statistični zavarovalniški bilten 2009 - zav- ni zavarovalniški bilten 2009 3 razvoj...

Statistični zavarovalniški bilten 2009

Ljubljana, avgust 2009

2 Statistični zavarovalniški bilten 2009

Izdajatelj

Telefon:Telefaks:Spletna stran:Elektronska pošta:

Odgovarja:

Statistični zavarovalniški bilten, SZZ, Ljubljana 2009

Besedilo, tabele in grafikone pripravili:

Produkcija:Oblikovanje:Fotografije:Besedila k slikam:Tisk:Naklada:

SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE, GIZGospodarsko interesno združenje slovenskih zavarovalnicŽelezna cesta 14, p. p. 2512SI – 1000 LJUBLJANASLOVENIJA(+386 1) 473 56 99(+386 1) 473 56 [email protected]

Mirko KA LUŽA, direktor

▶ Tomaž Mancini, Statistično analitska služba in informatika▶ Jedrski pool (poglavje V., točka 3)▶ Odbor za izobraževanje (poglavje IV.)

Pegaz International d. o. o. LjubljanaLukatarinaShutt erstock, Janez VlachyAndreja Palatinus, Katarina MrvarLitt era picta, Ljubljana700 izvodov

Vse pravice pridržane.Uporaba podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira.

Publikacija je na voljo tudi v angleškem jeziku.Th is publication is also available in English.

ISSN 1318-7252

3Statistični zavarovalniški bilten 2009

Razvoj slovenskega zavarovalnega trga

Predgovor

I. Slovensko gospodarstvo leta 2008

II. Slovensko zavarovalno združenje leta 2008

III. Predstavitev članic slovenskega zavarovalnega združenja (stanje 29. 6. 2009)Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d. Allianz Hungaria Zrt., podružnica Ljubljana ARA G zavarovanje pravne zaščite, d. d. Generali Zavarovalnica d. d. GRA WE Zavarovalnica, d. d. Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (KA D) KD Življenje, zavarovalnica, d. d. Merkur zavarovalnica, d. d. NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d. Pozavarovalnica Sava, d. d. Pozavarovalnica Triglav RE, d. d. SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana (SID – PKZ) Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d. Victoria-Volksbanken, zavarovalniška delniška družba, podružnica za Slovenijo Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z. Wiener Städtische, Zavarovalnica, d. d., podružnica v Ljubljani Zavarovalnica Maribor, d. d. Zavarovalnica Tilia, d. d. Zavarovalnica Triglav, d. d.

IV. Zaposleni v zavarovalnicah

V. Zavarovalna in pozavarovalna dejavnost leta 2008

1. Zavarovalna dejavnost 1.1 Življenjska zavarovanja 1.1.1 Dodatna pokojninska zavarovanja (DPZ) 1.2 Vsa druga zavarovanja (neživljenjska oz. premoženjska) 2. Pozavarovalna dejavnost 3. Jedrski pool 4. Podatki po posameznih zavarovalnih vrstah in zavarovanjih 4.1 Nezgodna zavarovanja4.2 Zdravstvena zavarovanja4.3 Kasko zavarovanja4.4 Zavarovanje prevoza blaga4.5 Premoženjska zavarovanja4.6 Zavarovanja odgovornosti 4.7 Kreditna zavarovanja4.8 Kavcijsko zavarovanje in zavarovanje različnih fi nančnih izgub4.9 Zavarovanje stroškov postopka in zavarovanje pomoči

VI. Položaj slovenske zavarovalne dejavnosti v mednarodnem prostoru

VII. Zgodovinski pregled zavarovalstva na slovenskem etničnem ozemlju

579

111520212223242526272829303132333435363738394145465154555760616566676869707172737579

Vsebina

S o n č n a e n e r g i j a

Sonce omogoča življenje na Zemlji. Sončna energija predst avlja praktično neizčrpen ob-

novljivi vir energije. Najbolj razširjena je uporaba pasivnega gretja st avb in sanitarne vode.

Sončno svetlobo pa lahko z aktivnimi sist emi, na primer s sončnimi kolektorji, sp reminja-

mo v električno energijo. Uporaba solarne energije se v Sloveniji zelo povečuje, saj je bila

med letoma 2006 in 2007 zabeležena 10-odst otna st opnja rast i uporabe te energije.

5

▶


Razvoj slovenskegazavarovalnega trga

1.178.845

1.275.102

1.456.887

1.549.167

1.725.304

1.893.980

2.018.960

skupaj skupaj skupaj skupaj

Premije Odškodnine Škodni rezultat (%) Letna stopnja rasti*Leto

267.436

305.003

429.013

464.834

540.655

609.266

642.653

življenje življenje življenje življenje

911.409

970.099

1.027.874

1.084.334

1.184.649

1.284.714

1.376.307

ostalo ostalo ostalo ostalo

714.668

790.866

931.938

874.895

949.076

1.023.300

1.204.208

90.485

114.106

189.003

136.348

149.088

161.828

177.589

624.183

676.760

742.935

738.547

799.988

861.472

1.026.619

60,6

62,0

64,0

56,5

55,0

54,0

59,6

116,1

111,7

116,8

106,6

111,4

109,8

106,6

33,8

37,4

44,1

29,3

27,6

26,6

27,6

123,2

117,8

143,8

108,6

116,3

112,7

105,5

68,5

69,8

72,3

68,1

67,5

67,1

74,6

114,1

109,9

108,3

105,7

109,3

108,4

107,1

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

Zavarovanje

Pozavarovanje

126.451

140.894

148.905

161.361

180.619

206.165

241.738

skupaj skupaj

Premije Odškodnine Škodni rezultat (%) Letna stopnja rasti*Leto

1.047

1.007

953

1.007

642

704

724

življenje življenje

125.404

139.887

147.952

160.354

179.977

205.461

241.014

ostalo ostalo

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

skupaj skupajživljenje življenjeostalo ostalo

64.657

73.459

81.805

78.671

101.767

115.181

200.375

728

567

241

222

252

302

162

63.929

72.892

81.564

78.449

101.515

114.879

200.213

51,1

52,1

54,9

48,8

56,3

55,9

82,9

132,0

115,1

108,1

108,6

111,9

114,1

117,3

69,6

56,6

25,4

22,0

39,3

42,9

22,4

113,9

99,2

97,0

105,7

63,8

109,7

102,8

51,0

52,1

55,1

48,9

56,4

55,9

83,1

132,2

115,2

108,1

108,6

112,2

114,2

117,3

* Indeks rasti premij je brez upoštevanja inflacije. Vključujoč 2,1 – odstotno rast cen življenjskih potrebščin (dec. 2008/dec. 2007) bi bil indeks rasti zavarovalnih premij 104,41 realna premija zavarovanja pa 1,977 milijarde €. Viri: SZZ, SURS, BS

Vo d n a e n e r g i j a

Hidroenergija predst avlja drugi najbolj izkoriščan obnovljivi vir energije v Sloveniji.

Vodno energijo lahko uporabljamo na več načinov. V sp omin se nam najprej prikrade

nost algična podoba vodnega mlina in vonj po pravkar zmleti moki. Danes moč vode

večinoma poganja turbine za proizvodnjo električne energije. Kar 96,7 odst otka vse

električne energije, proizvedene z obnovljivimi viri energije, prihaja iz naših rek (Drave,

Save, Soče, Idrijce).

7

▶▶▶▶


Najpomembnejši dejavniki, ki so v letu 2008 zaznamovali slovenski zava-rovalni trg, so bili: vse večja konkurenca, številne škode zaradi vremenskih ujm in posledice sprememb na finančnih trgih.

Konkurenca na slovenskem zavarovalniškem trgu je vse večja. To občuti tudi Slovensko zavarovalno združenje (SZZ), ki sta ga letos okrepili zavarovalnici Wiener Städtische in Allianz Hungaria. Tako je v združenju zdaj 20 članic, in sicer 18 zavaroval-nic ter dve pozavarovalnici. Poleg članic SZZ so delovale na trgu še tri zavarovalnice.

Zavarovalnice, ki so leta 2008 kot članice združenja delovale na slovenskem zavarovalnem trgu, so uspešno zaključile poslovno leto. O tem priča nekaj kazalnikov. Do konca leta je zavarovalnicam uspelo zbrano bruto obračunano premijo v primer-javi z letom 2007 povečati za 6,6 %. Znesek zbrane premije je prvič presegel vrednost dveh milijard evrov in predstavlja 0,19 % vse premije, zbrane v EU, kar je za stotinko odstotne točke več kot leto prej. Povečala se je zavarovalna gostota, za 4,4 % pa se je povečalo tudi število zaposlenih v zavarovalnicah in pozavarovalnicah. Tako v zava-rovalnicah in pozavarovalnicah dela že 6.421 zaposlenih, k tem pa lahko prištejemo vsaj 3000 zunanjih zastopnikov in posrednikov.

Največje zavarovalnice so z doseženimi tržnimi deleži obdržale svoja mesta, koncentracija zavarovalnega trga pa je še vedno velika, a se počasi zmanjšuje. Prvih pet zavarovalnic obvladuje 80,65 % trga. Ves trg premoženjskih zavarovanj s premijo 1,38 milijarde evrov obvladuje trinajst klasičnih zavarovalnic. Trg življenjskih zavarovanj pa se je leta 2008 nekoliko umiril in je s 5,5-odstotno rastjo dosegel vrednost 643 mi-lijonov evrov. Rast premije premoženjskih zavarovanj je bila tega leta za 1,6 odstotne točke hitrejša od rasti premije življenjskih zavarovanj. To se je zgodilo prvič po nekaj letih izrazite hitrejše rasti življenjskih zavarovanj, do spremembe pa je prišlo predvsem zaradi zmanjšanja povpraševanja po naložbenih življenjskih zavarovanjih v zadnjem kvartalu preteklega leta. Delež življenjskih zavarovanj v vsej premiji je znašal 31,8 %.

Kljub posameznim ugodnim panožnim rezultatom moramo priznati, da so se nekateri kazalniki poslabšali. Delež bruto obračunanih zavarovalnih premij v BDP se je od leta 2007 znižal na 5,4 %, vrednost izplačanih odškodnin pa se je povečala kar za 18,2 %, in sicer na 1,2 milijarde evrov. Poslabšan škodni rezultat (59,6 %) je posledi-ca katastrofalnih vremenskih pojavov, ki so prebivalcem in državi povzročili ogromno škodo, manj pa je nanj vplivala akutna gospodarska kriza, ki je Slovenijo zajela šele ob koncu preteklega leta. Relativno skromen delež naložb zavarovalnic v vrednostne papirje ni pomembno poslabšal likvidnostnih razmer v zavarovalnicah.

Izrazito škodno leto 2008 se kaže tudi v slabšem skupnem škodnem rezulta-tu obeh pozavarovalnic, ki sta sicer bruto obračunano pozavarovalno premijo povečali na 242 milijonov evrov ali za 17,3 %, nista pa mogli ubežati deležu sprejetih obvezno-sti iz naslova izjemnih škodnih dogodkov. Za odškodnine sta zavarovalnicam izplačali nekaj več kot 200 milijonov evrov, kar je za skoraj tri četrtine več kot leto prej.

Zavarovalna dejavnost že občuti škodljive posledice delovanja človeka na Zemlji. Tega se zavedajo tudi naše zavarovalnice, ki prispevajo svoj delež k preventivi, vzgoji in okoljevarstvenemu ozaveščanju. Zato smo tudi letošnji bilten popestrili s komentarji o pomenu pridobivanja energije iz obnovljivih virov in s tem o pomenu zmanjšanja negativnih vplivov na okolje.

Mirko Kaluža, direktor

Predgovor

▶ B i o m a s a

Rast line pretvarjajo sončno energijo v kemijsko s pomočjo fotosinteze. Vsaka organska

snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije, je biomasa. Z njo pridobivamo predvsem to-

ploto, ki jo nato lahko uporabimo za ogrevanje ali tudi za proizvodnjo električne energije.

Biomasa predst avlja najpomembnejši obnovljivi vir energije v Sloveniji. Danes se zgolj z

lesno biomaso ogreva kar 25 odst otkov slovenskih gosp odinjst ev.

9

▶ I ▶


Vsesplošna gospodarska in finančna kriza, ki je Evropo zajela leta 2008, tudi Slovenije ni obšla. Letos se je kriza v državi poglobila, a statistični podatki, ki jih objavljamo za leto 2008, kažejo, da je bil vpliv krize na slovensko gospodarstvo v za-četku preteklega leta še nepomemben, proti koncu leta pa se je stopnjeval. Poglobitev finančne krize ob koncu poslovnega leta je upočasnila gospodarsko aktivnost, investi-cijski pogum pa je uplahnil. Zavarovalnice so krizo občutile takoj, ko je propadlo nekaj ameriških bank, saj so imele v teh bankah v obliki vrednostnih papirjev naloženih nekaj prostih sredstev. Slabitev vrednosti finančnih naložb je prikazana v bilančnih izkazih zavarovalnic in pozavarovalnic. Nekaterim med njimi so se pomembno zmanj-šali pričakovani dobički od investiranja v delnice. Zmanjšala se je tudi rast premije naložbenih življenjskih zavarovanj, večjih vplivov na zavarovalnice pa kriza nima. Vlada republike Slovenije se je na krizo odzvala z ukrepi, ki naj bi pomagali predvsem finančnemu sektorju, da bi si povrnil zaupanje bančnih komitentov in varčevalcev. S subvencijami za ohranitev zaposlitev za polni delovni čas v začetku leta 2009 pa vlada prispeva k zagotavljanju socialne varnosti prebivalstva. Gospodarska gibanja na kratko komentiramo z nekaterimi kazalci in kazalniki.

Industrijska proizvodnja se je proti koncu leta 2008 precej skrčila pri večini vrst proizvodov. Povečalo se je število odpustov industrijskih delavcev in stečajnih postopkov podjetij. Proti koncu leta je krizni val zajel tudi storitvene dejavnosti in gradbeništvo. Gospodarske družbe so imele za 17 odstotnih točk manj neto dobička kot leta 2007, neto dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala na 35.279 evrov ali za štiri odstotne točke.

Izvoz blaga in storitev je bil vrednostno večji kot leta 2007, a je za uvozom zaostajal. Izvoz je bil vreden 19,8 milijarde evrov, uvoza pa je bilo za 23 milijard. Glede na to se je stopnja pokritosti uvoza z izvozom zmanjšala na 86 %.

Bruto domači proizvod (BDP) se je realno povečal za 3,5 % in je bil vreden 37.126 milijonov evrov. Stopnja gospodarske rasti pa se je v primerjavi z letom 2007 skoraj pre-polovila. Po kupni moči na prebivalca je Slovenija dosegla vrednost 22.800 evrov.

Inflacija je bila v dvanajstmesečnem povprečku za 1,7-odstotne točke višja kot leta 2007 in je znašala 5,7 %. Cene ob koncu decembra 2008 pa so se v primerjavi z letom poprej zvišale za 2,1 %. Inflacija še vedno ostaja nad povprečjem v EU.

Plače v bruto zneskih so se od leta 2007 nominalno povečale za 8,4 % in precej prehitele rast produktivnosti. Decembra 2008 je zaposleni prejel v povprečju 1.458 evrov bruto ali 939 evrov neto plače, letni povpreček pa je bil v obeh primerih nekoliko nižji.

Število brezposelnih se je preko leta 2008 povečevalo in ob koncu doseglo 4,4-% stopnjo (po ILO).

Bančni sektor je po številu bank (24 bank) nekoliko večji od zavarovalniškega (23 zavarovalnic in pozavarovalnic). Kljub finančni krizi je bankam uspelo bilančno vsoto povečati na 47,5 milijarde evrov ali za 12,2 %. Vpliv krize pa je bil opazen, saj je bila stopnja rasti bilančne vsote še leto prej dvakrat višja. Vrednost aktive v skupni bilanci zavarovalnic je ponavadi desetkrat manjša od bilančne vsote bank, zato jo oce-njujemo na od 4,7 do 5,0 milijard evrov. Natančnih podatkov pa še ni na voljo.

Slovensko gospodarstvo leta 2008

Viri:1. Statistični urad RS (SURS)2. Banka Slovenije (BS)3. Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ)4. Urad za makroekonomske analize

in razvoj (UMAR)5. EUROSTAT6. AJPES

▶ Ve t e r

Ljudje so se že zgodaj naučili izkoriščati energijo vetra. Tako je veter poganjal mline, ki

so mleli žito v moko, in napenjal jadra ladij, ki so odkrivale neznano. Okoli leta 1920 so

post avili prve vetrne elektrarne. V Sloveniji se je pred nedavnim vnela burna razprava o

vetrni elektrarni Volovja reber, kljub temu pa že delujejo manjše vetrne elektrarne, ki so

priključene na električno omrežje.

