statusnopravne oblike opravljanja odvetništva – odvetniški d.o.o. · 2012. 2. 17. · kov.7 ker...

Poštnina plačana pri pošti1102 Ljubljana

ISSN 1408-9440

Leto XI, št. 2 (39) - junij 2008

Revija Odvetniške zbornice Slovenije

Uroš Ilić

Statusnopravne oblikeopravljanja odvetništva –odvetniški d.o.o.

Hinko Jenull

Tožilec in odvetnik v luči novekazenske zakonodaje

dr. Luigi Varanelli

Dogovori o pristojnostinacionalnih sodišč v civilnih ingospodarskih zadevah

dr. Bojan Kukec

Intervju z odvetnikom Jožetom Ilcem

odvetnik st-39:odvetnik st/31-prelom 6/5/08 4:35 PM Page I

Kaza

lo

Tabl

e of

con

tent

sUvodnik dr. Peter Čeferin: Kaj je narobe?

ČlankiUroš Ilić: Statusnopravne oblike opravljanja odvetništva – odvetniški

d.o.o. Hinko Jenull: Tožilec in odvetnik v luči nove kazenske zakonodaje

Dr. Luigi Varanelli: Dogovori o pristojnosti nacionalnih sodišč v civilnihin gospodarskih zadevah

Članki – primerjave Dr. Karlo Primožič: Mi stavkamo (v Italiji), kaj pa vi?

Andrej Razdrih: Mediacija v mirovnem procesu Dr. Karlo Primožič: Zdravniška odgovornost v Italiji

Intervju Jože Ilc: Odvetniki smo grešni kozli (dr. Bojan Kukec)

Informacijska pooblaščenkaNadzorovanje zasebne elektronske pošte s strani delodajalca (Irena Vovk)

Odvetniška zbornica SlovenijeIz dela UO OZS (Mateja Humar)

Statistika Dr. Bojan Kukec: Izvršilna oblast želi odvetništvo in pravosodje spraviti

na kolena

Iz tujih odvetniških zbornicTudi na Hrvaškem oblast posega v odvetniško tarifo (dr. B. K.)

Ustavno sodišče RSPravni interes ugotovitvene odločbe US RS, št. U-I-303/07 z ločenim

mnenjem dr. Cirila Ribičiča

Sodna praksa Vrhovnega sodišča RSZagovornik ex offo – pravičnost in brezplačna pravna pomoč (dr. B. K.)

Sodna praksa Sodišča ESDiskriminacija v odvetniški pisarni (dr. B. K.)

C-462/06, Laboratoires Glaxosmithkline

PrikaziDr. Šime Ivanjko: Pravo je več kot pravo (dr. Bojan Kukec)

Mediji o odvetništvu ZOdv-B so pisali ljudje, ki sploh ne vedo, kakšna je od znotraj odvetniška

pisarna (dr. B. K.)

Nova zakonodajaNovi KZ-1 in gospodarski kriminal (Irena Vovk)

Iz sodne dvoraneIgor Karlovšek: Umor Tomaža Breznika (1. poglavje)

Iz arhiva OZS Dr. Peter Čeferin: Odvetniška zbornica Slovenije v letih 1986/87

SodstvoOpozorilna stavka sodnikov (Irena Vovk)

Novice Za odpravo nestabilnosti v izvršbi (Boštjan Koritnik)

Zaostankov ni bilo (Irena Vovk)Za poseg moralne avtoritete (Irena Vovk)

Editorialdr. Peter Čeferin: What’s wrong?

ArticlesUroš Ilić: Legal forms of attorneyship – attorney’s limited liability companies Hinko Jenull: Prosecutor and attorney in light of the new criminal lawsDr. Luigi Varanelli: Agreements on jurisdiction of national courts in civiland commercial cases

Articles - comparisonsDr. Karlo Primožič: We are on strike (in Italy) – what about you? Andrej Razdrih: Mediation in a peace processDr. Karlo Primožič: Medical liability in Italy

InterviewJože Ilc: Attorneys are scapegoats (by Dr. Bojan Kukec)

Commissioner for Access to Public InformationMonitoring Employee E-mail (by Irena Vovk)

Bar Association of SloveniaActivities of the Managing Board of the Bar Association of SloveniaStatisticsDr. Bojan Kukec: The executive branch of government is trying to forceattorneys and the judiciary to our knees

Foreign barsThe authorities encroach on the tariffs of attorneys also in Croatia (by Dr.B. K.)

Jurisprudence of the Constitutional Court of the Republic of SloveniaLegal interest of the declaratory decision of the Constitutional Court of RSno. U-I-303/07, with separate opinion of Dr. Ciril Ribičič

Jurisprudence of the Supreme Court of RSDefence counsel ex offo – justice and free-of-charge legal aid (by Dr. B.K.)

Jurisprudence of Court of JusticeDiscrimination in a law firm (by Dr. B. K.)C-462/06, Laboratoires Glaxosmithkline

ProjectionsDr. Šime Ivanjko: Law is more than just law (by Dr. Bojan Kukec)

Media on attorneysZOdv-B (Attorneys Act) was written by people with no idea of how aninside of a law firm looks (by Dr. B. K.)

