stanovanjskega objekta znaša 1120 m x 1080 m Naklon strehe ki je krita z opečno
kritino je 38 Dostop na parcelo je iz jugozahodne strani
Slika 48 Situacija hiše Jankovec (vir httprkggovsiGERKviewerjsp)
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
35
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 41 Tloris pritličja M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
36
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 42 Tloris mansarde M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
37
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 43 Prerez A ndash A M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
38
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 44 Tloris strehe M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010 )
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
39
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
40
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 46 Detajl tal D1 M 120 (povzeto po Gorenčič 2010 )
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
41
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
42
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100 (povzeto po Gorenčič 2010)
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
43
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
432 Primerjava referenčnega primera hiše Jankovec gradnje iz opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN in opeke MODUL BLOK
Na referenčnem primeru hiše Jankovec smo na enaki tlorisni osnovi ter enaki sestavi
konstrukcijskih elementov primerjali energijsko učinkovitost opeke POROTHERM
DRYFIX PLAN ter opeke MODUL BLOK podjetja Wienerberger Pomagali smo si s
programom podjetja Knauf Insulation Rezultati izračunov so prikazani v Tabeli 48 49
410 in 411
4321 Gradnja z opeko POROTHERM DRYFIX PLAN 30
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 012
Zunanja stena (smer SV) 648 012
Zunanja stena (smer JV) 549 012
Zunanja stena (smer JZ) 648 012
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
44
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 49 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0167 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5398 W 71 Wm3 325 Wm2
Hladilna obremenitev 4772 W 63 Wm3 287 Wm2
Toplota za gretje 5780 kWha 76 kWhm3a 348 kWhm2a
Hladilna toplota 1317 kWha 17 kWhm3a 79 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
39 Wm3 898 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
71 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 63 Wm3 240 Wm3 DA
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
45
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
4322 Gradnja z opeko MODUL BLOK
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
NAZIV Površina A [m2] Toplotna prehodnost U [Wm2K]
Zunanja stena (smer SZ) 5161 014
Zunanja stena (smer SV) 648 014
Zunanja stena (smer JV) 549 014
Zunanja stena (smer JZ) 648 014
Streha 16879 009
Tla na terenu 8908 011
Okna (smer SZ) 288 093
Okna (smer SV) 456 093
Okna (smer JV) 1408 093
Okna (smer JZ) 1047 093
Vrata (smer SZ) 308 125
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
46
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 411 Izpis analize stavbe (vir lasten povzeto po program Knauf Insulation)
Ovoj stavbe Po projektu Dovoljeno Status
Gradbene konstrukcije ustrezajo
zahtevam
DA
Srednja toplotna prehodnost stavbe 0173 Wm2K 0385 Wm2K DA
Toplotna in hladilna obremenitev Po projektu Na enoto
prostornine
Na enoto
površine
Toplotna obremenitev 5501 W 73 Wm3 331 Wm2
Hladilna obremenitev 4838 W 64 Wm3 291 Wm2
Toplota za gretje 6006 kWha 79 kWhm3a 361 kWhm2a
Hladilna toplota 1301 kWha 17 kWhm3a 78 kWhm2a
Ustreznost Po projektu Dovoljeno Status
Transmisijske izgube na enoto
prostornine
404 Wm3 889 Wm3 DA
Skupne toplotne izgube na enoto
prostornine
73 Wm3 99 Wm3 DA
Hladilna obremenitev 64 Wm3 240 Wm3 DA
V prikazanih preračunih smo ugotovili da je toplotna prehodnost stene sestavljene iz
opeke POROTHERM DRYFIX PLAN manjša kot pri opeki MODUL BLOK Iz tega
posledično sledi da potrebujemo manjšo toploto za ogrevanje pri opeki POROTHERM