11

▶ II ▶


Slovensko zavarovalnozdruženje leta 2008

Vsa dela in naloge združenja je leta 2008 opravilo 15 zaposlenih, ki so uskla-jevali delo sestankov vseh delovnih skupin, sestavljenih iz delegatov članic združenja. Leta 2008 so bile opravljene naslednje glavne naloge:

▶ sodelovanje s Svetom birojev zelene karte – COB

▶ sodelovanje z Evropskim združenjem zavarovalnih združenj – CEA

▶ sodelovanje z Mednarodnim združenjem za pomorska in transportna zavarovanja – IUMI

▶ sodelovanje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD

▶ sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije – GZS

▶ sodelovanje v upravnem odboru Slovenskega združenja za požarno var-stvo

▶ sodelovanje v Odboru za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada

▶ sodelovanje z ZZZS pri pripravi projekta On-line za zdravstveno zavarova-nje in pri prenovi kartice zdravstvenega zavarovanja

▶ delovanje Biroja zelene karte

▶ delovanje varuha pravic s področja zavarovalništva

▶ delovanje odškodninskega urada

▶ delovanje škodnega sklada

▶ delovanje razsodišča

▶ reševanje zunaj-sodnih sporov v okviru mediacijskega centra

▶ sodelovanje pri pripravi in spremembah domače in evropske zavarovalniške zakonodaje

▶ sodelovanje pri pripravi učnega gradiva in programov za zavarovalne vsebi-ne na srednji in visoki stopnji

▶ sodelovanje pri oblikovanju sistema preventivnega varstva pred naravnimi nesrečami

▶ sodelovanje v projektih za izboljšanje preventivne dejavnosti v cestnem prometu


▶ nadaljevanje širjenja baze podatkov o obveznih zavarovanjih v prometu (vključitev plovil)

▶ obravnavanje direktive Solventnost II in usklajevanje stališč z AZN in MF

▶ dokončanje statističnega standarda

▶ dokončanje standarda za izmenjavo računov med zavarovalnicami in izva-jalci zdravstvenih storitev

▶ dokončanje standarda za način izmenjave podatkov med zavarovalnicami in izvajalci zdravstvenih storitev

▶ začetek priprave standarda poslovnega obnašanja v skladu s predpisi

▶ sodelovanje pri uvedbi spletnega sklepanja zavarovanj

▶ preverjanje znanja za zavarovalne zastopnike in posrednike

▶ redno mesečno, četrtletno in letno statistično opazovanje zavarovalne de-javnosti

▶ razširitev četrtletnega statističnega opazovanja (način plačila pri novih po-godbah življenjskih zavarovanj)

▶ seznanjanje članic z delom delovnih teles preko publicistične dejavnosti

▶ posredovanje in razširjanje statističnih podatkov uporabnikom

▶ izdajanje strokovne literature s področja zavarovalništva

▶ organiziranje tematskih in drugih strokovnih seminarjev s področja zava-rovalništva

▶ osveževanje spletnih strani


Služba za splošnoorganizacijske zadevein računovodstvo

Razsodišče* Varuh pravic spodročjazavarovalništva*

Mediacijskicenter*

Biro zelene karte Informacijski center Odškodninski urad Škodni sklad

Odbor za zavarovanjemotornih vozil

Komisija za preprečevanjezavarovalniških zlorab

Odbor za življenjska innezgodna zavarovanja

Odbor za prostovoljnazdravstvena zavarovanja

Odbor za prostovoljnapokojninska zavarovanja

Pravna sekcija

Odbor za premoženjskazavarovanja

Sekcija za kmetijskazavarovanja

Odbor za transportnain kreditna zavarovanja

Finančna sekcija

Odbor zainformatiko

Uredniški odbor

Aktuarska sekcija

Odbor zaizobraževanje

Organizacijski odborDnevov slovenskegazavarovalništva

Izpitni odbor

Komisija zapreprečevanjepranja denarja

Komisija zaračunovodsko-davčne zadeve

Sekcija za notranjorevizijo

DIREKTOR

SVET

SKUPŠČINA

Komisija škodnegasklada

Svet Biroja zelene karte

Strokovni odbor Biroja zelene karte

Služba za AO zavarovanje

Služba za osebna zavarovanja

Služba zapremoženjskazavarovanja

Statističnoanalitska službain informatika

Služba za izobraževanje

Organigram – grafična ponazoritev organiziranosti združenja (stanje: julij 2009)

* SZZ zagotavlja le sredstva za delo

▶ G e o t e r m a l n a e n e r g i j a

Toplota, shranjena v Zemljini notranjost i, se imenuje geotermalna energija. Izkorišča-

mo jo lahko na več načinov. Vrelce vroče vode in pare so poznali že st ari Rimljani. Da-

nes se v Sloveniji geotermalna energija uporablja za proizvodnjo toplote, večinoma v

zdraviliščih. Vse pogost eje se uporabljajo toplotne črpalke. V Murski Soboti, denimo,

termalno vodo uporabljajo za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in letno prihranijo

do 2.000 ton kurilnega olja.

15

▶ ▶ III


Predstavitev članic slovenskegazavarovalnega združenja (stanje 29. 6. 2009)

Veseli nas, da lahko na straneh našega biltena prvič objavimo splošne podat-ke o podružnicah uglednih zavarovalnic Wiener Städtische in Allianz Hungaria, ki že nekaj let delujeta v Sloveniji. Kot redni članici Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) sta bili sprejeti na skupščini SZZ 12. maja 2009. V članstvo je združenje dejan-sko sprejelo njuni matični hiši ne njuni podružnici, saj podružnice tujih zavarovalnic po obstoječih predpisih ne morejo biti članice SZZ. Podobno se je zgodilo tudi z matično zavarovalnico Victoria-Volksbanken, članico zavarovalne skupine ERGO. Slednja deluje s svojo podružnico v Sloveniji že od leta 2005, članica SZZ pa je po-stala leta 2006. Do zdaj je bila njena podružnica edina, katere statistične podatke je SZZ vštevalo v objavljeni statistični agregat. Naslednje leto bodo v statistične zbirnike všteti statistični podatki vseh treh omenjenih podružnic.

Leto

Število dejavnih družb na zavarovalnem trgu*zavarovalne družbe

pozavarovalne družbe

skupaj družbe

od tega članice SZZ

Zavarovalne družbe glede na različne kriterije

glede na zakon**delujejo po zakonu o zavarovalništvu (zavarovalnice)

ne delujejo po zakonu o zavarovalništvu (druge družbe)

glede na portfelj

kompozitne

samo življenjske

samo premoženjske

po organizacijski obliki

delniške družbe

vse

z večinskim deležem tujega kapitala

vzajemne družbe

drugo

Podružnice zavarovalnic iz držav EU***

15

2

17

16

12

3

9

4

2

13

4

1

1

–

14

2

16

15

11

3

9

3

2

12

3

1

1

–

15

2

17

17

12

3

8

3

4

13

5

1

1

–

15

2

17

17

13

2

7

4

4

13

4

1

1

2

16

2

18

18

14

2

8

4

4

14

5

1

1

2

16

2

18

18

14

2

8

4

4

14

5

1

1

2

16

2

18

18

14

2

8

4

4

14

5

1

1

2

20032002 2004 2005 20072006 2008

Število zavarovalnih družb v posameznih letih glede na različne kriterije

*** V seštevke in drugo statistiko vbiltenu so vključeni le podatki ene odpodružnic. Vir: SZZ

** Družbe glede na veljavni zakono zavarovalništvu v posameznih letih.

* Družbe, ki so delovale na trgu vposameznih letih in katerih premijaza navedena leta je vključena vzavarovalno statistiko pri SZZ.


Na spodnjem seznamu objavljamo imena 23 zavarovalnih in pozavarovalnih družb, ki so ob zaključku redakcije, tj. 29. junija 2009, delovale v Sloveniji. Doseže-no bruto obračunano zavarovalno in pozavarovalno premijo za leto 2008 v zneskih, grobo zaokroženih navzgor, objavljamo le za 20 družb, ki so bile omenjenega dne članice SZZ.

Kompozitne zavarovalnice:

Zavarovalnica Triglav, d. d., LjubljanaAdriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d., KoperZavarovalnica Maribor, d. d., MariborZavarovalnica Tilia, d. d., Novo mestoGenerali Zavarovalnica d. d., LjubljanaMerkur zavarovalnica, d. d., LjubljanaGRAWE Zavarovalnica, d. d., MariborWiener Städtische zavarovalnica, d. d., podružnica v LjubljaniVictoria-Volksbanken, d. d., podružnica za Slovenijo, MariborAllianz Hungaria Zrt., podružnica LjubljanaZürich Insurance Ireland Ltd. Global Corporate Ireland (ni članica SZZ)

Specializirane zavarovalnice:

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z., LjubljanaKD Življenje, zavarovalnica, d. d., LjubljanaTRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., KoperNLB Vita, Življenjska zavarovalnica, d. d., LjubljanaSID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana (SID – PKZ)ARAG, zavarovanje pravne zaščite, d. d., LjubljanaPrva osebna zavarovalnica, d. d. (ni članica SZZ)ERGO Zavarovalnica, d. d. (ni članica SZZ)

Druge članice SZZ:

Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana (KAD)Sklad obrtnikov in podjetnikov, Ljubljana (SOP)

Pozavarovalnice:

Pozavarovalnica Sava Re, d. d., LjubljanaPozavarovalnica Triglav RE, d. d., Ljubljana

v miljonih €

753

257

252

68

62

44

36

8,5

0,9

0,0

235

69

59

31

14

1,6

132

4,3

135

107


Na predstavitvenih straneh, ki sledijo tabelam s tržnimi deleži, so članice SZZ predstavljene z najnovejšimi splošnimi in identifikacijskimi podatki. Prikazane so spremembe v sestavi njihovih uprav, številu poslovnih enot najvišje ravni, v lastni-škem kapitalu, številu zaposlenih, v premiji in sestavi portfelja.

Vse zavarovalnice in druge članice SZZ – skupaj jih je 16 – so leta 2008 zbrale za 2,02 milijarde evrov bruto obračunanih premij, od tega 68,17 % ali 1,38 mi-lijarde s premoženjskimi zavarovanji in 31,83 % ali 643 milijonov evrov z življenjskimi. Slovenski zavarovalni trg se je s tem okrepil za 6,6 %, kar je manj od rasti, ki je bila dosežena leta 2007. Rast trga se že tri leta zapored znižuje. Strukturo zavarovalnega portfelja in podrobne zneske zbrane bruto obračunane premije za vsako članico ob-javljamo na predstavitvenih straneh v nadaljevanju.

Slovenski zavarovalni trg z doseženo premijo 1,9 milijarde evrov in s 93,2-odstotnim deležem obvladujejo klasične zavarovalnice, ki jih je 14. Mednje ne uvršča-mo Sklada obrtnikov in podjetnikov ter Kapitalske družbe, ker ne poslujeta povsem po Zakonu o zavarovalništvu, a sta članici SZZ. Njun zavarovalni portfelj sodi med življenjska zavarovanja, zato so klasične zavarovalnice zbrale le 78,7 % vse premije ži-vljenjskih zavarovanj (506 milijonov €). Razumljivo pa je, da so klasične zavarovalnice zbrale 100 % vse premije premoženjskih zavarovanj (1,4 milijarde €).

Štiri članice SZZ so od leta 2007 obdržale dvoštevilčni tržni delež, pri če-mer se tudi njihov vrstni red ni spremenil: na prvem mestu je zavarovalnica Triglav s 37,3-% deležem, druga je zavarovalnica Adriatic Slovenica (12,7 %), na tretjem mestu je zavarovalnica Maribor (12,5 %), četrta pa je Vzajemna (11,6 %). Med njimi je uspe-lo tržni delež od leta 2007 nekoliko povečati le zavarovalnici Maribor. V splošnem se je tržni delež polovici članic zmanjšal, polovici pa povečal. Najbolj se je povečal zavarovalnicam KD Življenje, Tilia, Triglav Zdravstvena in Generali.

Zavarovalnica Generali sodi med tiste zavarovalnice, ki so bile ustanovljene v Sloveniji z večinskim tujim kapitalom. Take so še zavarovalnice Merkur, GRAWE, ARAG in Victoria-Volksbanken ter najnovejši članici SZZ Wiener Städtische in Allianz. Polovico tujega kapitala ima že nekaj časa tudi zavarovalnica NLB Vita. Na-štete članice, razen najnovejših dveh, so leta 2008 obvladovale 8,69 % slovenskega zavarovalnega trga, kar je manj kot leta 2007.


Tržni deleži drugih članic SZZ 2008* v %

Tržni deleži pozavarovalnic 2008* v %

Tržni deleži zavarovalnic 2008* v %

* Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij 2 drugih članic SZZ (136.733.210 €).V tej tabeli so prikazane družbe, ki ne poslujejo v celoti po Zakonu o zavaro-valništvu (ZZavar). Vir: SZZ

* Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij 14 zavarovalnic, ki poslujejo po ZZavar (1.882.226.685 €). Vir: SZZ

* Delež posamezne pozavarovalnice v skupni premiji obeh slovenskih pozavarovalnic (241.737.838 €). Vir: SZZ

SKUPAJ

Triglav

Adriatic Slovenica

Maribor

Vzajemna

KD Življenje

Tilia

Generali

TRIGLAV, Zdravstvena

Merkur

GRAWE

NLB Vita

SID – PKZ

ARAG

Victoria-Volksbanken

SKUPAJ

Sava Re

Triglav RE

SKUPAJ

Kapitalska družba (KAD)

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP)

Zavarovalnice

Pozavarovalnice

Druge članice

100,00

39,99

13,64

13,38

12,48

3,67

3,62

3,27

3,15

2,31

1,93

1,67

0,74

0,08

0,05

100,00

55,74

44,26

100,00

96,86

3,14

100,00

45,88

3,22

13,04

–

13,66

2,15

3,82

–

7,35

4,84

5,90

–

–

0,15

100,00

78,70

21,30

100,00

96,86

3,14

100,00

37,83

17,47

13,50

17,07

–

4,16

3,07

4,31

0,47

0,87

0,11

1,02

0,11

0,01

100,00

55,67

44,33

100,00

–

–

Tržni deleži zavarovalnic indrugih članic SZZ 2008* v %

* Tržni deleži glede na skupni znesek vse bruto obračunane premije 14 zavarovalnic in 2 drugih članic SZZ (2.018.959.895 €).

** Zavarovalne družbe, ki glede na Zakon o zavarovalništvu ne sodijo med klasične zavarovalnice, zato jih imenujemo »druge članice SZZ«.Vir: SZZ

SKUPAJ

Triglav

Adriatic Slovenica

Maribor

Vzajemna

Kapitalska družba (KAD)**

KD Življenje

Tilia

Generali


Merkur

GRAWE

NLB Vita

SID – PKZ

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP)**

ARAG


Zavarovalnice Vrsta zavarovanj

Vrsta zavarovanj

Vrsta zavarovanj

Vrsta zavarovanj

neživljenjska

neživljenjska

neživljenjska

neživljenjska

življenjska

življenjska

življenjska

življenjska

vsa

vsa

vsa

vsa

100,00

37,28

12,71

12,47

11,63

6,56

3,42

3,38

3,05

2,94

2,16

1,80

1,56

0,69

0,21

0,08

0,04

100,00

36,12

2,54

10,27

–

20,61

10,75

1,69

3,01

–

5,78

3,81

4,65

–

0,67

–

0,12

100,00

37,83

17,47

13,50

17,07

–

–

4,16

3,07

4,31

0,47

0,87

0,11

1,02

–

0,11

0,01


Tržni deleži zavarovalnic z življenjskimi zavarovanji 2008

Poslovna učinkovitost (po)zavarovalnic in nominalna rast njihove premije 2008

zneski v €

* Zaposleni po stanju 31. 12. 2008. Vir: SZZ

* Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij zavarovalnih družb z življenjskimi zavarovanji brez premije DPZ ali dodatnih pokojninskih zavarovanj po ZPIZ-1 (478.717.934 € ). Vir: SZZ

SKUPAJ

Triglav


KD Življenje

Maribor

Merkur

NLB Vita

GRAWE

Generali

Adriatic Slovenica

Tilia



VSE SKUPAJ

Skupaj pozavarovalnice

Triglav RE

Sava Re

Skupaj zavarovalnice in druge članice SZZ

NLB Vita


Vzajemna


KD Življenje

Triglav

Merkur

Maribor

SID – Prva kreditna zavarovalnica

Adriatic Slovenica


Generali

GRAWE

Tilia


ARAG

Zavarovalnice

in druge članice SZZ

(Po)zavarovalnice

(vrstni red po premiji na zaposlenega)

Premija življenjskih zavarovanj

Število redno

zaposlenih*

Tržni delež* (%)