New legislation New Criminal Code and Economic Crime (by Irena Vovk)

From court hallsIgor Karlovšek: The murder of Tomaž Breznik (Chapter 1)

From the archives of the BarDr. Peter Čeferin: The Bar Association of Slovenia in the years 1986/87

JudiciaryJudges’ Token Strike (by Irena Vovk)

News For the Improvement of Unstable Execution (by Boštjan Koritnik)No Delays (by Irena Vovk)For a Moral Authority’s (dr. Danilo Türk) Intervention (by Irena Vovk)

S prispevki sodelujejo: Dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem. Mateja Humar, strokovna sodelavka OZS. Uroš Ilić, odvetnik v Ljubljani.

Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Igor Karlovšek, odvetnik v Celju. BoštjanKoritnik, novinar urednik Pravne prakse. Dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki – specialist za delovno pravo. Dr. KarloPrimožič, odvetnik v Gorici (Italija). Andrej Razdrih, odvetnik v Ljubljani. Dr. Luigi Varanelli, odvetnik v Ljubljani.

Irena Vovk, novinarka urednica Pravne prakse

Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 40/2008.

3

4

14

23

24

25

29

30

35

36

37

38

40

41

42

42

71322

Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, spec. univ. dipl. pravnik, sodni tolmač za angleški jezik

odvetnik st-39:odvetnik st/31-prelom 6/5/08 4:35 PM Page II

3Odvetnik 39/junij 2008

Sodnice in sodniki s svojimi sodbami razre-šujejo številna sporna pravna razmerja v družbi.Od kakovosti in hitrosti njihovega dela je odvis-no vsakodnevno življenje državljanov, delovanjenjihovih najrazličnejših asociacij, delovanje gos-podarstva in države kot celote. Neučinkovitostsodne veje oblasti povečuje konfliktnost v družbiin onemogoča normalno delovanje gospodarskihsubjektov. Zato vprašanje sodniških plač ne bismelo veljati za strošek, ampak za izrednopomembno investicijo.

Sodnik bi moral biti visoko razgledan pravnistrokovnjak in v celoti neodvisen od zunanjihvplivov. Poklicna neodvisnost sodnika pa je seve-da odvisna tudi od njegove materialne neodvis-nosti. Sodnikova plača bi morala biti taka, da biv ta poklic privabila resnično najboljše kadre.Samo dobro plačan sodnik je lahko objektivnisodnik.

Pravna varnost subjektov, ki pridejo v kon-fliktni položaj, pa ni odvisna samo od objektiv-nega sodnika, ampak tudi od njihove enakostipred zakonom. Možnosti stranke za uspeh (spo-sobnost uresničiti cilj, ki bi ga stranka radadosegla; ocena podlage, ki jo ima na voljo stran-ka za dosego tega cilja; po kakšni poti, na kak-šen način in s pomočjo katerih sredstev bi lahkostranka ta cilj dosegla in kakšna je stopnja tve-ganja) pa so seveda različne in odvisne odnaravnih danosti, izobraženosti stranke, njeneizkušenosti in njenega pravnega znanja.

Zato je mogoče zagotoviti enakost pred zako-nom le tako, da je vsaki od obeh strank v kon-tradiktornem postopku na voljo enako kakovostnapravna pomoč. Takšno pravno pomoč lahkozagotavlja le profesionalec, ki je samostojen inneodvisen in ki svoje delo opravlja kot svobodenpoklic. Po ustavi in po zakonu je to lahko le

odvetnik, ki mora pri svojem delu ohraniti brez-pogojno in popolno neodvisnost od kakršnegakoli zunanjega vpliva, ko se odloča, kako bo naj-bolj pravilno, odgovorno in uspešno zastopalsvojo stranko. V vsem svojem ravnanju naj izka-zuje državljanski pogum.

Zato odvetniku njegove »plače« ne moreodrejati država niti njegovo poklicno delovanje vnobenem primeru ne sme biti odvisno od milostivsakokratne oblasti. Stranka ne potrebuje prepla-šenega zagovornika. S spremembami odvetniškezakonodaje se namreč država (po 140 letih neod-visnosti odvetniške zbornice) poskuša vmešavativ disciplinsko odgovornost odvetnikov, v samou-pravno določanje pravil odvetniške poklicne etike,v določanje sestave disciplinskih organov zvečinsko sestavo zunanjih članov itd.

Če je kazenski posotopek, kot to utemeljenoopozarja dr. B. M. Zupančič, spopad medenormno močnejšo državo, ki ima monopol nadfizičnim nasiljem, in šibkim posameznikom, pričemer je edini odbijač med njima odvetnik,potem je jasno, da zagovornik ne sme biti odvi-sen od države. V nasprotnem primeru je ustavnapravica do obrambe navadna iluzija. Kazenskipostopek mora biti od samega začetka kontradik-toren. Zato so popolnoma nesprejemljivi poskusidržave, da bi obdolženec v preiskavi prenehalbiti ena od strank v postopku in bi prišel vpoložaj, ko nasprotna stranka hkrati vodi posto-pek in išče dokaze za njegovo krivdo. Zapori soprenatrpani. Paznikov in drugega osebja je pre-malo. Resocializacija storilcev kaznivih dejanj jenemogoča.

