statistiČni letopis republike slovenije 2004
DESCRIPTION
STATISTIČNI LETOPIS REPUBLIKE SLOVENIJE 2004. Pregled po statističnih regijah Simona Klasinc Vodja oddelka za regionalne statistike [email protected]. OBJAVLJANJE PODATKOV PO STATISTIČNIH REGIJAH. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
30. 12. 2004 Novinarska konferenca
STATISTIČNI LETOPIS REPUBLIKE SLOVENIJE 2004
Pregled po statističnih regijahSimona KlasincVodja oddelka za regionalne [email protected]
Novinarska konferenca30. 12. 2004
OBJAVLJANJE PODATKOV PO STATISTIČNIH REGIJAH
Podatki po statističnih regijah so objavljeni v različnih publikacijah SURS (Statistične informacije, Rezultati raziskovanj, nekatere posebne publikacije, Statistični letopis)
Statistični letopis: 29 tabel iz različnih vsebinskih področij (prebivalstvo, popisni podatki, poslovni subjekti, izobraževanje, trg dela, BDP, storitve, okolje)
Novinarska konferenca30. 12. 2004
PREBIVALSTVENE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI
Število prebivalcev, gostota, površina
Največja po številu prebivalstva in gostoti prebivalstva je osrednjeslovenska statistična regija
Najmanjša statistična regija po površini in številu prebivalstva – zasavska, je druga najgosteje naseljena
Najredkeje naseljena notranjsko-kraška statistična regija ima 5x manj preb./km2 kot osrednjeslovenska
Novinarska konferenca30. 12. 2004
PREBIVALSTVENE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI - nadaljevanje Naravno in selitveno gibanje prebivalstva
Več kot polovica statističnih regij je imela v letu 2003 več starega kot mladega prebivalstva; najbolj neugodno razmerje je imela obalno-kraška regija
Le dve statistični regiji sta imeli minimalni pozitivni naravni prirast, in sicer gorenjska ter osrednjeslovenska
Selitveni prirast je bil v večini regij pozitiven; najbolj privlačna za priseljevanje je bila obalno-kraška regija, kjer je selitveni prirast na 1 000 preb znašal 6,6.
Novinarska konferenca30. 12. 2004
PREBIVALSTVENE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI - nadaljevanje Izobraževanje
30 % prebivalstva, starega več kot 15 let je imelo leta 2003 osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo; osrednjeslovenska statistična regija 25 %; pomurska statistična regija 41 %.
56% prebivalstva Slovenije je imelo srednješolsko izobrazbo, razlike med regijami zadevajo različne oblike srednješolskega izobraževanja.
Najvišji delež višje in visoko izobraženih med regijami je imela osrednjeslovenska, in sicer 2 krat višjega kot spodnjeposavska.
Novinarska konferenca30. 12. 2004
PREBIVALSTVENE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI - nadaljevanje
Kriminaliteta
Število obsojenih polnoletnih oseb na 10 000 prebivalcev – v koroški statistični regiji 56, v goriški statistični regiji 23.
Število kaznovanih mladoletnih oseb na 10 000 prebivalcev - v koroški statistični regiji 6,6, v goriški statistični regiji 0,5.
Novinarska konferenca30. 12. 2004
TRG DELA
Delovno aktivno prebivalstvo Stopnja delovne aktivnosti (Slo 55,5%; notranjsko-kraška 58,7
%; podravska 51,3 %) Brezposelnost Stopnja registrirane brezposelnosti (Slo 11,2%; pomurska
17,5%; goriška 6,4 %) Plače Tako za bruto kot tudi za neto plače velja, da so bile v
preteklem letu najvišje v osrednjeslovenski in najnižje v pomurski statistični regiji
V primerjavi s predhodnim letom so se plače najbolj povečale v spodnjeposavski statistični regiji in najmanj v jugovzhodni Sloveniji
Novinarska konferenca30. 12. 2004
Poslovni subjekti V Sloveniji je bilo največ poslovnih subjektov konec
lanskega leta registriranih v dejavnostih trgovine, gostinstva in prometa, in sicer 31 %; največ v obalno-kraški statistični regiji (37,2%)
Bruto domači proizvod Osrednjeslovenska statistična regija prispeva največ k
celotnemu BDP in ima tudi najvišji BDP na prebivalca (3,8 mio Sit) v nasprotju s pomursko, ki ima najnižji BDP na prebivalca (2 krat manjši kot osrednjeslovenska) med statističnimi regijami
Novinarska konferenca30. 12. 2004
PROIZVODNE IN STORITVENE STATISTIKE
Transport 45 osebnih avtomobilov na 100 prebivalcev; v obalno-
kraški statistični regiji 5 več, v zasavski 6 manj Trgovina 5,5 prodajaln na 1 000 prebivalcev; v osrednjeslovenski
statistični regiji 2,2 več, v pomurski 2,5 manj Gradbeništvo 21 % vseh gradbenih dovoljenj za stavbe je bilo izdanih v
podravski statistični regiji; v zasavski 22 krat manj 43 gradbenih dovoljenj na 10 000 preb v podravski in le
10 v zasavski statistični regiji
Novinarska konferenca30. 12. 2004
OKOLJE
Varstvo okolja Med regijami je v letu 2002 savinjska statistična regija
namenila največ sredstev za investicije v varstvo okolja; tudi delež tovrstnih investicij v okviru ustvarjenega BDP je bil največji med regijami in je znašal 2% BDP
Savinjska statistična regija je tudi za tekoče izdatke za varstvo okolja namenila največ sredstev; 25 krat več kot npr. zasavska.
Novinarska konferenca30. 12. 2004
OKOLJE- nadaljevanje
Odpadki V Slo. je povprečna letna količina komunalnih odpadkov
na prebivalca, zbranih z javnim odvozom v letu 2003 znašala 394 kg; v gorenjski statistični regiji 503 kg; v koroški 306 kg
Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč Zaradi elementarnih nesreč so imele največje izgube
podravska, pomurska in savinjska statistična regija Najvišje ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč na
prebivalca je bila v pomurski statistični regiji (50 785 Sit), 9 krat manjša je bila v zasavski.
Novinarska konferenca30. 12. 2004
HVALA ZA POZORNOST