Bruto obračunana premija

premija ŽZ

brez DPZ

na zaposlenega

(1000 €)indeks rasti

(2007=100)

od tega

DPZ

vsa

(1000 €)

vsa

100,00

42,70

–

14,44

13,78

7,76

6,24

5,11

3,45

3,19

2,27

0,90

0,16

163.934.766

27.685.630

132.434.449

–

–

–

–

–

2.781.820

1.032.867

–

–

–

478.717.934

204.414.629

–

69.110.669

65.976.980

37.160.637

29.861.048

24.475.460

16.537.580

15.260.656

10.873.757

4.298.761

747.757

642.652.700

232.100.259

132.434.449

69.110.669

65.976.980

37.160.637

29.861.048

24.475.460

19.319.400

16.293.523

10.873.757

4.298.761

747.757

6.421

90

32

58

6.331

27

117

289

82

156

2.507

148

909

51

1.033

21

324

211

438

6

12

–

241.738

106.994

134.744

2.018.959

31.421

132.434

234.900

59.287

69.111

752.748

43.572

251.845

14.009

256.695

4.299

61.596

36.412

68.180

895

1.555

–

2.686

3.344

2.323

319

1.164

1.132

813

723

443

300

294

277

275

248

205

190

173

156

149

130

–

117,3

122,1

113,7

106,6

86,2

111,9

103,5

115,0

120,6

106,4

105,4

107,5

99,6

102,3

96,8

112,3

100,9

117,5

168,9

128,5


Predsednik nadzornega sveta

Predsednik uprave

Člani uprave

Vrsta zavarovalnice

Organizacijska oblika

Datum registracije

Število redno zaposlenih (31. 12. 2008)

Število vseh enot poslovne mreže

Število poslovnih enot najvišje ravni

Delež tujega kapitala

Največji delničarji in njihov delež

Od tega

Bruto obračunana premija 2008

Ljubljanska 3a, SI – 6503 Koper/[email protected](+386 5) 66 43 100(+386 5) 66 43 109

Janez BojcGabrijel Škof T (+386 5) 66 43 101Milena Georgievski, Matej Cergolj, Marko Rems

splošnadelniška družba20. november 19901.0331509 poslovnih enot0 %100 %KD Group, d. d., Ljubljana 100 %

256.695.099 €

Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo 2008

Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d

Vir: SZZ

Premoženje 7,8 %

Nezgode 7,5 %

Avto kasko 14,6 %

Zdravje 37,2 %

Življenje 6,3 %

Ostalo 2,1 %

Druga odgovornost 2,4 %

AO 22,1 %

A

I

E

T

F


Direktor podružnice

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega:


Dunajska cesta 156, SI – 1000 [email protected](+386 1) 58 09 480(+386 1) 58 09 481

Uroš Klenovšek T (+386 1) 58 09 480

splošnapodružnica zavarovalnice iz EU22. november 2007711 sedež podružnice100 %100 %Allianz Hungaria Zrt., Budimpešta 100 %

še ni podatka


Za preteklo leto še ni podatkov.

Allianz Hungaria Zrt.,podružnica Ljubljana

A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Član uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Železna cesta 14, SI – 1000 [email protected](+386 1) 236 41 81(+386 1) 436 43 91

Dr. Herbert KittingerRobert Kalcher T (+386 1) 236 41 81Marko Vončina

specializirana-zavarovanje stroškov postopkadelniška družba10. marec 20041211 sedež100 %100 %ARAG Österreich AllgemeineRechtsschutzversicherung AG, Dunaj 100 %

1.554.728 €


ARAG zavarovanje pravne zaščite, d. d.

Vir: SZZ

Stroški postopka 100 %

A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Članica uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Kržičeva ulica 3, SI – 1000 Ljubljanawww.generali.siinfo@ generali.si(+386 1) 47 57 100(+386 1) 47 57 103

Lorenzo KravinaGregor Pilgram T (+386 1) 47 57 111Vanja Hrovat

splošnadelniška družba18. marec 199732491 sedež100 %100 %Generali PPF Holding B.V., Praga 100 %

61.595.797 €


Vir: SZZ

Življenje 31,4 %

GENERALI Zavarovalnica d. d. Ljubljana

Avto kasko 14,0 %

Nezgode 7,5 %Ostalo 1,9 %

Premoženje 15,3 %

AO 27,4 %


A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Člana uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Gregorčičeva ulica 39, SI – 2000 [email protected](+386 2) 22 85 500(+386 2) 22 85 526

Mag. Dr. Othmar Ederermag. Božo Emeršič, MBA T (+386 2) 22 85 502mag. Klaus Scheitegel, Marko Mikič

splošnadelniška družba23. januar 1991211101 poslovna enota100 %100 %Grazer Wechselseitige Versicherung AG, Graz 100 %

36.412.487 €


GRAWE Zavarovalnica, d. d.

Vir: SZZ

Življenje 67,2 %

Avto kasko 3,5 %


Premoženje 10,7 %

AO 8,2 %


A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Članica uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega



dr. Boštjan AverBorut Jamnik T (+386 1) 47 46 702mag. Anja Strojin Štampar

gospodarska družba, ustanovljena po ZPIZdelniška družba18. december 199611711 sedež0 %100 %Republika Slovenija 100 %

132.434.449 €


Vir: SZZ

Pokojnine 100 %

Kapitalska družba pokojninskegain invalidskega zavarovanja, d. d.

A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Članici uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Celovška cesta 206, SI – 1000 [email protected](+386 1) 58 26 550(+386 1) 51 81 895

Aleksander SekavčnikMatija Šenk T (+386 1) 58 26 560Mateja Keržič, mag. Ingrid Kuk

življenjskadelniška družba3. januar 200515691 sedež0 %100 %KD Group, d. d., Ljubljana 100 %

69.110.669 €


KD Življenje, zavarovalnica, d. d.

Vir: SZZ

Življenje 100 %

A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Člana uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega



Alois SundlDenis Stroligo T (+386 1) 30 05 450Mojca Androjna, Andrej Osterc

splošnadelniška družba18. november 199214821 poslovalnica100 %100 %Merkur Versicherung AG, Graz 100 %

43.571.869 €


Vir: SZZ

MERKUR zavarovalnica, d. d.

Življenje 85,3 %

Nezgode 11,0 %

Ostalo 0,5 %

Premoženje 3,2 %

A

I

E

T

F



Predsednica uprave

Članica uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Trg republike 3, SI – 1520 [email protected](+386 1) 476 58 00(+386 1) 476 58 18

Johan DaemenBarbara Smolnikar T (+386 1) 476 58 00mag. Irena Prelog

življenjska + nezgodedelniška družba4. junij 20032711 sedež50 %100 %KBC Insurance NV, Leuven, Belgija 50 %Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana 50 %

31.421.341 €


NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d. Ljubljana

Vir: SZZ

Življenje 95,0 %

Nezgode 5,0 %

A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Člana uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije




Delež tujega kapitala (31. 3. 2009)

Največji delničarji in njihov delež (31. 3. 2009)

Od tega



dr. Timotej Jagričmag. Zvonko Ivanušič T (+386 1) 47 50 200Srečko Čebron, Jošt Dolničar

pozavarovalnicadelniška družba28. december 19905811 sedež5,30 %44,11 %Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana 25,00 %Abanka, d. d., Ljubljana 5,00 %Poteza naložbe, d. o. o., Ljubljana 5,00 %Nova KB Maribor, d. d., Maribor 4,66 %Zavarovalnica Maribor, d. d., Maribor 4,45 %

134.743.719 €


Vir: SZZ

Pozavarovalnica Sava, d. d.

Avto kasko 17,3 %

Nezgode 7,1 %

Prevoz blaga 2,9 %

Ostalo 3,7 %

Premoženje 45,7 %

AO 20,5 % Druga odgovornost 2,5 %

A

I

E

T

F


Predsednik uprave

Član uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Miklošičeva cesta 19, SI – 1000 [email protected](+386 1) 47 47 900(+386 1) 43 31 419

Gojko Kavčič T (+386 1) 47 47 901Andrej Slapar

pozavarovalnicadelniška družba31. december 19983211 sedež0 %100 %Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana 87,00 %Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana 5,00 %Maksima Holding, d. d., Ljubljana 2,00 %Petrol, d. d., Ljubljana 2,00 %Sava, d. d., Kranj 2,00 %FMR, d. d., Idrija 1,33 %Helios, d. d., Domžale 0,67 %

106.994.119 €


Pozavarovalnica Triglav RE, d. d.

Vir: SZZ

Finančne izgube 2,0 %

Avto kasko 17,3 %

Nezgode 2,0 %

Krediti 1,7 %

Ostalo 5,9 %Premoženje 50,7 %

AO 17,9 %


A

E

T

F



Predsednik uprave

Član uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Ulica Josipine Turnograjske 6, SI – 1000 [email protected](+386 1) 200 58 00, 200 58 10(+386 1) 425 84 45

Jožef BradeškoLadislav Artnik T (+386 1) 200 58 00dr. Rasto Hartman

kreditna/izvozni in domači kreditidelniška družba31. december 20045111 sedež0 %100 %SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d.,Ljubljana (SID banka) 100 %

14.009.270 €


Vir: SZZ

Izvozni in domači krediti 100 %

SID – Prva kreditna zavarovalnica d. d.,Ljubljana

A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Član uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije







Vošnjakova ulica , SI – 1000 [email protected](+386 1) 300 36 18: (+386 1) 43 18 303

dr. Jaka Vadnjalmag. Bojan Jean T (+386 1) 300 36 11Andrej Sajovic

pokojninska družbasklad23. avgust 19562111 sedež0 %ni delniška družba

4.298.761 €


Sklad obrtnikov in podjetnikov

Vir: SZZ

Pokojnine 100 %

A

E

T

F



Predsednik uprave

Člani uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Pristaniška ulica 10, SI – 6000 Koper/[email protected](+386 5) 66 22 000(+386 5) 66 22 002

mag. Vladimir Mišo Čeplakdr. Danijel Starman T (+386 5) 66 22 00mag. Ivan Gracar, Gregor Strmčnik,mag. Simon Vidmar

zdravstvenadelniška družba18. november 200282142 (centrala Koper, pisarna centrale Ljubljana)0 %99,96 %Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana 99,51 %Merkur, d. d., Naklo 0,21 %SCT, d. d., Ljubljana 0,15 %Energoplan, d. d., Ljubljana 0,05 %Futura FMLY, d. o. o., Ljubljana 0,04 %

59.287.335 €


Vir: SZZ

Zdravje 100 %

TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d.

A

I

E

T

F


Poslovodja podružnice

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Ulica Vita Kraigherja 10, SI – 2000 [email protected](+386 2) 234 33 62(+386 2) 234 33 66

Anton Simmlinger T (+386 2) 234 33 60

splošnapodružnica zavarovalnice iz EU25. maj 2005611 sedež100 %100 %ERGO Austria International AG 74,60 %Österreichische Volksbanken AG, Dunaj, Avstrija 25,40 %

894.871 €


VICTORIA-VOLKSBANKENzavarovalniška delniška družba,podružnica za Slovenijo

Vir: SZZ

Življenje 83,6 %

Nezgode 9,2 %

Premoženje 7,2 %

A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Član uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije







Vošnjakova ulica 2, SI – 1000 [email protected](+386 1) 47 18 700(+386 1) 47 18 850

Gregor Primic, mag. farm.dr. Boštjan Aver T (+386 1) 47 18 702mag. Davor Hvala

zdravstvenavzajemna družba1. november 199928939sedež + 9 poslovnih enot0 %ni delniška družba

234.900.182 €


Vir: SZZ

VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica,d. v. z.

Zdravje 99,9 %

Nezgode 0,1 %

A

I

E

T

F


Masarykova cesta 14, SI – 1000 [email protected](+386 1) 300 17 00(+386 1) 300 17 09

mag. Tomo MRĐEN,Manfred FUCHSTHALER T (+386 1) 300 17 00

splošnapodružnica zavarovalnice iz EU24. avgust 20041821 sedež100 %100 %Wiener Städtische Versicherung AGVienna Insurance Group, Dunaj 100 %

8.536.057 €


Wiener Städtische, Zavarovalnica, d. d.Podružnica v Ljubljani

Vir: SZZ

Direktorja podružnice

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Življenje 65,3 %

Ostalo 4,2 %

Premoženje 21,6 %


A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Člani uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Cankarjeva ulica 3, SI – 2507 [email protected](+386 2) 23 32 100(+386 2) 23 32 530

Matjaž KovačičDrago Cotar T (+386 2) 23 32 210David Kastelic, Marko PlaninšecSrečko Čarni (delavski direktor)

splošnadelniška družba26. december 199090927310 poslovnih enot0 %99,15 %Nova KB Maribor, d. d., Maribor 49,96 %Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana 45,79 %Probanka, d. d., Maribor 2,60 %Perutnina Ptuj, d. d., Ptuj 0,80 %

251.844.572 €


Vir: SZZ

Zavarovalnica MARIBOR, d. d.

Življenje 26,2 % Avto kasko 19,8 %

Nezgode7,8 %Ostalo 2,9 %

Premoženje 14,6 %

AO 26,3 %


A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Član uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije






Od tega


Seidlova cesta 5, SI – 8000 Novo [email protected](+386 7) 39 17 200(+386 7) 39 17 310

mag. Zvonko IvanušičAndrej Kavšek T (+386 7) 39 17 201mag. Tadej Avsec

splošnadelniška družba27. december 19904383313 predstavništev0 %100 %Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana 99,677 %Fizične in pravne osebe 0,323 %

68.180.154 €


Zavarovalnica TILIA, d. d.

Vir: SZZ

Življenje 15,9 %

Avto kasko 20,3 %


Premoženje 13,3 %AO 30,8 %


A

I

E

T

F



Predsednik uprave

Člana uprave

Vrsta zavarovalnice


Datum registracije





Največji delničarji in njihov delež (30. 6. 2009)

Od tega


Miklošičeva ulica 19, SI – 1000 Ljubljanawww.triglav.si(+386 1) 47 47 200 h.c.(+386 1) 43 26 302

Borut Jamnikmag. Vladimir Mišo Čeplak T (+386 1) 47 47 500dr. Borut Eržen, Tomaž Rotar

splošnadelniška družba28. december 19902.50714812 območnih enot0 %71,59 %ZPIZ, Ljubljana 34,47 %Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana 28,13 %NLB, d. d., Ljubljana 3,06 %NFD 1 Delniški investicijski sklad, d. d., Ljubljana 1,65 %Radenska, d. d., Radenci 1,61 %Hypo Alpe-Adria Bank AG, Klagenfurt/Celovec 1,55 %HIT, d. d., Nova Gorica 1,12 %

752.748.311 €


Vir: SZZ

Zavarovalnica TRIGLAV, d. d.

Življenje 30,8 %

Avto kasko 14,3 %

Nezgode 6,6 %

Krediti 2,9 %

Ostalo 2,7 %

Premoženje 15,6 %

AO 22,9 %


A

I

T

F

▶ E n e r g i j a p l i m o v a n j a

Energija plimovanja ali bibavice izkorišča kinetično energijo tokov in le-to s pomočjo

turbin pretvarja v električno energijo. Prihodnost tovrst ne energije je obetavna, saj je

bibavica v primerjavi z drugimi oblikami obnovljivih virov energije zelo zanesljiv pojav.

A do zdaj ta energija še ni bila dobro izkoriščena. Največja tovrst na elektrarna na svetu

Rance est uary se nahaja na severu Francije, zgrajena pa je bila leta 1966.

41

▶ ▶ IV


Število zaposlenih v zavarovalni dejavnosti se iz leta v leto povečuje. V slo-venskih zavarovalnicah je bilo tako konec leta 2008 zaposlenih 6.331 oseb, kar je za 4,4 % več kot leto prej. S povečevanjem števila zaposlenih se hkrati izboljšuje izobraz-bena struktura. Delež zaposlenih v zavarovalništvu, ki imajo najmanj VII. stopnjo izobrazbe, se je v letu 2008 glede na leto 2007 povečal za 1,2 odstotne točke in pred-stavlja 29,9 % vseh zaposlenih v zavarovalništvu, najmanj višjo izobrazbo in več pa ima kar 42,4 % zaposlenih. Delež zaposlenih, ki imajo peto stopnjo izobrazbe ali manj, se znižuje in je leta 2008 znašal 57,6 %, kar je v primerjavi z letom prej za 0,9 odstotne točke manj. Število doktorjev znanosti se je v letu 2008 povečalo za 8,3 %, magistrov znanosti pa je 4,9 % več. Skupaj je bilo tako v zavarovalništvu zaposlenih 13 doktorjev in 128 magistrov znanosti.

Med zaposlenimi je bilo 3.676 žensk (58,1 %) in 2.655 moških (41,9 %). V prodaji je to razmerje nekoliko drugačno. Čeprav se je delež moških, zaposlenih v pro-daji, glede na leto prej nekoliko znižal, še vedno znaša 53,6 % vseh zaposlenih v prodaji zavarovanj. S prodajo zavarovanj se je v letu 2008 ukvarjalo 44,7 % vseh zaposlenih v zavarovalnicah ali skupaj 2.832 oseb. Med vsemi zaposlenimi je ob koncu leta 2008 delalo s polnim delovnim časom 6.195 oseb ali 97,9 %. Velika večina ali 85,6 % je bila zaposlena za nedoločen čas. Glede na leto prej se je število zaposlenih za določen čas povečalo za 15,2 % in predstavlja 14,4 % vseh zaposlenih v zavarovalništvu, tj. skupaj 909 oseb. Povprečna produktivnost, če jo merimo s premijo na enega zaposlenega, se je glede na leto 2007 povečala za 2,1 % in je znašala 318.901 evrov.