Morda je – v zvezi z zgornjo ugotovitvijo –uvedba dosmrtnega zapora z novim Kazenskimzakonikom izraz popolne nemoči zakonodajalca?

dr. Peter Čeferin

Kaj je narobe?

Uvodnik

odvetnik st-39:odvetnik st/31-prelom 6/5/08 4:47 PM

Poleg teh zakonskih možnosti op -ravljanja odvetniške dejavnosti jetreba omeniti še eno obliko. Up -

ravni odbor OZS je namreč na seji24. januarja 2006 sklenil, da je zapo-slitev odvetnika pri odvetniku oz. odve-tniški družbi v skladu z obstoječo zako-nodajo in torej dovoljena.

Prav tako velja omeniti možnostopravljanja storitev in odvetniškega pokli-ca tujih odvetnikov v Sloveniji pod pokli-cnim nazivom iz svoje matične države.Tuji odvetniki se vpišejo v poseben ime-nik tujih odvetnikov, ki ga vodi OZS.3Odvetnik iz druge države, ki je državačlanica Evropske unije lahko opravljaodvetniške storitve že na podlagi potr-dila o priglasitvi opravljanja storitev4 inse mu ni treba vpisati v imenik tujihodvetnikov.5 Vendar za ta prispeveknobena izmed predstavljenih možnostidelovanja tujih odvetnikov v RS ni bistve-

na. OZS namreč tudi tujim odvetnikomdovoljuje opravljati odvetniške storitvezgolj v eni izmed štirih statusnoprav-nih oblik, ki jih določa ZOdv:– odvetnik posameznik;– zaposleni odvetnik;– civilna odvetniška družba;– odvetniška družba z neomejeno odgo-

vornostjo.Poleg navedenih statusnopravnih

oblik pa se nakazuje še nova mož-nost, tj. odvetniški d.o.o. ZOdv-Btorej predvideva možnost opravlja-nja odvetniške dejavnosti v oblikikapitalske gospodarske družbe.

Državni zbor RS je seji 24. apri-la 2008 sprejel Zakon o spremembahin dopolnitvah Zakona o odvet ništvu(ZOdv-B).6 Člen 48 ZOdv-B določaenodnevni vacatio legis – novela najbi torej začela veljati naslednji danpo objavi v Uradnem listu RS. Uve-ljavitev zakona je zadržal Državnisvet, ki je na izredni seji 29. aprilasprejel zahtevo, da naj Državni zborponovno odloča o ZOdv-B. Državnisvet ugotavlja, da je ZOdv-B v spre-jeti v nasprotju z določbo 137. členaUstave, ki govori o samostojnosti inneodvisnosti odvetniškega poklica, vnasprotju z določbo 74. člena Usta-ve – o svobodi gospodarske pobudein tudi v nasprotju s konkurenčnimpravom Evropske unije.

Ob ponovnem glasovanju pa Drža-vni zbor 20. maja 2008 sprejel nove-lo ZOdv-B, ki je objavljena v Ur. l.RS, št. 54/08 in velja od 3. junija 2008.

Odvetnik posameznik

Odvetnik posameznik ni podjetnik,temveč sodi med zasebnike (tako kotdrugi, t. i. svobodni poklici). V slo-venskem okolju gre za najbolj razširje-no obliko opravljanja odvetniške dejav-nosti. Na dan 29. februar 2008 je bilov imenik OZS vpisanih 1.169 odvetni-kov.7 Ker gre za najbolj razširjeno obli-ko delovanja ne čudi, da je odvetniškoavtonomno pravo prilagojeno predvsemtej obliki. Upoštevajoč poldrugostole-tje dolgo tradicijo te oblike je razum-ljivo, da odprtih teoretičnih vprašanj gledetega statusa ni.

Zaposleni odvetnik

Pred dvema letoma smo v sloven-sko odvetništvo po vzoru germanskihureditev uvedli pojem zaposlenegaodvetnika, ki pa ga ne poznajo v vsehdržavah članicah Evropskih skupnosti.8Gre za obliko opravljanja odvetniškedejavnosti, ki je v praksi prisotna pred-vsem v odvetniških družbah. V sled-njih se namreč z uveljavitvijo poseb-nega statusa zaposlenega odvetnikaponuja alternativa zahtevi, da so vsiodvetniki od vetniške družbe partnerji(družbeniki) te družbe. Na dan 29.februar 2008 je bilo že 57 zaposlenihodvetnikov in utemeljeno je pričako-vati, da se bo število z morebitno uve-ljavitvijo odvetniškega d.o.o. močnopovečalo.