DRYFIX PLAN
Na takšne rezultate vpliva tudi prednost opeke POROTHERM DRYFIX PLAN ki
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
47
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
omogoča suhi stik po vertikalni spojnici Tako dobimo homogen opečni zid z izboljšanimi
toplotnimi lastnostmi Pri gradnji z MODUL BLOK opeko pa nam lahko površina maltnih
spojnic poveča toplotne izgube Razliko vidimo na Sliki 49
433 Izračun stroškov ogrevanja z ozirom na energetski vir kurilno olje ELKO (ekstra
lahko kurilno olje) na referenčnem primeru hiše Jankovec glede na preračunano Tabelo 49
in Tabelo 411
Izhodiščni podatki
1 liter ELKO = 10 kWh toplotne energije (vir Instalater 2009)
1 liter ELKO = 0919 euro (vir Horizont 2008)
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov - levo MODUL BLOK desno POROTHERM DRYFIX PLAN vir wwwwienerbergersi)
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
48
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
bull Gradnja iz opeke POROTHERM DRYFIX PLAN poraba 5780 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 5780 l kar pomeni
53118 euro leto
bull Gradnja iz opeke MODUL BLOK poraba 6006 kWha
Izračun porabe kurilnega olja ELKO v litrih na leto = 6006 l kar pomeni
55195 euro leto
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
49
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
5 ZAKLJUČEK
Arhitekturo v sodobnem času si je težko predstavljati brez gradnje z opeko čeprav je to
eden od najstarejših gradbenih materialov V diplomskem delu smo potrdili dejstvo da ima
opeka pomembno vlogo iz vidika trajnostne gradnje saj je iz naravnega materiala ne
vsebuje nobenih škodljivih snovi ima odlične toplotno izolacijske lastnosti s katerimi
zmanjšujemo porabo energije obenem pa zagotavlja tudi dobro protihrupno zaščito Tako
posredno znižuje stroške ogrevanja in hlajenja hkrati pa zaradi hitrejšega in
preprostejšega izvajanja gradbenih del z opeko znižuje tudi stroške pri sami gradnji Lahko
trdimo da ima opeka skorajda neomejeno življenjsko dobo saj je visoko obstojna in
negorljiva
V okviru analiz gradnje z opeko smo z vidika energijske učinkovitosti izračunali tudi letno
porabo energije za ogrevanje na osnovi primerjave gradnje iz dveh vrst opečnega zidaka
podjetja Wienerberger Ugotovili smo da vsled manjše toplotne prehodnosti pri gradnji z
opeko POROTHERM DRYFIX PLAN v primerjavi z opeko MODUL BLOK
privarčujemo pri ogrevanju kot pri hlajenju stavbe več pri gradnji z opeko POROTHERM
DRYFIX PLAN
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
50
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
6 VIRI LITERATURA
BLAŽIČ A 1996 Naravna opeka v funkciji energetsko varčne hiše v Sodobni materiali
in sistemi za kakovostno gradnjo Gradbeni inštitut ZRMK str 113-130
BREZAR V Stavbarstvo Fakulteta za gradbeništvo 1 izdaja Maribor založniška
dejavnost fakultete za gradbeništvo 1995
DEPLAZES A Constructing architecture materials processes structures Swiss federal
institute of technology Zurich 1997
Gradbeni materiali Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana
1975
KNEZ F 2010 Nagrada raquoZelena misijalaquo in trajnostno gradbeništvo Gradbenik št 3 str
52
KRESAL J Gradiva v arhitekturi Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2000
MARINKO J Antična arhitektura Družina doo Ljubljana 1996
PREMERL F Gradiva v gradbeništvu Zavod SR Slovenije za šolstvo Ljubljana
Tehniška založba Slovenije 1983
ŠANTL S 2008 Gradnja do III gradbene faze Gradnja hiše št 1 str 52-53
ŽARNIČ R Lastnosti gradiv Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana 2003
WIENERBERGER 2011 Brošura
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
51
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Spletni viri
Instalater 2009 Dostopno na spletnem naslovu wwwinstalatersiclanek138Izracun-
porabljene-energije (31082011)
Horizont 2008 Dostopno na spletnem naslovu wwwoljenetcene-in-prodajni-
pogojicenik-goriv-in-prodajni-pogoji (31082011)
Slikespletni viri
Slika 32 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwrimljansipr_opekaasp