Glede na predhodno leto so slovenske zavarovalnice v povprečju namenile za izobraževanje posameznega zaposlenega nekoliko manj časa, povišala pa se je pov-prečna naložba v izobraževanje. Leta 2008 se je vsak zavarovalniški delavec izobra-ževal v povprečju 34,58 ure, kar pomeni, da se je izobraževal za 12,1 % manj časa kot leto prej. To bi bilo mogoče deloma pripisati tudi sodobnejšim oblikam izobraževanja, kot je e-izobraževanje, za katero je praviloma potrebnega manj časa. Večinoma, tj. kar v 61,2 % vseh izobraževanj, gre za interne izobraževalne programe, ki jih izvajajo zavarovalnice same z internimi predavatelji. V letu 2008 se je za 6,8 odstotnih točk povečal delež izobraževanj, ki so jih za zavarovalnice izvajali zunanji izvajalci. Povpreč-na naložba v zaposlenega je v letu 2008 znašala 505 evrov, kar je za 21,1 % več kot v preteklem letu. Skupaj so zavarovalnice namenile za izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih 3.085.229 evrov, od česar so za neposredne stroške izobraževanja porabile 76,1 % sredstev, namenjenih izobraževanju. Funkcionalnemu izobraževanju so zavarovalnice namenile 81,1 % skupnih stroškov, formalnemu izobraževanju pa 18,9 %. To kaže, da zavarovalnice več kot v preteklih dveh letih vlagajo v to, da njihovi zaposleni pridobijo formalno izobrazbo, kar se seveda, kot smo že ugotovili, odraža tudi v izobrazbeni strukturi.

Zaposleni v zavarovalnicah


Delež zaposlenih, vključenih v programe formalnega izobraževanja, ki jim zavarovalnica plačuje študij ali njihov študij podpira kako drugače, je leta 2008 znašal 7,10 %. Zavarovalnice tako študij podpirajo 434 zaposlenim, kar je za 11,3 % več kot leto prej. Leta 2008 se je izobraževanja vsaj enkrat udeležilo 5.302 delavcev, kar glede na povprečno število zaposlenih predstavlja 86,78 %. Glede na leto 2007 je ta delež manjši za 8,4 %. Delež skupnih naložb v izobraževanje v bruto obračunani premiji se je v letu 2008 glede na preteklo leto povečal za 15,2 % in je znašal 0,15 %. Število internih predavateljev se je glede na preteklo leto zmanjšalo in v letu 2008 predsta-vljalo 4,75 % glede na povprečno število zaposlenih. Prenos znanja znotraj zavaroval-nic izvaja 290 internih predavateljev.

V primerjavi z letom 2007, ko so zavarovalnice zaradi bolniških odsotnosti izgubile 4,46 % razpoložljivih delovnih ur (od tega v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS 1,91 % ur), se je bolniška odsotnost v zavarovalništvu nekoliko zmanjšala. Tako so leta 2008 zavarovalnice zaradi bolniške odsotnosti izgu-bile 4,38 % razpoložljivih delovnih ur. Od tega je bilo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 1,90 % ur, zavarovalnice pa so krile 2,48 % izgubljenih delovnih ur.


Splošni podatki

Število zaposlenih v zavarovalnicah (vsi)

moški

ženske

Povprečno število zaposlenih v koledarskem letu

Število zaposlenih po stopnji formalne izobrazbe

nižja ali manj (I–IV)

srednja (V)

višja (VI)

visoka (VII)

magisterij (VIII)

doktorat (IX)

Število zaposlenih po poslovni funkciji

zaposleni v prodaji

ostali zaposleni

Število zaposlenih po vrsti pogodbe o zaposlitvi

za nedoločen čas

za določen čas

Podatki o izobraževanju zaposlenih v zavarovalnicah

Število pedagoških ur funkcionalnega izobraževanja zaposlenih v koledarskem letu

Število zaposlenih v koledarskem letu, vključenih v programe formalnega izobraževanja,

ki jim zavarovalnica plačuje študij oz. njihov študij kako drugače podpira

Število zaposlenih, ki so bili vključeni v izobraževanje vsaj enkrat v koledarskem letu

Število internih predavateljev

Stroški za izobraževanje zaposlenih (v €)

Pomembnejši kazalniki vlaganj v izobraževanje zaposlenih

Povprečno število pedagoških ur funkcionalnega izobraževanja na zaposlenega*

Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v programe formalnega izobraževanja (v %)*

Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v izobraževanje vsaj enkrat v koledarskem letu (v %)*

Število internih predavateljev na 100 zaposlenih*

Delež skupnih stroškov za izobraževanje v bruto obračunani premiji (v %)

Povprečni strošek za izobraževanje na zaposlenega v koledarskem letu (v €)*

Zaposleni v zavarovalnicah

* kazalniki, izračunani na povprečno število zaposlenih v koledarskem letu. Vir: SZZ (obrazec ZAP-1)

Leto 2006 2007 2008 Rast

(I 06/05)Rast

(I 07/06)Rast

(I 08/07)

104,4

103,3

105,2

101,4

97,0

103,8

102,1

109,1

104,9

108,3

105,9

103,2

102,8

115,2

89,1

111,3

92,9

92,7

122,8

87,9

109,7

91,6

91,5

115,2

121,1

101,2

99,5

102,5

103,2

93,3

99,7

98,7

107,4

118,4

100,0

97,1

104,7

102,1

95,8

133,0

114,7

108,4

114,2

104,1

128,9

111,2

105,1

110,7

94,8

101,0

101,9

100,8

102,8

102,4

109,9

97,1

103,5

108,4

110,8

109,1

101,8

102,0

100,3

113,8

119,2

101,5

111,5

107,0

101,9

116,5

99,2

109,0

104,7

91,5

99,5

5.992

2.582

3.410

5.843

565

3.029

790

1.493

103

12

2.754

3.238

5.168

824

178.374

340

5.268

274

2.413.314

30,53

5,82

90,16

4,69

0,14

413

6.064

2.569

3.495

6.027

527

3.020

780

1.603

122

12

2.675

3.389

5.275

789

237.186

390

5.710

313

2.511.942

39,35

6,47

94,74

5,19

0,13

417

6.331

2.655

3.676

6.110

511

3.134

796

1.749

128

13

2.832

3.499

5.422

909

211.256

434

5.302

290

3.085.229

34,58

7,10

86,78

4,75

0,15

505

▶ B i o g o r i v a

Biomaso lahko predelamo v biogorivo, ki med procesom gorenja sp rošča nakopičeno

kemijsko energijo. Biogorivo je zmes alkohola in jedilnega olja ali drugih živalskih ali

rast linskih maščob. Uporablja se ga za pogon vozil, ogrevanje in kuhanje. V Sloveniji

zmes biogoriva in navadnega dizelskega goriva uporabljamo kot pogonsko gorivo od

leta 2004. Velik problem, ki nast aja zaradi pridelave biogoriva, je krčenje kmetijskih

površin za pridelavo hrane, s čimer se cena le-te zvišuje.

45

▶ ▶ V


Zavarovalna in pozavarovalnadejavnost leta 2008

Z zbranimi, pregledanimi in urejenimi statističnimi podatki, z grafikoni časov nih vrst ter s komentarjem v tem poglavju podrobneje predstavljamo poslovanje 16 zavarovalnic in drugih članic SZZ ter dveh pozavarovalnic, ki so leta 2008 delovale v Sloveniji kot članice združenja. V tabelah in grafikonih je prikazano le poslovanje, ki je bilo sklenjeno na ozemlju Slovenije. Posel, ki so ga opravile naše zavarovalnice v drugih državah, prav tako ni vštet v statistične agregate, komentiramo ga le v bese dilu. Prav tako v objavljene tabelarne in grafične agregate ni vštet posel, ki sta ga v Sloveniji opravili podružnici zavarovalnic Wiener Städtische in Allianz Hungaria Zrt. ter švicar-sko-irska zavarovalnica Zürich Insurance Ireland Ltd. in Prva osebna zavarovalnica. Poslovanje pokojninskih družb in pokojninskih skladov, ki niso člani SZZ, je zajeto le v tabeli o pokojninskem zavarovanju (odstavek 1.1.1). Prav tako v agregat niso vključe-ni statistični podatki prostega opravljanja zavarovalniških storitev v Sloveniji (FOS).

Na tem mestu naj opozorimo, da so v biltenu objavljeni zneski o skupni zbrani bruto obračunani premiji praviloma nekoliko višji kot v poročilu Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija v svoj statistični agregat namreč ne vključuje podatkov Sklada obrtnikov in podjetnikov ter Kapitalske družbe, d. d., ker nista v celoti pod njenim nadzorom.

46

1.


Zavarovalna dejavnost

Leto 2008 se je v poslovno zgodovino zapisalo kot leto začetka največje svetovne gospodarske krize. Ta je zajela tudi slovensko gospodarstvo, kar dokazuje, da je le-to zelo vpeto v svetovne gospodarske povezave. Kotacije delnic in mnogi gos-podarski kazalci, zlasti v bančnem sektorju, so se obarvali rdeče. Vrednost naložb v različne delnice po svetu se je slovenskim zavarovalnicam zmanjšala za približno 76 milijonov evrov. Precej škode so slovenske zavarovalnice utrpele tudi zaradi katastro-falnih ujm, ki so leta 2008 zajele našo državo. Orkanski veter je v nekaj minutah uničil strehe številnih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ter podrl vsa gozdna drevesa na površini sedemsto hektarov.

Ob upoštevanju teh okoliščin lahko sklenemo, da so slovenske zavarovalnice še kar uspešno zaključile poslovno leto 2008, saj je bila enoletna rast njihove zbrane premije pozitivna. Skupni znesek zbrane bruto obračunane premije se je povečal za 6,6 % in prvič presegel vrednost dveh milijard evrov (2.018.959.895 €). Zaradi izjem-nih škodnih dogodkov se je vrednost izplačanih odškodnin (1,2 milijarde €) povečala za 18,2 % in skoraj trikrat presegla rast premij. Škodni rezultat se je zato poslabšal s 54 % na 59,9.

Delež zavarovalnih premij v BDP (zavarovalna penetracija) je bil leta 2008 manjši kot leto prej (5,4 %), saj je bila rast slovenskega gospodarstva v tem letu re-kordna kljub krizi, ki se je pojavila ob koncu poslovnega leta. Zavarovalna gostota, tj. vrednost premij na prebivalca, pa se je povečala za 5,6 %. Slovenec je leta 2008 za vse vrste zavarovanj porabil 990 evrov.

Med šestnajstimi zavarovalnicami in drugimi članicami SZZ, katerih statistični podatki so vključeni v prikazano in komentirano statistiko, je največji tržni delež ohranila zavarovalnica Triglav (37,28 %). Drugi največji tržni delež je dosegla zavarovalnica Adriatic Slovenica (12,71 %), na tretjem mestu pa se je še bolj utrdila zavarovalnica Maribor, ki je svoj delež (12,47 %) od leta 2007 celo povečala.

Ugotavljamo, da se slovenski zavarovalniški trg krepi tako po zbrani bru-to obračunani premiji kot tudi po številu zavarovalnic, ki si vse bolj konkurirajo. Pridružujejo se jim še številne tuje zavarovalnice, ki v Sloveniji nimajo svojih poslovnih enot, ampak poslujejo neposredno preko meja oziroma po sistemu FOS. Podatki o tem poslu za leto 2008 še niso na voljo. Celo za leto 2007 v zbirniku AZN manjka še šest držav. Zato na podlagi nepopolnih podatkov za leto 2007 ocenjujemo, da je bilo po sistemu FOS leta 2008 v Sloveniji zbrane za približno štiri milijone evrov bruto obračunane premije. To pa je 0,2 % vse v Sloveniji zbrane premije. Zunaj matične države pa poslujejo tudi zavarovalnice s prevladujočim slovenskim kapitalom. Nji-hova skupna bruto obračunana premija, zbrana zunaj Slovenije, je še razmeroma maj-hna – leta 2008 je znašala 1.703.228 evrov (460.024 € po FOS in 1.243.204 € preko podružnic). V primerjavi s premijo, zbrano v Sloveniji, predstavlja to le 0,08 %.

Vrednost skupne bruto obračunane premije, ki so jo leta 2008 v Sloveniji zb-rale članice SZZ z večinskim deležem tujega kapitala (Generali, Merkur, GRAWE, ARAG in Victoria-Volksbanken) je znašala dobrih 144 milijonov evrov ali 7,13 % vse zbrane premije, ki jo je bilo za 2.018.959.895 evrov. Če k premiji tujih zavarovalnic prištejemo še premijo zavarovalnice NLB Vita, ki ima prav tako velik delež tujega kapitala, je delež tujcev že 8,69-%. Če k zgoraj navedenemu premijskemu agregatu prištejemo še premijo podružnice zavarovalnice Wiener Städtische (8.536.057 €), je bilo v Sloveniji leta 2008 vse zbrane premije za 2,031 milijarde evrov. Od tega so zavarovalnice s tujim kapita-


Bruto obračunana premija zavarovanja inpozavarovanja, letna rast in delež v BDP*

2003 1.275.102 111,7 5,26 140.894 115,1 0,58

2004 1.456.887 116,8 5,63 148.905 108,1 0,58

2005 1.549.167 106,6 5,66 161.361 108,6 0,59

2006 1.725.304 111,4 5,67* 180.619 111,9 0,59*

2007 1.893.980 109,8 5,49 * 206.165 114,1 0,60 *

2008 2.018.960 106,6 5,44 241.738 117,3 0,65

Premija vseh zavarovanj

pozavarovanjedelež v BDP (%) delež v BDP (%)zavarovanje letna rast**Leto

zneski v 1000 €

letna rast**

* Deleži premij v BDP so izračunani glede na izračun SURS o velikosti BDP po tekočih cenah za leto 2008. Za leto 2006 in 2007 je v izračunu uporabljen popravljen uradni podatek za BDP.

** Indeks rasti premij (inflacija ni vračunana). Glej opombo pod tabelo na strani 5.

0,00 – podatek je manjši od 1/100 % Viri: SZZ, SURS

* Kosmate odškodnine oz. zavarovalnine brez cenilnih stroškov.