Pravni status zaposlenega odvetni-ka ni povsem jasno določen, saj ga opre-deljujejo zgolj Smernice za izvajanjezaposlitve odvetnika pri odvetniku oz.odvetniški družbi, ki so bile sprejete naskupščini Odvetniške zbornice Slove-nije (OZS) 8. aprila 2006 in Obveznesestavine pogodbe, ki jih je določilupravni odbor OZS na seji 11. julija2006 (v nadaljevanju: vzorec pogodbeo zaposlitvi odvetnika). Razprava oustavnosti in zakonitosti smernic bi meoddaljila od obravnavane tematike,9 pričemer pa ureditev nedvomno odpira


Čla

nki Statusnopravne oblike

opravljanja odvetništva– odvetniški d.o.o.

Uroš Ilić

Zakon o odvetništvu (ZOdv)1 v 1. členu določa, da je odvetništvo kotdel pravosodja samostojna in neodvisna služba, pri čemer opravljajoodvetništvo2 odvetniki kot svoboden poklic, pravica opravljati odve-tniški poklic pa se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov. Za ta pri-spevek je pomembna določba 4. člena ZOdv, po kateri lahko odvetnikopravlja svoj poklic individualno ali pa v odvetniški družbi. Člen 35ZOdv določa, da se lahko odvetniška družba ustanovi le kot civilnaodvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba, pričemer se lahko slednja ustanovi zgolj kot družba z neomejeno osebnoodgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe.

7 Vir <www.odv-zb.si>. 8 Na Poljskem ga npr. ne poznajo. 9 Nekatera ustavnopravna vprašanja pa bodozaradi uveljavitve ZOdv-B odpravljena. Novelanamreč v 2. členu deloma povzema smernice indoloča, da lahko odvetnik opravlja svoj poklic tudina podlagi delovnega razmerja pri odvetniku aliv odvetniški družbi.

6 Od 56 navzočih poslancev se jih je 41 oprede-lilo za sprejetje, 12 pa jih je glasovalo proti spre-jetju zakona.

1 Ur. l. RS, št. 18/93 in nasl.2 Kdaj gre za izvajanje odvetniške dejavnosti, nebi smelo biti posebej težko ugotoviti. Na temmestu velja zapisati, da je na pobudo OZSStatistični urad RS razčlenil pravne dejavnosti vsedo ravni podrazredov. V Ur. l. RS, št. 69/07, jeobjavljena Uredba o standardni klasifikaciji deja-vnosti (SKD), ki se je začela uporabljati 1. januar-ja 2008, in vsebuje šifro 69.101 »Odvetništvo« , kijo je Agencija za javnopravne evidence in stori-tve (AJPES) po uradni dolžnosti določila vsemtistim odvetnikom, ki se niso odzvali na poziv, daizberejo ustrezno šifro dejavnosti. 3 Na dan 11. april 2008 je bilo v imenik tujih odvet-nikov vpisanih sedem tujih odvetnikov. 4 Do 11. aprila 2008 je OZS izdala dve potrdili. 5 Posebno ureditev za odvetnike iz držav članicSkupnosti predvideva 34.a-f člen ZOdv, upoštevatipa je treba tudi acquis communautaire (predvsemdirektive 89/48/EEC, 77/249/EEC in 98/5/EC).


številne ustavnopravne in tehnične izzi-ve.

Pri obravnavi instituta zaposlenegaodvetnika je treba na kratko opozoritina obseg njegovih odgovornosti. Tenamreč niso enake odgovornostim nje-govega delodajalca. Podtočka e) IV.točke vzorca pogodbe o zaposlitvi za -poslenega odvetnika izrecno določa, daje nosilec dejavnosti v razmerju doDavčne uprave RS in drugih upravnihorganov izključno odvetnik delodajalec.V skladu s tem je v podtočki d) dolo-čeno, da poslovanje v vsakem primeruv celoti poteka prek transakcijskegaračuna delodajalca. Podtočka f) istetočke pa določa, da mora odgovornostza škodo, ki jo povzroči zaposleni odvet-nik v zvezi z delom tretji osebi, zapo-sleni odvetnik zavarovati v skladu z ZOdv.Menim, da ta določba ni pravno-sistem-sko usklajena.

Glede na to, da opravlja zaposleniodvetnik odvetniško storitev v imenuin za račun delodajalca, bi zavarovanjeodgovornosti moralo bremeniti delo-dajalca. Ta je namreč odgovoren zamorebitno napako zaposlenega odvet-nika v skladu z odgovornostjo za drugedelavce (odvetniški kandidat, odvetni-ški pripravnik, poslovni sekretar).10 Ven-dar pa je treba opozoriti na sklep uprav-nega odbora (UO) OZS z dne 7. juni-ja 2007, po katerem zaposleni odvet-nik lahko opravlja posle brezplačne pra-vne pomoči in zastopanje po uradni dolž-nosti v kazenskih zadevah.11 V teh pri-merih se namreč vzpostavi (neposred-no) mandatno razmerje med klientomin odvetnikom.