(16082011)
Slika 35 Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 36 Stovarište Vaga 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpstovaristevagarsopekaphp Rimljan 2010 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwrimljansipr_opekaasp (16082011)
Slika 311 Tondach 2004 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwtondachsibobrovecbobrovecphp Dom ndash streha Dostopno na spletnem
naslovu httpwwwdom-strehasiaktu alno-200075walther-bobrovec (16082011)
Slika 312 Goriške opekarne Dostopno na spletnem naslovu httpwwwgo-
opekarnesiindexphpvie=ctlampstrId=l2_sloampid=2006032408240181ampmIOpen=1 Picture
Slovenia Dostopno na spletnem naslovu httpwwwpicturesloveniacomsifotou=783
(16082011)
Slika 313 Šlemer Dostopno na spletnem naslovu httpsitografija-
shopeucategoryphpid_category=12 Na strehi 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwimpresdesigncomnastrehi3arhiv-objav107-tondach-v-barvah-jeseni-tudi-s-
posebno-ponudbohtml (16082011)
Slika 314 ABC Dostopno na spletnem naslovu httpabc-
surssrklinker_podindexhtml (16082011)
Slika 315 OGM 2009 Dostopno na spletnem naslovu httpwwwogm-bisisamotna-
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
52
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
opeka (16082011)
Slika 316 Pravi majstor 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwpravimajstorcomtrazitagkutni+spoj+zida Wienerberger 2011 Dostopno na
spletnem naslovu httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 41 ndash Slika 49 Wienerberger 2011 Dostopno na spletnem naslovu
httpwwwwienerbergersi (25082011)
Slika 48 GERK 2011 Dostopno na spletnem naslovu httprkggovsiGERKviewerjsp
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
53
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
7 SEZNAMI
71 Seznam slik
Slika 21 Afriške koče iz gline
Slika 22 Egipčanske opečne konstrukcije - od leve proti desni egipčanski zidak
stopničast zid iz čerpiča banjasti obok nagnjen obok nagnjen šilast obok lažni obok
kupola piramida
Slika 23 Navadna in glazirana opeka v Mezopotamiji
Slika 24 Čerpič na Kreti
Slika 25 Grški opečni elementi za kritino - od leve proti desni antefiks tegula imbreks
Slika 26 Opeka in zid pri Rimljanih - od leve proti desni opeka opečni zid opeke
položene raquona ribjo kostlaquo vodoravno položene opeke
Slika 27 Ročna proizvodnja opeke in Hoffmanova krožna peč
Slika 31 Prikaz izdelave opeke
Slika 32 Polna opeka
Slika 33 Votlaki
Slika 34 Modularna opeka
Slika 35 Apneno ndash silikatna opeka
Slika 36 Fasadna opeka
Slika 37 Super votlak
Slika 38 Monta votlak
Slika 39 Rapid votlak
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
54
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Slika 310 Sat votlak
Slika 311 Bobrovec
Slika 312 Korec
Slika 313 Zareznik
Slika 314 Klinker opeka
Slika 315 Šamotna opeka
Slika 316 Zidanje z opeko
Slika 41 Opeka POROTHERM DRYFIX
Slika 42 Toplotni tok skozi zid ndash zaradi sistema pero + utor je manjši
Slika 43 POROTHERM S P+E opeka
Slika 44 MODUL BLOK opeka
Slika 45 POROBLOK opeka
Slika 46 TERCA klinker opeka
Slika 47 Hiša Jankovec
Slika 48 Situacija hiše Jankovec
Slika 49 Termografska primerjava zidnih sistemov
72 Seznam tabel
Tabela 41 POROTHERM DRYFIX opeka za nosilne zidove
Tabela 42 POROTHERM DRYFIX opeka za nenosilne zidove
Tabela 43 DRYFIX vogalniki
Tabela 44 POROTHERM S P+E opeka za nosilne zidove
Tabela 45 POROTHERM P+E opeka za nenosilne zidove
Tabela 46 MODUL BLOK opeka
Tabela 47 POROBLOK opeka za nosilne zidove
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100
55
Standardi trajnostne arhitekture Gradnja v opeki
Tabela 48 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 49 Izpis analize stavbe
Tabela 410 Konstrukcije na ovoju stavbe
Tabela 411 Izpis analize stavbe
73 Seznam risb
Risba 41 Tloris pritličja M 1100
Risba 42 Tloris mansarde M 1100
Risba 43 Prerez A-A M 1100
Risba 44 Tloris strehe M 1100
Risba 45 Detajl strehe D2 M 120
Risba 46 Detajl tal D1 M 120
Risba 47 Zgoraj severozahodna fasada spodaj severovzhodna fasada M 1100
Risba 48 Zgoraj jugozahodna fasada spodaj jugovzhodna fasada M 1100