** Indeks rasti odškodnin (inflacija ni vračunana). Vir: SZZ

2003 305.003 117,8 1,26 1.007 99,3 0,00

2004 429.013 143,8 1,66 953 96,8 0,00

2005 464.834 108,6 1,70 1.007 105,9 0,00

2006 540.655 116,3 1,78* 642 63,8 0,00*

2007 609.266 112,7 1,77* 704 109,7 0,00 *

2008 642.653 105,5 1,73 724 102,8 0,00

pozavarovanjedelež v BDP (%) delež v BDP (%)zavarovanje letna rast**Leto letna rast**

Premija življenjskih zavarovanj

2003 970.099 109,9 4,00 139.887 115,2 0,58

2004 1.027.874 108,3 3,97 147.952 108,1 0,57

2005 1.084.334 105,7 3,96 160.354 108,6 0,59

2006 1.184.649 109,3 3,89* 179.977 112,2 0,59*

2007 1.284.714 108,4 3,73* 205.461 114,2 0,60*

2008 1.376.307 107,1 3,71 241.014 117,3 0,65

2003 114.106 130,2 567 80,5

2004 186.907 167,5 241 43,5

2005 136.348 73,2 222 92,0

2006 149.088 109,3 252 113,5

2007 161.828 111,9 302 119,8

2008 177.589 109,7 162 53,6

2003 676.760 112,0 72.892 117,8

2004 742.935 112,2 81.564 114,4

2005 738.547 99,8 78.449 96,4

2006 799.988 108,3 101.515 129,4

2007 861.472 107,7 114.879 113,2

2008 1.026.619 119,2 200.213 174,3

2003 790.866 114,3 73.459 117,3

2004 929.842 120,2 81.805 113,9

2005 874.895 94,4 78.671 96,4

2006 949.076 108,5 101.767 129,4

2007 1.023.300 108,3 115.181 113,2

2008 1.204.208 117,7 200.375 174,0

pozavarovanjedelež v BDP (%) delež v BDP (%)zavarovanje letna rast** letna rast**

Premija neživljenjskih zavarovanj

pozavarovanje

pozavarovanjezavarovanje

letna rast**

letna rast**

letna rast**

letna rast**

zneski v 1000 €

Odškodnine oz. zavarovalnine vseh zavarovanj

Obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalninezavarovanja in pozavarovanja in njihova letna rast*

pozavarovanjezavarovanje

zavarovanje

letna rast** letna rast**Leto

Leto

Leto

Zavarovalnine življenjskih zavarovanj

Odškodnine neživljenjskih zavarovanj

Leto


* Odškodnine brez cenilnih stroškov.Opomba: Zneski kosmatih obračunanih premij in odškodnin ne vsebujejo prenosnih postavk. Pokojninska zavarovanja po ZPIZ-1 so vključena že med življenjska zavarovanja, a so v svoji vrstici še posebej prikazana. Vir: SZZ

SKUPAJ PREMOŽENJSKA IN ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA

Življenjska zavarovanja

od tega pokojninska zavarovanja po ZPIZ-1

Skupaj premoženjska zavarovanja

Nezgodno zavarovanje

Zdravstveno zavarovanje

Zavarovanje kopenskih motornih vozil

Zavarovanje tirnih vozil

Letalsko zavarovanje

Zavarovanje plovil

Zavarovanje prevoza blaga

Zavarovanje požara in elementarnih nesreč

Drugo škodno zavarovanje

Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil

Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov

Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil

Splošno zavarovanje odgovornosti

Kreditno zavarovanje

Kavcijsko zavarovanje

Zavarovanje različnih finančnih izgub

Zavarovanje stroškov postopka

Zavarovanje pomoči

Delež (%)Znesek

Premije Odškodnine* Odškodnine*

2.018.960

642.653

163.935

1.376.307

111.653

389.574

218.531

2.163

1.720

1.763

8.156

82.903

114.756

336.265

1.551

1.094

47.871

40.775

1.125

5.939

3.290

7.178

1.204.208

177.589

21.557

1.026.619

44.102

322.312

189.238

1.134

377

1.948

2.590

96.036

118.812

184.291

500

103

35.895

21.880

1.533

2.686

137

3.045

100,00

31,83

8,12

68,17

5,53

19,30

10,82

0,11

0,09

0,09

0,40

4,11

5,68

16,66

0,08

0,05

2,37

2,02

0,06

0,29

0,16

0,36

100,00

14,75

1,79

85,25

3,66

26,77

15,71

0,09

0,03

0,16

0,22

7,98

9,87

15,30

0,04

0,01

2,98

1,82

0,13

0,22

0,01

0,25

1.025.124

175.523

21.557

849.601

38.743

322.071

152.622

1.134

188

1.821

2.461

37.924

76.962

160.056

5

101

31.692

18.059

1.060

2.187

137

2.378

1.832.371

633.406

163.935

1.198.965

99.466

388.326

187.664

1.545

645

1.544

6.418

47.406

86.011

296.860

256

974

40.415

29.721

634

3.267

2.403

5.410

Zavarovalna vrsta Kosmate Čiste

Kosmate in čiste obračunane zavarovalne premijein odškodnine oz. zavarovalnine 2008

Znesek ZnesekDelež (%)Znesek

lom zbrale 184 milijonov evrov ali 9,07 % slovenskega zavarovalnega trga. To pa še ni vse. Če k vsej zbrani premiji prištejemo še približno štiri milijone evrov iz prodaje zavarovanj po sistemu FOS, je bil leta 2008 absolutni znesek v Sloveniji zbrane bruto obračunane premije 2,035 milijarde evrov, delež premije vseh zavarovalnic s tujim ka-pitalom ne glede na vrsto poslovanja pa 9,23 %.

Struktura portfelja po najbolj enostavni delitvi kaže, da se je delež premije življenjskih zavarovanj od leta 2007 do leta 2008 znižal z 32,17 % na 31,83, in sicer na račun povečanja deleža premoženjskih zavarovanj. Ali je to že posledica gospodarske krize, se bo v statistiki pokazalo prihodnje leto, saj je letos kriza na svojem vrhuncu. Rast premije življenjskih zavarovanj se je v enem letu dejansko prepolovila. Leta 2007 je znašala še 12,7 %, leta 2008 pa je bila stopnja rasti le 5,5-% in je zaostala za rastjo premoženjskih zavarovanj (7,1 %). Kljub temu je absolutni znesek premije življenjskih zavarovanj (dobrih 642 milijonov €) za slovensko gospodarstvo blagodejen, saj je večina tega denarja vložena v državnih obveznicah in drugih vrednostnih papirjih. Ven-darle je treba poudariti, da se več kot polovica premije življenjskih zavarovanj nahaja v zavarovanjih, pri katerih zavarovanci nosijo naložbeno tveganje. To pa je razpršeno na številne domače in tuje investicijske sklade, ki so zaradi krize manj privlačni.

V letu 2008 je največji tržni delež na področju življenjskih zavarovanj ohra-nila zavarovalnica Triglav, na drugo mesto se je iz tretjega mesta, ki ga je dosegla v letu 2007, prebila zavarovalnica KD Življenje in dosegla največjo rast med zavarovalnicami, ki tržijo življenjska zavarovanja. Tretje mesto je zasedla zavarovalnica Maribor.

Premije

zneski v 1000 €

49

100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650500

2004 2005 2006 2007 2008


Velikost zavarovalnih vrst zavarovanja (po zbrani bruto obračunani premiji) 2008

Rast zavarovalne dejavnosti(bruto obračunane premije in kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovalnic in drugih članic SZZ)

Odgovornost-ladje

Kavcije

Odgovornost-letala

Kasko-letala

Kasko-ladje

Kasko-železnica

Stroški postopka

Finančne izgube

Pomoč turistom

Transport blaga

Krediti

Odgovornost-drugo

Požar

Nezgode

Drugo premoženje

Kasko-avtomobili

Odgovornost-avtomobili

Zdravje

Življenje

Vir: SZZ

Vir: SZZ

Premije

Odškodnine

Leto Premije

(1000 €)Prebivalci

(30. junija)Izdatki za zavar.

na osebo (€)Medletna rast

(indeks)

Letni izdatki za zavarovanje na prebivalca

2003

2004

2005

2006

2007

2008

1.275.102

1.456.887

1.549.167

1.725.304

1.893.980

2.018.960

1.996.773

1.997.004

2.001.114

2.008.516

2.019.406

2.039.399

639

730

774

859

938

990

111,6

116,8

106,3

111,0

109,2

105,6

Viri: SZZ, Statistični urad RS

mio €

mio €

2000

1500

1000

500

0


Zavarovalna vrsta Kosmate premije Kosmate odškodnine* Škodni

rezultat (%)Rast

(I 08/07)20072007 200720082008 2008Rast

(I 08/07)

Letna rast zavarovalnih premij in odškodnin oz.zavarovalnin po zavarovalnih vrstah








Zavarovanje plovil












Zavarovanje pomoči


Življenjsko zav. (tč. 19; razen zav. vrst pod tč. 20 do 23, 2. odst. 2. čl. ZZavar)

Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva (točka 20)

Življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov (točka 21)

Tontine (točka 22)

Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil (točka 23)

Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni (točka 24) po ZZavar

Pokojninska zavarovanja po ZPIZ-1**

Dopolnilna zdravstvena zavarovanja iz 7. odstavka 2. člena ZZavar***

Dodatna zavarovanja****

1.893.980

1.284.714

108.027

368.026

191.688

2.022

1.355

1.581

7.916

78.895

96.748

329.925

1.180

979

43.066

39.654

987

5.610

2.656

4.399

609.266

235.484

704

355.895

–

17.183

–

138.227

359.096

44.472

2.018.960

1.376.307

111.653

389.574

218.531

2.163

1.720

1.763

8.156

82.903

114.756

336.265

1.551

1.094

47.871

40.775

1.125

5.939

3.290

7.178

642.653

229.908

688

383.339

–

28.718

–

163.935

379.388

48.924

106,6

107,1

103,4

105,9

114,0

107,0

126,9

111,5

103,0

105,1

118,6

101,9

131,4

111,7

111,2

102,8

114,0

105,9

123,9

163,2

105,5

97,6

97,7

107,7

–

167,1

–

118,6

105,7

110,0

1.204.208

1.026.619

44.102

322.312

189.238

1.134

377

1.948

2.590

96.036

118.812

184.291

500

103

35.895

21.880

1.533

2.686

137

3.045

177.589

138.096

326

37.274

–

1.894

–

21.557

319.865

21.873

1.023.301

861.474

42.613

294.221

146.940

1.050

398

1.167

2.994

47.599

73.243

182.187

36

117

33.604

28.307

974

3.672

102

2.250

161.827

130.590

209

29.574

–

1.454

–

20.256

292.242

21.511

117,7

119,2

103,5

109,5

128,8

108,0

94,7

166,9

86,5

201,8

162,2

101,2

1.388,9

88,0

106,8

77,3

157,4

73,1

134,3

135,3

109,7

105,7

156,0

126,0

–

130,3

–

106,4

109,5

101,7

59,6

74,6

39,5

82,7

86,6

52,4

21,9

110,5

31,8

115,8

103,5

54,8

32,2

9,4

75,0

53,7

136,3

45,2

4,2

42,4

27,6

60,1

47,4

9,7

–

6,6

–

13,1

84,3

44,7

54,0

67,1

39,4

79,9

76,7

51,9

29,4

73,8

37,8

60,3

75,7

55,2

3,1

12,0

78,0

71,4

98,7

65,5

3,8

51,1

26,6

55,5

29,7

8,3

–

8,5

–

14,7

81,4

48,4

*** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto zdravstvenih zavarovanj.

**** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj. Vir: SZZ

* ne vsebujejo cenilnih stroškov** Zavarovanje je vključeno tudi v ustrezno zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj.

zneski v 1000 €

51

1.1



Svetovni gospodarski krizi se tudi zavarovalna dejavnost ni mogla povsem izogniti. To se najbolj kaže pri stopnji rasti bruto obračunane premije življenjskih zavarovanj, ki je leta 2008 zaostala za rastjo premije premoženjskih zavarovanj. To se je zgodilo drugič, odkar združenje sistematično opazuje slovensko zavarovalno de-javnost. Stopnja rasti življenjskih zavarovanj je bila manjša od rasti premoženjskih zavarovanj le še leta 1998. Z življenjskimi zavarovanji so zavarovalnice leta 2008 zbrale za 643 milijonov evrov bruto obračunane premije, kar je še vedno za 5,5 % več kot leto prej. Privlačnost investiranja prostih sredstev prebivalstva v investicijske sklade, ki so v zadnjih letih pospeševali rast življenjskih zavarovanj, se je očitno zmanjšala. Bruto obračunana premija življenjskih zavarovanj v BDP pa je padla na 1,7 %. Zavarovalna vrsta življenjskih zavarovanj je po velikosti zbrane premije še vedno zanesljivo na prvem mestu v celotnem zavarovalnem portfelju.

Življenjske zavarovalnice so zavarovancem leta 2008 v obliki zavaroval-nin izplačale 183 milijonov evrov, kar je za 13 % več kot leta 2007. Rast izplačanih odškodnin je bila torej leta 2008 hitrejša od rasti premije, zato se je škodni rezultat življenjskih zavarovanj poslabšal na 28,5 %, a je še vedno med boljšimi v celotnem portfelju.

ZavarovanjeZap. št.

vrsticeZavarovanja Škode

Število

škod

Število

polic zavarovancev

Obračunana

zavarovalna

premija

Statistični podatki o življenjskih zavarovanjih leta 2008

SKUPAJ (2 + 11 + 12 + 15 + 16 + 19)

Življenjsko zavarovanje (Skupaj 3 do 9)**

– zavarovanje za smrt

– zavarovanje za doživetje

– zavarovanje za smrt in doživetje – mešano zavarovanje

– rentno zavarovanje (razen pod št. 7)

– rentno zavarovanje – izplačila po pokojninskih načrtih po ZPIZ-1

– prostovoljna pokojninska in invalidska zavarovanja (razen pod 7 oz. 14 oz. 18)***

– vsa druga življenjska zavarovanja

– dodatna zavarovanja**

Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva

Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov (Skupaj 13 + 14)

– življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZZavar

– življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZPIZ-1

Tontine

Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil (Skupaj 17 + 18)

– zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZZavar

– zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZPIZ-1

Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni po ZZavar

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

1.266.913

569.491

40.538

5.252

492.445

16.916

–

4.983

9.357

509.505

1.979

648.667

347.614

301.053

–

46.776

0

46.776

–

1.434.782

721.932

129.505

7.138

552.667

18.282

–

4.983

9.357

574.930

1.979

664.095

364.978

299.117

–

46.776

0

46.776

–

642.644.825

236.631.984

12.684.802

1.327.881

162.125.832

6.650.093

–

3.118.056

4.300.208

46.425.112

687.034

376.607.310

241.391.041

135.216.269

–

28.718.497

0

28.718.497

–

100.733

86.595

1.088

144

38.702

591

–

320

7.007

38.743

107

13.121

7.492

5.629

–

910

0

910

–

178.174.289

138.101.553

3.051.638

187.376

98.385.688

4.228.866

–

3.258.757

7.993.518

20.995.710

325.813

37.837.191

18.173.800

19.663.391

–

1.909.732

0

1.909.732

–

** Podatka o številu polic in zavarovancev (prvi in drugi stolpec) za dodatna zavarovanja (vrstica 10) nista všteta v vrstici 2, drugi podatki iz vrstice 10 pa so.

*** Zajeta vsa pokojninska zavarovanja, ki niso sklenjena po določilih ZPIZ-1 in potrjenih pokojninskih načrtih. Vir:SZZ (obrazec ST-19)

* ne vsebuje cenilnih stroškov

zneski v €

Obračunana

kosmata

zavarovalnina*

52

2004 2005 2006 2007 2008

600

400

200

0


Premije

Odškodnine

premije PZ po ZPIZ-1

odškodnine PZ po ZPIZ-1

Vir: SZZ

Ker je bila stopnja rasti premoženjskih zavarovanj nekoliko višja od stop-nje rasti življenjskih zavarovanj, je razumljivo, da se je delež življenjskih zavarovanj v celotni zbrani bruto obračunani premiji zmanjšal na 31,8 %. Življenjska zavarovanja sicer uvrščamo med osebna zavarovanja, kamor sodijo še zdravstvena in nezgodna zavarovanja. Skupne premije osebnih zavarovanj pa je bilo leta 2008 za 56,7 % vsega zavarovalnega trga.

Vir: SZZ

Premijska sestava življenjskih zavarovanj 2008

Rast bruto obračunanih premijin obračunanih kosmatih zavarovalnin življenjskih zavarovanj

Rentno (klasično) 1,0 %

Dodatna zavarovanja 7,2 %

Smr t in doživetje-mešano zavarovanje 25,2 %

Življenjsko po ZZavar 37,6 %

Življenjsko po ZPIZ-1 25,5 %

Drugo 3,5 %

mio €


Osnovni podatki o osebnih zavarovanjih 2008

Vrsta osebnih zavarovanj

SKUPAJ


Življenjsko zavarovanje

– od tega dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1


1.143.880

389.574

642.653

163.935

111.653

549.319

322.312

177.589

21.557

44.102

48,02

82,73

27,63

16,78

39,50

56,66

19,30

31,83

7,94

5,53

Premije Škodni

rezultat (%)

Delež (%)

v vsej premiji

Odškodnine

Razvoj deleža življenjskih in neživljenjskih zavarovanjv skupni bruto obračunani premiji zavarovanja

Letovsa zavarovanja neživljenjska zavarovanjaživljenjska zavarovanja

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

100

100

100

100

100

100

100

22,69

23,92

29,45

30,01

31,34

32,17

31,83

77,31

76,08

70,55

69,99

68,66

67,83

68,17

Neživljenje 68,2 %

Življenje 31,8 %

Delež v skupni premiji (%)

Vir: SZZ

Vir: SZZ

Vir: SZZ (obrazec ST-50)

Delež življenjskih in neživljenjskih zavarovanj 2008

zneski v 1000 €

54

1.1.1


Dodatna pokojninska zavarovanja (DPZ)

Na tem mestu se bralcem in uporabnikom biltena opravičujemo, ker smo v lanski številki publikacije pomotoma objavili napačne podatke o dodatnih pokojninskih zavarovanjih, ki jih izvajajo pokojninske družbe in pokojninski skladi. Neljubo napako popravljamo z objavo iste tabele s pravilnimi podatki za leto 2007. Podobne tabelarne podatke objavljamo tudi za leto 2008, pri čemer smo tabelo še nekoliko obogatili.

Izvajalci DPZ so imeli ob koncu leta 2008 zavarovanih že 553.308 članov ali zavarovancev, kar je za 5 % več kot leta 2007. Skupna premija, ki so jo za dodatno pokojninsko zavarovanje leta 2008 vplačali člani, pa se je povečala na 280,6 milijona evrov ali za 10,9 %.