Zaposleni odvetnik, razen v prejomenjenih primerih, praviloma ni stran-ka mandatnega razmerja. Vse nalogeizvaja zgolj po navodilih svojega delo-dajalca (odvetnika posameznika oz.odvetniške družbe). Na podlagi sklepaUO OZS z dne 24. aprila 2007 se za -posleni odvetnik pri odvetniku oz. odve-tniški družbi pred sodiščem in drugi-mi organi izkazuje s substitucijskimpooblastilom.

Civilna odvetniška družba

Odvetnik lahko opravlja svoj poklicindividualno ali v odvetniški družbi. Enaizmed dveh zakonsko predvidenih oblikodvetniške družbe je civilna odvetni-ška družba. Že iz 35. člena ZOdv jemogoče ugotoviti, da civilna odvetni-ška družba ni pravna oseba. ZOdv v36. členu določa, da se za ustanovitevin poslovanje odvetniške družbe upo-rabljajo predpisi o gospodarskih druž-bah, če ni s tem zakonom drugače dolo-čeno.

Menim, da je odkazovanje na pred-pise o gospodarskih družbah pravilnozgolj glede odvetniške družbe, organi-zirane v obliki družbe z neomejenoodgovornostjo,12 ne pa tudi glede civil-ne odvetniške družbe. ZGD-1 namrečod družb, ki niso pravne osebe, urejazgolj tiho družbo. Civilna odvetniškadružba pa ne more biti organizirana vobliki tihe družbe. Tiha družba nasta-ne s pogodbo, na podlagi katere tihidružbenik s premoženjskim vložkom vpodjetje koga drugega (nosilca tihe druž-be) pridobi pravico do udeležbe pri nje-govem dobičku.13 Odvetniška dejav-nost, organizirana v obliki tihe družbe,bi bila zato po moji oceni v nasprotjuz ustavnima kategorijama samostojno-sti in neodvisnosti odvetništva.14

Ustanovitev in delovanje civilneodvetniške družbe – glede vseh v ZOdvneurejenih vprašanj – je zato treba pre-sojati ob smiselni uporabi določil XXVII.poglavja Obligacijskega zakonika (OZ),15

ki urejajo družbeno pogodbo. V temdelu je torej ZOdv, ki odkazuje na pred-pise o gospodarskih družbah glede obehoblik odvetniških družb, sistemsko nepra-vilen.

Vendar pa civilna odvetniška druž -ba ni prava societeta. Družbena pogod-ba civilnega prava je namreč uporabnapravna oblika in omogoča najrazličnejšeoblike sodelovanja fizičnih oseb zgoljglede uresničevanja njihovih osebnihinteresov. Za neposredno opravljanjegospodarske dejavnosti pa se družbenapogodba civilnega prava ne sme upo-rabljati.

V naši ustavnopravni ureditvi jesprejeto stališče, da se lahko gospodarskadejavnost16 opravlja le v pravno-orga-

nizacijskih oblikah, ki so za ta namendoločene z zakonom.17 Te oblike pa soizrecno določene v zakonih in veljatorej numerus clausus.18 Večino oblikdoloča ZGD-1, ki pa nima izključnepristojnosti. ZOdv je tako določil novopravno-organizacijsko obliko za izvaja-nje gospodarske dejavnosti, ki dopol-njuje nabor znanih družb.

Civilne odvetniške družbe torej nimogoče uvrstiti med nobeno izmed sta-tusnopravnih oblik, predvidenih vZGD-1, prav tako pa je tudi ni mogo-če izenačiti z družbo civilnega prava,urejeno v OZ. Gre torej za obliko suigeneris, ki pa je zakonsko poimenova-na kot civilna odvetniška družba.

Za vprašanja, ki niso izrecno ure-jena v ZOdv, je treba uporabiti določ-be OZ (pravilo podrejene uporabe), ven-dar se lahko te uporabljajo zgolj smi-selno (pravilo smiselne uporabe) in neneposredno. To pomeni uporabo v obse-gu in na način, ki ustreza naravi (vse-bini) civilne odvetniške družbe. Zav-zeto stališče je navsezadnje v skladu zdoločbo 77. člena ZGD-1, ki določa sub-sidiarno uporabo civilnega prava gledeneurejenih pravnih razmerij družbe zneomejeno odgovornostjo.

Glede na dejstvo, da so na dan 29.februar 2008 aktivno poslovale zgolj tricivilne odvetniške družbe, je zapisanobolj teoretično kot praktično zanimivo.Z uzakonitvijo odvetniškega d.o.o. paso praktično odpadli razlogi, ki so doslejvodili k izbiri te statusne oblike.

Odvetniška družba zneomejeno odgovornostjo

Pri družbi z neomejeno odgovornostjovodijo posle družbe vsi družbeniki, četo ni z družbeno pogodbo prenesenona enega ali več družbenikov.19 Čepravzakon izrecno ne določa, da je do pustnoposlovodstvo zaupati tudi tretjim ose-bam, se pravna teorija20 zavzema zatakšno možnost. Pri tem je treba opo-zoriti na specialne določbe ZOdv, pokaterih so lahko družbeniki odvetniškedružbe le odvetniki, vodenja poslovodvetniške družbe pa ni mogoče zau-pati osebi, ki ni odvetnik.