SKUPAJ 527.038 253.058.454 100,0 15.361.754

Skupaj zavarovalnice in druge članice SZZ 302.057 140.817.127 55,6 8.986.510

Kapitalska družba (KAD)* 251.586 118.376.228 46,8 6.466.116

Triglav 43.787 19.059.906 7,5 2.488.654

Generali 4.599 2.666.999 1,1 27.805

Adriatic Slovenica 2.085 713.994 0,3 3.935

Skupaj drugi izvajalci DPZ 224.981 112.241.327 44,4 6.375.244

Pokojninske družbe + Prva osebna zavarovalnica 212.653 105.088.238 41,5 6.375.244

Pokojninski skladi (pri bankah)** 12.328 7.153.089 2,8 –

* Podatki za 2. steber vključujejo sklade KVPS, ZVPSJU in SODPZ (po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

** Pokojninska sklada zavarovalnice Generali (LEON 2) in Kapitalske družbe (KVPS) nista vključena v tej vrstici ampak sta prikazana posebej v tabeli zgoraj. Viri: izvajalci DPZ

Dodatna pokojninska zavarovanja (DPZ) 2007(po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1)

Pokojninska zavarovanja 2008(po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 in po Zakonu o zavarovalništvu – ZZavar)

Izvajalci DPZ

Izvajalci pokojninskih

zavarovanj

Dodatna pokojninska zavarovanja (31. 12. 2007)

Dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ)

po ZPIZ-1, 2. steber (31. 12. 2008)Pokojninsko zavarovanje,

3. steber (31. 12. 2008)

Zavarovanci, člani

(število)Premije

(€)

Zavarovanci,

člani

(število)

Zavarovanci,

člani

(število)

Tržni delež

(%)

Tržni

delež

(%)

Tržni

delež

(%)

Zavarovalnine

(€)

Zavarovalnine,

odkupi, smrti ipd.

(€)

Zavarovalnine

(€)

Premije

(€)

Premije

(€)SKUPAJ 553.308 280.646.166 100,0 22.955.089 43.941 4.768.638 100,0 16.423.395

Skupaj zavarovalnice in druge članice SZZ 314.177 163.934.766 58,4 12.133.440 43.941 4.768.638 100,0 16.423.395

Kapitalska družba (KAD)* 260.580 132.434.449 47,2 10.185.847 34.160 – – 14.755.580

Triglav 46.653 27.685.630 9,9 1.905.184 5.362 2.709.283 56,8 352.317

Generali 4.654 2.781.820 1,0 37.860 – – – –

Adriatic Slovenica 2.290 1.032.867 0,4 4.549 2.801 1.009.562 21,2 943.786

Merkur – – – – 1.245 777.221 16,3 200.956

KD Življenje – – – – 313 215.831 4,5 157.956

Tilia – – – – 60 56.741 1,2 12.800

Skupaj drugi izvajalci DPZ 239.131 116.711.400 41,6 10.821.649 – – – –

Pokojninske družbe + Prva osebna zavarovalnica 226.248 109.037.812 38,9 10.787.284 – – – –

Pokojninski skladi (pri bankah)** 12.883 7.673.588 2,7 34.365 – – – –

* Podatki za 2. steber vključujejo sklade KVPS, ZVPSJU in SODPZ (po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), za 3. steber pa PPS in KS PPS (po Zakonu o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb).

** Pokojninska sklada zavarovalnice Generali (LEON 2) in Kapitalske družbe (KVPS) nista vključena v tej vrstici ampak sta prikazana posebej v tabeli zgoraj. Viri: SZZ in posamezni izvajalci DPZ

55

2004 2005 2006 2007 2008

1.2


Vsa druga zavarovanja (neživljenjska oz. premoženjska)

Zavarovalnice so s premoženjskimi zavarovanji leta 2008 zbrale večino bru-to obračunane premije ali 68,2 % vse zbrane premije. Ta delež se je od leta 2007 še nekoliko povečal, saj je bil tega leta zabeležen padec deleža življenjskih zavarovanj. Trg premoženjskih zavarovanj je po vrednosti dosegel skoraj 1,4 milijarde evrov in v slovenskem BDP predstavlja 3,7 %.

Posamezne zavarovalne vrste neživljenjskih zavarovanj so s tržnim deležem v premiji neživljenjskih zavarovanj zastopane zelo različno. Največji tržni delež pripa-da zdravstvenim zavarovanjem (28,3 %), z malo manjšim deležem sledijo zavarovanja odgovornosti (28,1 %), na tretjem mestu pa so kasko zavarovanja vseh vrst prometnih sredstev (16,3 %). Zavarovalna skupina t. i. ožjih premoženjskih zavarovanj je s 14,4-% deležem na četrtem mestu.

Premijska sestava neživljenjskih zavarovanj 2008

Rast bruto obračunanih premij in obračunanih kosmatih odškodninoz. zavarovalnin neživljenjskih zavarovanj

Vir: SZZ

Odškodnine

Premije

Krediti 3,0 %

Drugo 1,8 %

Odgovornost 28,1 %

Zdravje 28,3 %

Kasko 16,3 %

Premoženje 14,4 %

Nezgode 8,1 %

Vir: SZZ

mio €

1200

800

400

0


Za škodo, ki je leta 2008 močno prizadela premoženje državljanov in države, so zavarovalnice izplačale dobro milijardo evrov ali 165.147 evrov več kot leta 2007. Razmerje med odškodninami in premijami pa se je precej poslabšalo, kar potrjuje tudi škodni rezultat za leto 2008 (74,6 %)

SKUPAJ 335.891.608 328.913.650 102,1 181.701.478 178.533.939


Obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče 259.168 240.224 107,9 2.225 2.925


Zavarovanje lastnikov cestnih m. vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (AO) 329.804.962 323.893.803 101,8 180.060.995 177.464.308


Zavarovanje lastnikov zrakoplovov proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam 1.550.679 1.179.906 131,4 499.688 36.055


Zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu 1.093.547 911.204 120,0 103.311 95.040


Obvezno zavarovanje odgovornosti revizijskih družb 422.707 363.813 116,2 117.498 (3.401)

Obvezno zavarovanje projektantske odgovornosti 1.271.446 1.048.348 121,3 280.967 233.311

Obvezno zavarovanje odvetniške odgovornosti 650.091 431.450 150,7 329.954 352.033

Obvezno zavarovanje zdravniške odgovornosti 552.780 590.416 93,6 304.608 342.936

Obvezno zavarovanje notarske odgovornosti 67.184 64.968 103,4 821 –

Obvezno zavarovanje odgovornosti zavarovalnih posredniških družb 195.351 169.317 115,4 – –

Obvezno zavarovanje odgovornosti sodnih izvršiteljev 209 – – – –

Obvezno zavarovanje odgovornosti gorskih vodnikov 244 126 – – –

Obvezno zavarovanje odgovornosti geodetskih podjetij 23.240 20.075 115,8 1.411 10.732

Obvezno zavarovanje odgovornosti certifikacijskih organov za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov 332 – – – –

Osnovni podatki o obveznih zavarovanjih 2008

Zavarovalna vrsta

Zavarovanje

Bruto obračunane

premije

Kosmate

odškodnine*

Rast

premije

2008 20082007 2007(I 08/07)

* ne vsebujejo cenilnih stroškovVir: SZZ (ST 1, 10, 11, 12, 13)

zneski v €

57

10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 6550

2.


Pozavarovalna dejavnost

Obe pozavarovalnici sta leta 2008 dosegli visoko rast premije. Njuna sku-pna bruto obračunana premija se je povzpela na 241.737.838 evrov, tj. za 17,3 % več, kot sta zbrali leto prej. Delež pozavarovalne dejavnosti v vsej zavarovalni premiji pa se je povečal na 12 % (leto prej je na primer znašal le 10,9 %). K temu so prispeva-la predvsem neživljenjska oziroma premoženjska zavarovanja, ki v pozavarovalnem portfelju z 99,7 % močno prevladujejo. Življenjska zavarovanja so torej zastopana le simbolično. Največ pozavarovalne premije je bilo zbrane s pozavarovanji požara in ele-mentarnih nesreč in zavarovanjem drugega premoženja, kot so, denimo, avtomobili. Pozavarovalnici Sava Re in Triglav RE sta leta 2008 k bruto družbenemu proizvodu prispevali 0,65 %, kar je za pet stotink odstotne točke več kot leta 2007. Njuna posa-mična premija se počasi, a vztrajno bliža izenačitvi. Pozavarovalnici Sava Re se je delež premije od leta 2007 do 2008 namreč zmanjšal za približno dva odstotka, za kolikor se je povečal delež premije, ki jo je zbrala pozavarovalnica Triglav RE. Skupno bruto obračunano pozavarovalno premijo si v letu 2008 pozavarovalnici delita v razmerju 55,74 proti 44,26 odstotkov.

Zavarovalnice imajo premoženjska zavarovanja dobro in preudarno pozava-rovana. Omenili smo že, da je bilo leto 2008 za slovensko zavarovalno in pozavaroval-no dejavnost izredno neugodno. Ogromno škodo, ki so jo povzročile ujme v Sloveniji in drugod po svetu, sta deloma pokrili tudi naši pozavarovalnici. Znesek izplačanih pozavarovalnih odškodnin (dobrih 200 milijonov €) se je v enem letu povečal kar za 74 %. Prispevek naših pozavarovalnic k odpravi škode je zlasti izrazit v spodnjem grafičnem prikazu, odraža pa se tudi v škodnem rezultatu, ki se je s 55,9 % leta 2007 poslabšal na 82,9 % leta 2008. Pričakovati je, da bo soudeležba zavarovancev pri škodi v prihodnje vse večja.

Zdravje

Stroški postopka

Odgovornost-ladje

Pomoč turistom

Kavcije

Kasko-železnica

Življenje

Odgovornost-letala

Kasko-letala

Kasko-ladje

Finančne izgube

Krediti

Transport blaga

Odgovornost-drugo

Nezgode

Kasko-avtomobili

Odgovornost-avtomobili

Drugo premoženje

Požar

Vir: SZZ

Velikost zavarovalnih vrst pozavarovanja (po zbrani bruto obračunani premiji) 2008

mio €









Zavarovanje plovil












Zavarovanje pomoči


Življenjsko zav. (tč. 19; razen zav. vrst pod tč. 20 do 23, 2. odst. 2. čl. ZZavar)

Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva (točka 20)

Življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov (točka 21)

Tontine (točka 22)

Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil (točka 23)

Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni (točka 24) po ZZavar

Pokojninska zavarovanja po ZPIZ-1**

Dopolnilna zdravstvena zavarovanja iz 7. odstavka 2. člena ZZavar***

Dodatna zavarovanja****

241.737.838

241.013.797

11.697.820

34.188

41.819.649

619.050

1.172.374

2.371.527

5.505.996

67.430.456

48.382.109

46.750.430

925.724

403.967

6.476.329

3.319.400

617.339

2.947.745

64.497

475.197

724.041

667.665

0

56.376

0

0

0

0

0

188.675

100,00

99,70

4,84

0,01

17,30

0,26

0,48

0,98

2,28

27,89

20,01

19,34

0,38

0,17

2,68

1,37

0,26

1,22

0,03

0,20

0,30

0,28

–

0,02

–

–

–

–

–

–

200.375.022

200.212.582

4.686.564

25.246

41.011.352

180

102.632

1.440.156

2.182.300

66.268.676

52.527.282

24.493.110

621.814

68.176

3.973.715

1.244.027

477.276

805.732

334

284.010

162.440

162.440

0

0

0

0

0

0

0

49.065

100,00

99,92

2,34

0,01

20,47

0,00

0,05

0,72

1,09

33,07

26,21

12,22

0,31

0,03

1,98

0,62

0,24

0,40

0,00

0,14

0,08

0,08

–

0,00

–

–

–

–

–

0,02

Zavarovalna vrsta Premije Odškodnine*

Delež (%)Delež (%) ZnesekZnesek

Bruto obračunana pozavarovalna premija in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine 2008

*** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto zdravstvenih zavarovanj.

**** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj. Vir: SZZ

* ne vsebujejo cenilnih stroškov** Zavarovanje je vključeno tudi v ustrezno zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj.

zneski v €

59

2004 2005 2006 2007 2008

200

250

150

100

50

0


Rast pozavarovalne dejavnosti

Premije

Odškodnine

Vir: SZZ

Opomba: Navedeni delež vsebuje tudi zbrano aktivno premijo, prejeto iz tujine.

Vir: SZZ

Pozavarovanje 12,0 %

Delež pozavarovanja v zavarovalni dejavnosti 2008

mio €

60

3.


Jedrski pool

Leta 2008 je Jedrski pool, GIZ posloval v podobnih gospodarskih razmerah kot leto prej.

Jedrski pool deluje kot gospodarsko interesno združenje (GIZ) od leta 1994. V vsem obdobju svojega delovanja združuje kapacitete največjih slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic z namenom zavarovanja jedrskih tveganj v Republiki Sloveniji in prek pozavarovalnega dela sodeluje pri zavarovanju jedrskih nevarnosti, povezanih z nevarnostnimi objekti, lociranimi v drugih državah.

Jedrski pool, GIZ je bil primarno ustanovljen z namenom zavarovanja pre-moženja in odgovornosti, ki izhaja iz poslovanja edine jedrske elektrarne s sedežem na območju Republike Slovenije, to je Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Obračunana premija iz tega naslova v strukturi obračunane (po)zavarovalne premije predstavlja približno polovični delež, druga polovica pa odpade na tuje pozavarovalne posle.

Jedrski pool, GIZ je v poslovnem letu 2008 obračunal za 2.590.083,77 evrov (po)zavarovalne premije. Zavarovalna premija izhaja iz požarnih, strojelomnih in od-govornostnih zavarovanj.

Kljub pričakovanjem v letu 2008 ni bil sprejet nov zakon o odgovornosti za jedrsko škodo, ki bo pomembno vplival na poslovanje poolov, ki prihajajo iz držav podpisnic Pariške konvencije o odgovornosti za jedrsko škodo. Slednjo je podpisala tudi Republika Slovenija.

Tudi v poslovnem letu 2008 so v Republiki Sloveniji potekale razprave o gradnji drugega bloka NEK oziroma o drugi jedrski elektrarni v Sloveniji, kar je bilo zapisano tudi v koalicijsko pogodbo.

V spodnji tabeli so prikazani deleži članic Jedrskega poola, GIZ pri zavaro-vanju domačih in pozavarovanju tujih rizikov v letu 2008.

Članica Zavarovalni del Pozavarovalni delZnesek Delež (%) Znesek Delež (%)

Zavarovalnica Triglav, d. d. 7.500.000 65,12 7.500.000 66,87

Pozavarovalnica Sava, d. d. 1.200.000 10,42 1.200.000 10,70

Adriatic Slovenica, d. d. 1.000.000 8,68 1.000.000 8,92

Pozavarovalnica Triglav RE, d. d. 1.000.000 8,68 1.000.000 8,92

Zavarovalnica Maribor, d. d. 435.000 3,78 435.000 3,88

Zavarovalnica Tilia, d. d. 300.000 2,61 0 0,00

Merkur zavarovalnica, d. d. 82.000 0,71 80.000 0,71

SKUPAJ 11.517.000 100,00 11.215.000 100,00

Kapacitete Jedrskega poola, GIZ za poslovno leto 2008

Vir: JP

zneski v €

61

4.

••••••••

••••

•••

•

••

•••

••

•

•

•

•

•

•••••••••

•

•

•

•

••

•

•

•

•

••

••

•

•

••

••••••••

•

•

••

•••

•••••••••

•

•

•

•••

••

• •

••••••


Podatki po posameznih zavarovalnih vrstah in zavarovanjih

V spodnji tabeli so zavarovanja razvrščena v ustrezne zavarovalne vrste v skladu z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar-UPB1, uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 102/2004) in ustreznim podzakonskim aktom s prilogo (Sklep o pošiljanju zavarovalno-statističnih podatkov, Uradni list RS, št. 125/2006). Po zavarovalnicah so označena tista zavarovanja, pri katerih je bila v letu 2008 bruto obračunana premija prikazana v statističnih obrazcih ST 1 do 19.

Nezgodno zavarovanje (vključno z zavarovanji nesreč pri delu in poklicnih obolenj)

Nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju rednega poklica in izven njega

Nezgodno zavarovanje oseb v motornih vozilih in pri opravljanju posebnih dejavnosti

Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine in posebna nezgodna zavarovanja mladine

Skupinsko nezgodno zavarovanje gostov, obiskovalcev in turistov

Skupinsko nezgodno zavarovanje potrošnikov, naročnikov ipd.