Na dan 29. februar 2008 je aktivnoposlovalo 47 odvetniških družb. Pred-


Čla

nki

17 Primerjaj 74. člen Ustave. 18 Primerjaj Zabel, B.: Zakon o gospodarskih druž-bah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba,Ljubljana, 2002, str. 90 in 96.19 V tem primeru drugi družbeniki ne smejo vodi-ti poslov (primerjaj 86. člen ZGD-1).20 Kocbek, M.: Zakon o gospodarskih družbah skomentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002, str. 437.

12 Primerjaj prvo poglavje III. dela ZGD-1.13 Primerjaj 158. člen ZGD-1 in nasl. 14 Primerjaj 137. člen Ustave.15 Ur. l. RS, št. 83/01 in nasl.16 Čeprav ima odvetniška dejavnost nekatereposebnosti, pa ni mogoče sprejeti stališča, da nesodi med gospodarske dejavnosti.

10 Primerjaj prvi odstavek 147. člena OZ in drugiodstavek 135. člena Zakona o javnih uslužbencih– ZJU-UPB1 (Ur. l. RS, št. 35/05). 11 V teh primerih vzpostavlja torej zaposleni odvet-nik neposredno mandatno razmerje s stranko, insicer na podlagi odločbe predsednika sodišča oz.odločbe o brezplačni pravni pomoči. Če pa zapo-sleni odvetnik za opravljanje odvetniške storitvene izstavi računa, temveč storitev obračuna nje-gov delodajalec, je treba vztrajati pri odločitvi, dazaradi morebitne napake zaposlenega odvetnikaodgovarja njegov delodajalec, torej odvetnik posa-meznik oz. odvetniška družba


videvam, da bo število odvetniškihd.n.o. z eventualno razširitvijo status-nih oblik, v katerih je dopustno izva-jati odvetniško dejavnost, upadlo. Poeni strani pričakujem preferiranje d.o.o.pri novih izbirah, po drug strani pa napo-vedujem preoblikovanje sedanjih oseb-nih družb v kapitalske osebne družbe.Pri tem lahko na tem mestu (zaradiomejenosti razpoložljivega prostora)opozorim zgolj na določbo drugegaodstavka 665. člena ZGD-1, po kateriso osebno odgovorni družbeniki zaobveznosti družbe, ki so nastale predvpisom preoblikovanj v register, šenaprej odgovorni.

Odvetniški d.o.o.Dosedanja ureditev ne dopušča mož-

nosti ustanovitve odvetniške družbe zomejeno odgovornostjo. Na podlagipobud OZS pa ZOdv-B dopolnjuje 35.člen ZOdv tako, da bo omogočeno opra-vljanje odvetniške dejavnosti tudi v obli-ki družbe z omejeno odgovornostjo.Člen 15 ZOdv-B tako skozi stranskavrata uvaja za naš pravni red nov pojemod vetniške družbe z omejeno odgovor-nostjo.21 Pridružujem se oceni Mini-strstva za pravosodje, po kateri bo spre-memba pripomogla k večji mednarod-ni konkurenčnosti slovenskih odvetni-kov, saj je ustanovitev odvetniške druž-be v obliki družbe z omejeno odgo-vornostjo dopustna tudi drugih državahčlanicah EU (npr. v Franciji, Nemčijiin Avstriji). Dodati velja, da bo s temomogočena globalizacija odvetniškihpisarn, pri čemer pa takšnega obsegazdruževanja, ki smo mu bili priča obprelomu tisočletja v Nemčiji, v slo-venskem okolju ni mogoče pričakova-ti.22

Že prej predstavljene oblike opra-vljanja odvetniške dejavnosti tako dopol-njuje še peta, tj. odvetniška družba zomejeno odgovornostjo. Z uveljavitvi-jo te oblike se bo za slovensko odve-tništvo začelo novo obdobje, v kate-rem se bodo porajala številna zanimi-va vprašanja. Namen prispevka bi bilsicer presežen v poskusu identifikaci-je prihodnjih pravnih dilem, ki jih bopovzročila pričakovana ureditev odve-tniške družbe z omejeno odgovornost-jo. Zato navajam le nekatere določbe16. člena ZOdv-B, ki spreminja 37.člen ZOdv, in ki odstopajo od uredi-

tve družb z omejeno odgovornostjo, dolo-čene v ZGD-1:– dejavnost odvetniške družbe je ome-

jena na opravljanje odvetniškegapoklica;

– združevanje odvetniških družb znamenom skupnega izvajanja od -vetniške dejavnosti ni dovoljeno;

– družbeniki so lahko samo odvetni-ki, ki opravljajo v odvetniški druž-bi odvetniško dejavnost;

– družbeniki ne smejo opravljati odve-tniške dejavnosti v drugi odvetniškidružbi;