Druga posebna nezgodna zavarovanja

Obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče

Zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe (AO+)

Vsa druga nezgodna zavarovanja


Zdravstveno zav. oseb, ki so po zakonu izključene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za*

Zdravstveno zav. oseb, ki so po zakonu izključene iz obveznega zdravstvenega zav. za**

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje iz 7. odstavka 2. člena ZZavar

Zdr. zav. za tveganja, ki jih ob uveljavljanju po drugačnih postopkih krije obvezno zdrav. zavarovanje

Zdr. zav. za večji obseg pravic in višji standard storitev, kot ga krije obvezno zdrav. zavarovanje

Vsa druga zdravstvena zavarovanja


Kasko zavarovanje cestnih motornih vozil z lastnim pogonom, razen tirnih

Kasko zavarovanje drugih cestnih vozil (brez pogona)

Vsa druga zavarovanja kopenskih motornih vozil


Kasko zavarovanje tirnih vozil

Vsa druga zavarovanja tirnih vozil


Kasko zavarovanje letal in drugih zračnih plovil

Vsa druga letalska zavarovanja

Zavarovanje plovil

Kasko zavarovanje ladij in čolnov v pomorski plovbi

Kasko zavarovanje ladij in čolnov v rečno – jezerski plovbi

Vsa druga zavarovanja plovil


Zavarovanje blaga v mednarodnem transportu

Zavarovanje blaga v domačem transportu

Vsa druga transportna kargo zavarovanja

Zavarovalnice in druge članice SZZZavarovanja po zavarovalnih vrstah

Zavarovanja po zavarovalnih vrstah, zavarovalnicah in drugih članicah SZZ 2008

Adria

tic S

loven

ica

ARAG

Gene

rali

GRAW

E

KAD

Mar

ibor

Mer

kur

NLB

Vita

SID–

PKZ

Sklad

OP

KD Ž

ivljen

je

Tilia

Trigl

av

TRIG

. Zdr

avst

vena

Vict

oria-

Volks

bank

en

Vzaje

mna

* tveganja, ki jih za druge osebe krije obvezno zdravstveno zavarovanje** tveganja, ki jih za druge osebe lahko krije dopolnilno zdravstveno zav. iz 7. odstavka 2. člena ZZavar. (nadaljevanje na naslednji strani)

62

••

•

••••••

•••••

••

•

•

•

••

•

•••

••

•

•

••

•

•

•

•

••

•

••••

•••••••••

•••••

••

•

•

•

••••

••••

•••

•••

•

•

•

•

•••

••••

•••

•••••

•••

•

••

••

••

•

•

••

•••

•••••

••

•

•

•

•

•



Požarno zavarovanje in zav. nekaterih drugih nevarnosti izven industrije in obrti

Požarno zavarovanje in zav. nekaterih drugih nevarnosti v industriji in obrti

Požarno zavarovanje premoženja elektrogospodarskih podjetij

Vsa druga požarna zavarovanja

Zavarovanje jedrskih nevarnosti


Strojelomno zavarovanje

Strojelomno zavarovanje opreme elektrogospodarskih podjetij

Gradbeno zavarovanje

Montažno zavarovanje

Zavarovanje filmske proizvodnje

Zavarovanje računalnikov

Zavarovanje blaga v hladilnicah

Stanovanjsko zavarovanje

Zavarovanje rudnikov

Zavarovanje nevarnosti v PTT prometu

Zavarovanje nevarnosti vloma in ropa

Zavarovanje stekla

Zavarovanje posevkov in plodov

Zavarovanje živali

Vsa ostala druga škodna zavarovanja


Zavarovanje lastnikov cestnih m. vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (AO)

Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v cestnem prometu

Vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil


Zavarovanje lastnikov zrakoplovov proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam

Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v zračnem prometu

Vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi zrakoplovov


Zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu

Zavarovanje odgovornosti v rečnem in jezerskem prometu

Zavarovanje odgovornosti popravljavcev vodnih plovil

Zavarovanje odgovornosti marine

Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v pomorskem in rečno – jezerskem prometu

Vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi plovil


Adria

tic S

loven

ica

ARAG

Gene

rali

GRAW

E

KAD

Mar

ibor

Mer

kur

NLB

Vita

SID–

PKZ

Sklad

OP

KD Ž

ivljen

je

Tilia

Trigl

av

TRIG

. Zdr

avst

vena

Vict

oria-

Volks

bank

en

Vzaje

mna

(nadaljevanje na naslednji strani)

63

•••

•••••••

•

•

•

•••••

•

• ••••••••

•••••

•

•

•

••

•••••

•

•

••••

•

•

•

••

••••••

•

••

•

••••

•

•••

•

••

•

•••••

•

•

•

•••••

•



Zavarovanje odgovornosti v železniškem prometu

Zavarovanje odgovornosti filmskega producenta

Zavarovanje splošne odgovornosti

Zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti za izdelke

Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca gradbenih del

Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca montažnih del

Zavarovanje garancije proizvajalca, prodajalca ali dobavitelja

Zavarovanje špediterske odgovornosti v mednarodnem prometu

Zavarovanje špediterske odgovornosti v domačem prometu

Obvezno zavarovanje odgovornosti revizijskih družb

Obvezno zavarovanje projektantske odgovornosti

Obvezno zavarovanje odvetniške odgovornosti

Obvezno zavarovanje zdravniške odgovornosti

Obvezno zavarovanje notarske odgovornosti

Obvezno zavarovanje odgovornosti proizvajalcev zdravil in medicinskih pripomočkov

Obvezno zavarovanje odgovornosti zavarovalnih posredniških družb

Obvezno zavarovanje odgovornosti sodnih izvršiteljev

Obvezno zavarovanje odgovornosti overiteljev kvalificiranih potrdil elektronskih podpisov

Obvezno zavarovanje odgovornosti gorskih vodnikov

Obvezno zavarovanje odgovornosti geodetskih podjetij

Obvezno zavar. odgov. certifikacijskih organov za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov

Obvezno zavarovanje odgovornosti upravljavcev strelišč

Vsa druga splošna zavarovanja odgovornosti


Zavarovanje izvoznih kreditov (terjatev)

▶ komercialnih nevarnosti

▶ nekomercialnih nevarnosti

Zavarovanje drugih vrst kreditov

▶ potrošniški

▶ stanovanjski

▶ samostojnim podjetnikom

▶ ostalim pravnim osebam

▶ terjatev fizičnim osebam

▶ terjatev pravnim osebam

▶ terjatev – leasing

▶ vsa druga kreditna zavarovanja


Adria

tic S

loven

ica

ARAG

Gene

rali

GRAW

E

KAD

Mar

ibor

Mer

kur

NLB

Vita

SID–

PKZ

Sklad

OP

KD Ž

ivljen

je

Tilia

Trigl

av

TRIG

. Zdr

avst

vena

Vict

oria-

Volks

bank

en

Vzaje

mna

(nadaljevanje na naslednji strani)

64

•

•••••

•

•

•

••

••

•

•

••

•

•

•

•

••

•

•

••

•

••

••

•••••

•

•

••

••••••

•

•••

••

••

•

•

••

•

•

•

•

•

••

••

••

••

•

•

••

••

•

•

•

•••

••••

•

•••

•

••••••

•

•

•

•

•

•

••

•

•••

••

•

•••

•••••

•

••

••

•




Vsa druga kavcijska zavarovanja


Šomažno požarno zavarovanje

Šomažno strojelomno zavarovanje

Zavarovanje prireditev

Zavarovanje proti škodam zaradi odkupa valutnih falsifikatov

Zavarovanje nevarnosti odpovedi turističnih potovanj

Vsa druga zavarovanja različnih finančnih izgub


Stroški odvetnikov in drugi stroški postopka

Vsa druga zavarovanja stroškov postopka

Zavarovanje pomoči

Avtomobilska pomoč – na potovanjih

Zdravstvena pomoč – na potovanjih

Vsa druga zavarovanja pomoči


Življenjsko zavarovanje

▶ zavarovanje za smrt

▶ zavarovanje za doživetje

▶ zavarovanje za smrt in doživetje – mešano zavarovanje

▶ rentno zavarovanje

▶ rentno zavarovanje – izplačila po pokojninskih načrtih po ZPIZ-1

▶ prostovoljna pokojninska in invalidska zavarovanja***

▶ vsa druga življenjska zavarovanja

▶ dodatna zavarovanja

Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva

Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov

▶ življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZZavar

▶ življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZPIZ-1

Tontine

Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil

▶ zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZZavar

▶ zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZPIZ-1

Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni po ZZavar


Adria

tic S

loven

ica

ARAG

Gene

rali

GRAW

E

KAD

Mar

ibor

Mer

kur

NLB

Vita

SID–

PKZ

Sklad

OP

KD Ž

ivljen

je

Tilia

Trigl

av

TRIG

. Zdr

avst

vena

Vict

oria-

Volks

bank

en

Vzaje

mna

Opomba: Zavarovanja so razvrščena v skladu s Sklepom o pošiljanju zavarovalno-statističnih podatkov(Ur. list RS št. 125/2006). Prikazana so le tista zavarovanja, pri katerih je bila obračunana premija v letu 2008.Vir: SZZ

*** zajeta vsa pokojninska in invalidska zavarovanja, ki niso sklenjena po določilih ZPIZ-1 in potrjenih pokojninskih načrtih

65

4.1

2004 2005 2006 2007 2008

100

75

50

25

0


Nezgodna zavarovanja

Nezgodna zavarovanja so po obsegu zbrane bruto obračunane premije med šibkejšimi zavarovanji. Zavzemajo le 5,5 % vse zbrane premije, njihov delež pa se je od leta 2007 nekoliko zmanjšal. Nezgodna zavarovanja, ki jih tržijo kompozitne in življenjske zavarovalnice, postajajo zanimiva tudi za zdravstvene zavarovalnice. Leta 2008 so skupno zbrale za dobrih 111 milijonov evrov bruto obračunane premije in izpla čale za dobrih 44 milijonov evrov odškodnin. V strukturi nezgodnih zavarovanj od leta 2007 ni prišlo do pomembnih premikov. Največ premije, tj. 42 %, je bilo zbra-ne z nezgodnim zavarovanjem oseb pri delu in v prostem času.

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnineoz. zavarovalnine nezgodnih zavarovanj

Premijska sestava nezgodnih zavarovanj 2008

Vir: SZZ

Osebe pri delu in v prostem času 42,0 %

Voznik in lastnik vozila (AO+) 40,0 %

Drugo 5,5 %

Otroci in šolska mladina 4,0 %

Osebe v motornih vozilih 8,5 %

Vir: SZZ

Premije

Odškodnine

mio €

66

4.2

2004 2005 2006 2007 2008

400

300

200

100

0


Zdravstvena zavarovanja

Zdravstvena zavarovanja so po zbrani bruto obračunani premiji (389 mili-jonov €) na slovenskem zavarovalnem trgu pomembna. Predstavljajo skoraj petino vse zbrane bruto obračunane premije. Tržijo jih tri specializirane zavarovalnice in ena kompozitna. Letni prirast premij zdravstvenih zavarovanj se sicer nekoliko zmanjšuje – leta 2008 je znašal le 5,8 %, izplačane odškodnine pa so se povečale za 9,5 %. Zato se je poslabšal tudi škodni rezultat za leto 2008. V strukturi zdravstvenih zavarovanj je kar 97,4 % dopolnilnih zavarovanj, kar pa je nekoliko manj kot leto prej.

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zdravstvenih zavarovanj

Vir: SZZ

Drugo 2,6 %Dopolnilno ZZ 97,4 %

Vir: SZZ

Premijska sestava zdravstvenih zavarovanj 2008

Premije

Odškodnine

mio €

67

2004 2005 2006 2007 2008

200

150

100

50

0

4.3


Vir: SZZ

Tirna vozila 1,0 %Vodna plovila 1,0 %

Zračna plovila 1,0 %

Cestna vozila 97,0 %

Kasko zavarovanja

Kasko zavarovanja sodijo z dobro desetino vse zbrane premije ali 224 mili-jonov evrov med osnovna zavarovanja na trgu, ki ga v tej zavarovalni vrsti obvladuje šest zavarovalnic. Največji delež premije kasko zavarovanj, tj. 97 %, je bil zbran z za-varovanji vozil, preostali trije odstotki pa pripadajo kasko zavarovanju letal, plovil in tirnih vozil, kjer je bilo leta 2008 zbrane nekoliko več premije kot leto prej. Enoletna rast izplačanih odškodnin je bila višja od rasti premij. Znesek odškodnin se je leta 2008 povečal na 192 milijonov evrov ali za 28,8 %, zato se je škodni rezultat kasko zavarovanj precej poslabšal.

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine kasko zavarovanj

Premijska sestava kasko zavarovanj 2008

Vir: SZZ

Premije

Odškodnine

mio €

68

2004 2005 2006 2007 2008

8

6

4

2

0

4.4


Vir: SZZ

Vir: SZZ

Drugo 0,4 %

Domači promet 33,3 %

Mednarodni promet 66,3 %

Premijska sestava zavarovanja prevoza blaga 2008


Znesek bruto obračunane premije zavarovanja prevoza blaga se je od leta 2007 le malo povečal in leta 2008 dosegel vrednost dobrih 8 milijonov evrov. To je sicer le 0,4 % zavarovalnega trga, a skoraj štirikrat več od zneska izplačanih odškodnin, ki jih je bilo za slabih 2,6 milijona evrov. Škodni rezultat se je izboljšal, kar je jasno razvidno tudi iz spodnjega histograma. Strukturni grafikon pa kaže večji delež zava-rovanj prevoza blaga v domačem prometu (33,3 %, leto prej 25,1 %), ki se je povečal na račun zmanjšanja deleža zavarovanj v mednarodnem prometu in zmanjšanja deleža vseh drugih zavarovanj prevoza blaga.

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnineoz. zavarovalnine zavarovanja prevoza blaga

Premije

Odškodnine

mio €

69

2004 2005 2006 2007 2008

200

150

100

50

0

4.5


Vir: SZZ

Vir: SZZ

Zgradbe 2,9 %

Računalniki 2,0 %

Drugo 11,8 %

Požar 42,0 %

Strojelom 14,3 %

Vlom in rop 3,0 %

Živali 3,2 %

Posevki in plodovi 6,2 %

Stanovanje 14,6 %

Premoženjska zavarovanja

Premoženjska zavarovanja predstavljajo »stabilno hrbtenico« zavarovalne-ga trga, saj njihova bruto obračunana premija skoraj enakomerno raste iz leta v leto. Leta 2008 je bila rast teh zavarovanj celo 12,5-%, kar je največ v zadnjih nekaj letih. Znesek zbrane bruto obračunane premije se je povzpel na skoraj 198 milijonov evrov, a to ni zadostovalo za izplačilo odškodnin, ki jih je bilo skupno za skoraj 215 milijonov. Leta 2008 so vremenske ujme (močan veter, silne padavine, debela toča) oziroma katastrofalne anomalije vremena zavarovancem povzročile ogromno škode. Škodni rezultat se je zaradi tega vidno poslabšal (z 68 % na 101 %). Deleži treh glavnih za-varovalnih podvrst, ki jih prikazuje strukturni grafikon, so bili leta 2008 manjši na račun povečanja deleža drugih, po premiji manjših, zavarovanj. Še vedno pa je delež zavarovanj za primer požara in elementarnih nesreč največji (42 %).

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine premoženjskih zavarovanj

Premijska sestava premoženjskih zavarovanj 2008

Premije

Odškodnine

mio €

70

2004 2005 2006 2007 2008

400

300

200

100

0

4.6


Vir: SZZ

Vir: SZZ

Cestna vozila 86,9 %

Drugo 2,2 %

Izdelki proizvajalca 1,2 %

Splošna odgovornost 9,7 %

Premijska sestava zavarovanj odgovornosti 2008

Zavarovanja odgovornosti

Zavarovanja odgovornosti s skoraj petino vse zbrane bruto obračunane premije (384 milijonov €) sodijo med najpomembnejša zavarovanja na slovenskem zavarovalnem trgu. Enoletna rast njihove premije je bila neznatna, prav tako pa tudi rast izplačanih odškodnin (220 milijonov €). Podobno stabilen je tudi škodni rezul-tat (57 %). Zavarovanja odgovornosti obvladuje zavarovalna podvrsta avtomobilskih zavarovanj odgovornosti (AO), katere delež v prikazani skupini je kar 86,9-odstoten. Ta delež se je od leta 2007 nekoliko zmanjšal na račun povečanja deleža splošnih zavarovanj odgovornosti.

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovanj odgovornosti

Premije

Odškodnine

mio €

71

2004 2005 2006 2007 2008

40

30

20

10

0

4.7


Vir: SZZ

Vir: SZZ

Drugi krediti 64,3 %

Izvozni krediti 35,7 %(od tega 96,3 % SID – PKZ)

Kreditna zavarovanja

Znesek bruto obračunane premije kreditnih zavarovanj, ki ga je zbralo pet zavarovalnic, je bil leta 2008 s skoraj 41 milijonov evrov za 2,8 odstotne točke večji kot leto poprej. V vsej zavarovalni premiji ta znesek predstavlja 2 %. Leta 2008 so zavaro-valnice pri kreditnih zavarovanjih izplačale manj odškodnin kot leta 2007. Njihov zne-sek se je zmanjšal z 28 milijonov evrov na 21 milijonov. Škodni rezultat se je z 71,4 % izboljšal na 53,7 %. Delež izvoznih kreditov v strukturi premije kreditnih zavarovanj se je nekoliko zmanjšal na račun povečanja deleža premije pri drugih kreditih.

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine kreditnega zavarovanja

Premijska sestava kreditnega zavarovanja 2008

Premije

Odškodnine

mio €

72

2004 2005 2006 2007 2008

12

9

6

3

0

4.8


Vir: SZZ

Premije

Odškodnine

Vir: SZZ

Drugo 4,3 %

Šomažno požarno 42,0 %

Odpoved potovanj 23,3 %

Prireditve 2,9 %

Kavcije 15,7 %

Šomažno strojelomno 11,8 %

Premijska sestava kavcijskega zavarovanja in zavarovanja različnih finančnih izgub 2008

Kavcijsko zavarovanje in zavarovanje različnih finančnih izgub

Skupna premija kavcijskega zavarovanja in zavarovanja različnih finančnih izgub (7 milijonov €) v celotni zbrani premiji ne dosega niti polovice odstotka. Nje-na rast je bila zmerna, a hitrejša od rasti izplačanih odškodnin, katerih znesek se je v primerjavi z letom 2007 celo zmanjšal, in sicer s 4,6 milijona evrov na 4,2. Šest zava-rovalnic, ki tržijo ta zavarovanja, za leto 2008 beleži boljši škodni rezultat (59,7 %) kot leto prej (70,4 %). V strukturi skupne premije dosegajo kavcijska zavarovanja 15,7-odstotni delež, preostanek premije pa pripada zavarovanjem različnih finančnih izgub (84,3 %). Med njimi je na prvem mestu šomažno požarno zavarovanje, na drugem pa zavarovanje odpovedi potovanj. Obe zavarovalni podvrsti izkazujeta v letu 2008 večji tržni delež kot leta 2007.

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalninekavcijskega zavarovanja in zavarovanja različnih finančnih izgub

mio €

73

2004 2005 2006 2007 2008

12

9

6

3

0

4.9


Vir: SZZ

Premije

Odškodnine

Vir: SZZ

Drugo 9,9 %

Stroški postopka 31,4 %Zdravstvena pomoč 7,9 %

Avtomobilska pomoč 50,8 %

Zavarovanje stroškov postopka in zavarovanje pomoči

Skupina, v katero smo združili zavarovanje stroškov postopka in zavarova-nje pomoči, izkazuje za leto 2008 zelo dober skupni škodni rezultat (30,4 %). Ta je posledica hitre rasti zneska zbrane bruto obračunane premije (dobrih 10 milijonov €) in manjše rasti izplačanih odškodnin (dobrih 3 milijone €). Med sedmimi zavaroval-nicami, ki tržijo ta zavarovanja, je le zavarovalnica ARAG specializirana za zavarovanja stroškov postopka. V strukturi premije v tej skupini pripada zavarovanju stroškov po-stopka 31,4 %, največji delež ali 50,8 % pa izkazuje zavarovanje pomoči voznikom na potovanju.

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalninezavarovanja stroškov postopka in zavarovanja pomoči

Premijska sestava zavarovanja stroškov postopka in zavarovanja pomoči 2008

Viri:1. Slovensko zavarovalno združenje (SZZ)2. Statistični urad RS (SURS)3. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)4. Banka Slovenije (BS)5. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN)6. Jedrski pool ( JP)

mio €

▶ E n e r g i j a v a l o v

Vsakdo, ki se je že kdaj pognal med valove na surferski deski, ve, da je moč valov izjemna.

A to energijo je težko pridobivati, zato ne obst aja veliko tovrst nih elektrarn. Prva komer-

cialna elektrarna na valove Aguçadoura Wave Park deluje na Portugalskem. V Sloveniji

naravni pogoji ne omogočajo izrabe energije valov.

75

VI ▶ ▶


Položaj slovenske zavarovalnedejavnosti v mednarodnem prostoru

Kljub gospodarski krizi, ki ni obšla slovenske zavarovalne dejavnosti, lahko ugotovimo, da je ta še kar uspešno končala poslovno leto 2008. Skupna bruto obra-čunana premija se je povečala za 6,6 % in z 2.018.959.895 evrov dosega 0,19 % premije vseh 27 držav EU. Med kazalci v spodnji tabeli je Slovenija pri šestih izboljšala svoj položaj v primerjavi z EU(27), pri dveh ni bilo spremembe, slabši pa je delež premij v BDP. Ta je zdrsnil na 5,4 %, nekoliko manjši pa je tudi v EU (8,6 %). Zavarovalna gostota z 990 evri na prebivalca dosega skoraj 46 % evropske in Slovenijo ohranja na osmem mestu med opazovanimi državami. Po premiji na zavarovalnico (126 milijo-nov €) pa je Slovenija leta 2008 celo prehitela Madžarsko (119 milijonov €).

Kazalci EU (27) SLO Delež SLO (%)Število zavarovalnih družb 4.891 16 0,33

Število zaposlenih v zavarovalnicah 907.353 6.331 0,70

Povprečno število zaposlenih v zavarovalnici 186 396 213,29

Premije (v mio €) 1.066.731 2.019 0,19

Od tega iz življenjskih zavarovanj (v mio €) 668.369 643 0,10

Premije / prebivalca (€) 2.155 990 45,95

Premije življenjskih zavarovanj / prebivalca (€) 1.350 315 23,34

Premije neživljenjskih zavarovanj / prebivalca (€) 786 675 85,91

Delež premij v BDP (%) 8,6 5,40 62,79

Zavarovalna dejavnost v Evropski uniji 2007 in v Sloveniji 2008 – ključni podatki

Država* Število Premije Delež

premij

v BDP

(%)

Premija naPremije na preb.

Zavarovalna dejavnost v Sloveniji 2008 in v izbranih državah 2007

Švica 143 47.505 30.437 17.517 57,6 4.054 2.333 9,8 213 640.712

Danska 201 14.300 20.110 13.690 68,1 3.692 2.513 8,9 100 1.406.294

Belgija 158 24.070 31.440 21.951 69,8 2.970 2.074 9,4 199 1.306.190

EU (27) 4.891 907.353 1.066.731 668.369 62,7 2.155 1.350 8,6 218 1.175.652

Avstrija 71 26.667 15.878 7.208 45,4 1.913 869 5,9 224 595.418

Italija 241 39.650 99.116 61.440 62,0 1.676 1.039 6,4 411 2.499.773

Portugalska 80 11.600 13.749 9.369 68,1 1.297 884 8,4 172 1.185.259

Slovenija 16 6.331 2.019 643 32,0 990 315 5,4 126 318.901

Grčija 87 9.000 4.686 2.501 53,4 419 224 2,1 54 520.667

Madžarska 31 29.685 3.701 2.023 54,7 368 201 3,7 119 124.676

Hrvaška 23 9.304 1.235 338 27,4 278 76 2,9 54 132.739

Turčija 56 14.563 6.110 744 12,2 88 11 1,3 109 419.556

zavarovalnih

družb

vsa

zavarovanja

(mio €)

vsa

zavarovanja

(€)

zavarovalnih

delavcev

življenje

(mio €)

zavarovalnico

(mio €)

zavovalnega

delavca

(€)

življenje

(€)

delež

življenja

(%)

* vrstni red po premiji vseh zavarovanj na prebivalcaViri: SZZ, CEA, Statistični urad RS

76

2 3 4 5 6 7 8 10910


Zavarovalna premija na prebivalca (za SLO 2008, druge države 2007)

Turčija

Hrvaška

Madžarska

Grčija

Slovenija

Portugalska

Italija

Avstrija

EU (27)

Belgija

Danska

Švica

Vir: SZZ, CEA, EUROSTAT

Turčija

Grčija

Hrvaška

Madžarska

Slovenija

Avstrija

Italija

Portugalska

EU (27)

Danska

Belgija

Švica

Vir: SZZ, CEA, EUROSTAT

Delež zavarovalnih premij v BDP (za SLO 2008, za druge države 2007)

€/prebivalca

% v BDP

1000 1500 2000 2500 3000 3500 40005000

77

100 150 200 250 300 350 400500


Povprečna premija na zavarovalnico (za SLO 2008, za druge države 2007)

Hrvaška

Grčija

Danska

Turčija

Madžarska

Slovenija

Portugalska

Belgija

Švica

EU (27)

Avstrija

Italija

Vir: SZZ, CEA

Madžarska

Hrvaška

Slovenija

Turčija

Grčija

Avstrija

Švica

EU (27)

Portugalska

Belgija

Danska

Italija

Vir: SZZ, CEA

Povprečna premija na zavarovalniškega delavca (za SLO 2008, za druge države 2007)

Viri:1. Slovensko zavarovalno združenje (SZZ)2. Comité Européen des Assurances (CEA)3. Statistični urad RS (SURS)4. EUROSTAT

mio €

1000 €500 750 1000 1250 1500 1750 2000 250022502500

▶ F u z i j a

Fuzijska energija je energija, proizvedena pri reakciji fuzije. V reakciji se dve atomski

jedri združita v eno večje in pri tem sp rost ita mnogo več energije kot reakcija pri go-

renju fosilnih goriv. Fuzijska energija zaenkrat še ni dokazano uporabljiv vir energije,

je pa neobnovljiv. Na jugu Francije so že začeli graditi velik poskusni reaktor ITER, s

pomočjo katerega bodo pridobili potrebno znanje za post avitev fuzijske elektrarne za

proizvodnjo čist e in varne energije.

79

VII ▶ ▶


Zgodovinski pregled zavarovalstvana slovenskem etničnem ozemlju

Predhodniki zavarovalnic (pomorska posojila, bratovščine, cehi)

Pomorska posojila, zapisana v notarski knjigi v Piranu

Ustanovljena bratovščina sv. Nikolaja

Ustanovljen ceh krznarjev; eden prvih, ki je v statutu določil obveznost članov za medsebojno pomoč

Ustanovljena slovenska bratovščina sv. Hieronima (v statutu določena medsebojna vzajemnost med člani)

Ustanavljanje prvih zavarovalnic

Ustanovljena prva zavarovalnica na slovenskem etničnem ozemlju v okviru Avstro-ogrske monarhije

Compagnia di assicurazione

Prva pobuda za ustanovitev zavarovalnice v Ljubljani

Ustanovljena zavarovalna družba za plovbo po Savi

Ustanovljena Cesarsko-kraljeva privilegirana zavarovalnica proti požarni škodi za Štajersko, Koroško in Kranjsko

Kranjska kmetijska družba predlaga ustanovitev zavarovalnice za obvezno zavarovanje proti ognju

in zoper druge nesreče

Pobuda za ustanovitev pozavarovalnice Danica v Celju

Ustanovljena prva občna zavarovalna banka Slovenija (prva sodobna slovenska zavarovalnica s sedežem v Ljubljani)

Ustanovljena Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorsko in Kranjsko

Ustanovljena številna društva (»zavarovalnice«) za zavarovanje goveje živine na Primorskem in v nekaterih drugih krajih

Ustanovljena Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi zvonov v Ljubljani

Kraljevina SHS oz. Kraljevina Jugoslavija (1918–1945)

Ustanovljena Slavija, Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani

Ustanovljena Ljudska samopomoč v Mariboru

Ustanovljena zavarovalna zadruga Društvo sv. Florijana proti požarnim škodam

Ustanovljena Gospodarska zavarovalna družba Drava

DFRJ, FLRJ, SFR Jugoslavija (1945–1990)

Državni zavod za zavarovanje in pozavarovanje, preimenovan v Državni zavarovalni zavod – DOZ

Ustanovljen Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije, leta 2000 preimenovan v


Ustanovljene številne občinske zavarovalnice ter Zavarovalna skupnost Slovenije

Združitev vseh slovenskih zavarovalnic v Zavarovalnico Sava, razen Zavarovalnice Maribor

Združitev Zavarovalnice Sava in Zavarovalnice Maribor v Zavarovalno skupnost Triglav

Ustanovljena Pozavarovalna skupnost Sava

Preoblikovanje Zavarovalne skupnosti Triglav in nekaterih njenih območnih enot v zavarovalne

delniške družbe – Zavarovalnico Triglav, d. d., Zavarovalnico Maribor, d. d., Adriatic, zavarovalno družbo, d. d.,

Zavarovalnico Tilia, d. d.

Preoblikovanje Pozavarovalne skupnosti Sava v delniško družbo Pozavarovalnico Sava, d. d.

Organizacijska enota Zavarovalne skupnosti Dunav v Ljubljani postane samostojna delniška družba

Ljubljanska zavarovalnica, d. d.

129114. st.13701452

1766

1776181218291853

187118711889

1898–19101900

1922192719321939

19461956

19611967197719761990

19901990

Piran

Trst

Ljubljana

Videm

Trst

Ljubljana

Ljubljana

Gradec

Ljubljana

Celje

Ljubljana

Trst

Trst (okolica)

Ljubljana

Ljubljana

Maribor

Ljubljana

Maribor

Beograd

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

I. Obdobje do leta 1918

II. Obdobje Jugoslavije (Kraljevina SHS oz. Jugoslavija)


Ustanovljene nove zavarovalne in pozavarovalne delniške družbe: Prima, zavarovalna družba, d. d.

(leta 2001 preimenovana v GRAWE, zavarovalnica, d. d.), Zavarovalnica Mercator, d. d. (leta 1999

preimenovana v Krekovo zavarovalnico, d. d.) in Pozavarovalnica Inter, d. d. (leta 2001 ukinjena)

Ustanovljen Slovenski zavarovalni biro (leta 1997 preimenovan v Slovensko zavarovalno združenje, SZZ)

Ustanovljena zavarovalna delniška družba Merkur, zavarovalnica, d. d.

Preoblikovanje organizacijske enote Zavarovalnice Croatia v Ljubljani v Zavarovalno delniško družbo

Slovenica, zavarovalniška hiša, d. d.

Ustanovljena Slovenska izvozna družba, d. d. (SID)

Ustanovljena zavarovalnica Concordia, pokojninska zavarovalnica, d. d.

Ustanovljen slovenski Jedrski pool

Ustanovljen Urad za zavarovalni nadzor (leta 2000 preimenovan v Agencijo za zavarovalni nadzor, AZN)

Ustanovljen Kapitalski sklad dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

(leta 2000 preimenovan v Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., KAD)

Ustanovljena zavarovalna delniška družba Zavarovalnica Generali, d. d.

Ustanovljen Sklad dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (leta 2000 pripojen h Kapitalskemu skladu)

Ustanovljena pozavarovalnica Triglav RE, d. d.

Ustanovljena Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z.

Ustanovljena TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d.

Ustanovljena NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d.

Ustanovljena zavarovalna delniška družba ARAG, zavarovanje pravne zaščite, d. d.

Ustanovljena podružnica avstrijske zavarovalnice Wiener Städtische

Ustanovljena kreditna zavarovalnica SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d.

Ustanovljena življenjska zavarovalnica Slovenica, Življenje, d. d.

Ustanovljena podružnica avstrijske zavarovalnice Victoria-Volksbanken

Združitev zavarovalnih družb Adriatic , d. d. in Slovenica, zavarovalniška hiša d. d. v Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d.

Zavarovalnica Slovenica, Življenje, d. d. se preimenuje v KD Življenje, d. d.

Ustanovljena podružnica zavarovalnice Allianz Hungaria Zrt.

Ustanovljena zavarovalnica Prva osebna zavarovalnica, d. d.

Zavarovalnica Zürich Insurance Ireland Ltd. zaprosila za članstvo v SZZ

Zavarovalnica Wiener Städtische postane članica Slovenskega zavarovalnega združenja

Zavarovalnica Allianz Hungaria Zrt. postane članica Slovenskega zavarovalnega združenja

Zavarovalnica Victoria-Volksbanken postane članica Slovenskega zavarovalnega združenja

1991

199219921992

19921994199419941996

1997199819981999200220032004200420042005200520052007200720072008200920092009

Ljubljana, Maribor

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Koper

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Maribor

Koper

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

III. Obdobje samostojne države Republike Slovenije (od leta 1991)

Viri:1. Škufca, F.: Zavarovalstvo na Slovenskem, SZZ, Ljubljana 20032. Podatki AZN3. Podatki SZZ

Obnovljivi viri energije se uporabljajo za proizvajanje toplotne in električne energi-

je. V Sloveniji je najbolj uporabljan obnovljivi vir toplotne energije biomasa, najbolj

uporabljan obnovljivi vir električne energije pa voda (preko hidroelektrarn).

Pridobivanje energije iz obnovljivih virov vpliva na okolje občutno manj kot pridobi-

vanje le-te iz konvencionalnih energetskih virov. A vendarle vplivi niso nični. Najbolj-

šo alternativo za okolje tako še vedno predstavlja zmanjšana poraba energije, kar

lahko dosežemo z učinkovito rabo le-te in z zmanjšanjem potreb po rabi energije (z

dobro izolacijo, ugašanjem luči ipd).

statistični zavarovalniški bilten 2009 - zav- ni zavarovalniški bilten 2009 3 razvoj...

Documents