– vodenje poslov odvetniške družbeni mogoče zaupati osebi, ki ni odvet-nik;

– odvetniška družba mora imeti na svo-jem sedežu pisarno, v kateri opra-vlja dejavnost vsaj en družbenik.23

Pričakovati je mogoče, da bo posta-la odvetniška družba v obliki družbe zomejeno odgovornostjo v odvetniškemživljenju priljubljena oblika opravljanjaodvetniške dejavnosti,24 k temu pa bozagotovo pripomogla tudi možnost od -vetniške družbe z enim družbenikom.25

Temeljna korporacijskopravna zna-čilnost družbe z omejeno odgovornost-jo je načelo neodgovornosti družbeni-kov za obveznosti družbe.26 NovelaZOdv-B v 4. členu nadomešča 9. členZOdv z novim. Z obravnavano temati-ko je povezana sankcija za primer kr -šitve zahteve, po kateri mora odvetni-ška družba z omejeno odgovornostjoskleniti zavarovanja odgovornosti v pred-pisanem obsegu minimalnega zavaro-valnega kritja.27 Če družba ne sklenezavarovanja odgovornosti oz. sklene

zavarovanje v manjšem obsegu, polegdružbe osebno odgovarjajo družbenikiin poslovodja. Tako predvidena osebnaodgovornost pa ni neomejena, saj veljale v višini manjkajočega dela zavaro-vanja.

S to določbo se torej nekoliko odsto-pa od temeljnega načela neodgovorno-sti družbenikov za obveznosti družbe.Vendar pa je osebna odgovornost druž-benikov omejena zgolj do višine mini-malne zavarovalne vsote, ki nadomeš-ča osebno premoženje odvetnika, kizaradi pravno-organizacijske oblike odgo-varjajo z vsem svojim premoženjem.

V nasprotju od prej predstavljenihoblik odvetniškega delovanja, pa druž-beniki odvetniki za neporavnane obvez-nosti družbe ne odgovarjajo. Izjema odnavedenega pravila velja za odvetnikaposlovodjo odvetniške d.o.o. Ta prven-stveno odgovarja družbi, vendar pa soorgani vodenja v določenih primerihodgovorni neposredno tudi upnikomdružbe. Za ta prispevek je predvsempomemben pravni institut odškodnin-ske odgovornosti poslovodstva zaradistečaja družbe, ki je urejen v 42. členuZakona o finančnem poslovanju, postop-kih zaradi insolventnosti in prisilnemprenehanju (ZFPPIPP)28 Navedeni pra-vni institut je bil predhodno uveljavljenv 19. členu Zakona o finančnem poslo-vanju podjetij29.

Primerjalnopravni vidik

Do sredine 90. let je nemški pra-vni red dopuščal zgolj civilno odve-tniško družbo,30 organizirano na pod-lagi § 705ff Civilnega zakonika.31 Gla-vna argumenta za zavračanje teženjodvetniške zbornice po dopustitvi delo-vanja v obliki kapitalskih družb sta bilaneomejena osebna odgovornost in zavra-čanje enačenja odvetniške dejavnosti zdrugimi oblikami gospodarske pobude.

Leta 1994 je zakonodajalec svo-bodnim poklicem izrecno priznal pra-vico do združevanja. Sprejetju zakonaza svobodne poklice je leta 1995 sle-dila odločitev bavarskega višjega sodiš-ča, ki je odstopilo od dotedanjih zavr-nilnih stališč in prvič priznalo pravicodo opravljanja odvetniške dejavnosti vdružbi z omejeno odgovornostjo.32 Taprecedenčna odločitev je bila nato vsodni praksi večkrat potrjena.


Čla

nki

28 Ur. l. RS, št. 126/07. 29 Ur. l. RS, št. 54/99 in nasl.30 Gesellschat bürgerlichen Rechts - GbR.31 Bürgerliches Gesetzbuch - BGB.32 Gesellschaft mit beschränkter Haftung - GmbH.

23 Novela ZOdv-B namreč v 11. členu odvetniškidružbi omogoča ustanovitev podružnic. Te so naobmočju Slovenije po predlogu dovoljene tudiodvetniku posamezniku, pod pogojem, da je vode-nje podružnice zaupano zaposlenemu odvetniku. 24 Pričakovano visoka zavarovalna premija bilahko razmah ustanavljanja odvetniških družbomejila. 25 Iz novele ZOdv-B ni razvidno, da bi bila takamožnost izključena, kar je novost v sistemu odvet-niških družb, saj iz 76. člena ZGD-1 in 990. členaOZ izhaja, da sta bili obe doslej dopustni odvet-niški družbi možni zgolj v primeru dveh ali večdružbenikov.26 Na podlagi 472. člena ZGD-1 za obveznosti druž-be z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgo-vorni. 27 Novela ZOdv-B predvideva zavarovanje odgo-vornosti odvetniške družbe, organizirane v oblikidružbe z omejeno odgovornostjo, v minimalnivišini dveh milijonov evrov za vsak zavarovalni pri-mer. Minimalna predpisana zavarovalna vsota zaodvetniški d.o.o. v Avstriji znaša 2,4 milijonaevrov, v Nemčiji 2,5 milijona evrov, na Češkem pa1.968.821,75 evra. Zavarovalna vsota je enaka neglede na število družbenikov in/ali zaposlenihodvetnikov in s tem povezanim obsegom poslova-nja.

21 Vir <www.mp.gov.si>.22 Več v Henssler, M., Terry, S., L.: LawyersWithout Frontier – View From Germany,Dickinson Journal of International Law, št.1/29/02.


Leta 2000 je višje sodišče vnovičpomembno poseglo v območje odve-tniškega delovanja, saj je dopustilomožnost izvajanja odvetniške dejavno-sti tudi v obliki delniške družbe,33 ure-jene v Zakonu o delniških družbah.34

Vendar pa ostaja ta odločitev za zdajosamljena in z drugimi judikati še nipodprta. Stečaj odvetnika je dopustenne glede na statusnopravno obliko delo-vanja v skladu z insolvenčnim zako-nom.35 Na podlagi nemškega zakonao odvetništvu stečaj odvetnika lahkopomeni razlog za nevpis v imenik odvet-nikov.36

Novela ZOdv-B pa ne sledi avstrij-skemu zakonu o odvetništvu37 iz leta1999 in francoski ureditvi, zadnjičnovelirani leta 2008,38 ki dopuščataizvajanje odvetniške dejavnosti tudi vobliki odvetniške družbe kot koman-ditne družbe. Pri odvetniški komandi-tni družbi39 mora biti odvetnik kom-plementar, kar pomeni, da za obvez-nosti družbe upnikom odgovarja ose-bno in neomejeno, komanditist pa odgo-varja le do višine določenega premo-ženjskega vložka, pri čemer poslov druž-be ne sme voditi. Tudi avstrijsko pravopozna odvetniški d.o.o.,40 pri čemer pavelja opozoriti, da je avstrijsko Vrho-vno sodišče družbenike GmbG, kljubosnovnemu načelu osebne neodgovor-nosti že obsodilo na plačilo dolgovdružbe.41

V skladu ureditvijo v Angliji inWalsu pravne ali fizične osebe, ki nima-jo statusa odvetnika, ne smejo biti sou-deležene v odvetniški družbi. Novejšazakonodaja42 odpravlja določene ome-jitve in omogoča ustanavljanje alterna-tivnih družb.43 S tem omogoča odvet-nikom združevanja z drugimi poslov-nimi subjekti z namenom izkoriščanjazunanjih investicij. Posledično to pome-ni, da družbeniki (solastniki) odvetni-ške družbe zdaj lahko postanejo npr.finančni direktorji, kadrovski direktor-

ji. Pričakuje se, da bo liberalizacija trgapravnih storitev omogočila ustvarjanjenovih poslovnih subjektov, ki bodo naenem mestu omogočali široko paletopovezanih storitev (npr. odvetnik, finan-čni svetovalec in nepremičninski agent).V določenih primerih tudi finski prav -ni red omogoča združevanje odvetni-kov z drugimi poklici, pri čemer odve-tniška zbornica o vsakem primeru pose-bej odloča.

Češki pravni red44 omogoča širo-ko statusnopravno izvajanje odvetni-ške dejavnosti. Pozna namreč odvet-nika posameznika, zaposlenega odvet-nika, civilno odvetniško družbo, ki nipravna oseba, komanditno odvetniškodružbo,45 odvetniško družbo z neo-mejeno odgovornostjo, ki je pravnaoseba, pri čemer morajo biti vsi druž-beniki odvetniki, družba pa lahko opra-vlja zgolj odvetniško dejavnost,46 terodvetniško družbo z omejeno odgo-vornostjo.47

Poljski zakon o odvetništvu iz leta1982 loči med pojmom adwokat, ki lahkokot posameznik oz. v družbi (kancela-ria adwwokacka ali zespol adwokacki)opravlja vse odvetniške storitve, in poj-mom radca prawny. S slednjim izra-zom se označuje osebo, ki lahko kotpravni strokovnjak svetuje in zastopastranke v vseh zadevah, ne more pa zago-varjati obdolžencev v kazenskopravnihpostopkih.

Sklep

Novela ZOdv-B širi numerus cla-sus oblik izvajanja odvetniške dejav-nosti. Z uvedbo odvetniške d.o.o.sledi novejšim spremembam od -vetniškega poklica v drugih drža-vah članicah Evropskih skupnosti,pri čemer pa ureditev ni med naj-bolj liberalnimi, saj bodo družbe-niki od vetniške družbe še vednolahko zgolj odvetniki. Vseeno pri-čakujem, da bodo slovenski odvet-niki novo možnost sprejeli z odpr-timi rokami, tako da bo že v krat-koročnem obdobju prišlo do mno-žičnega preoblikovanja sedanjih sta-tusnih oblik v odvetniško družbo zomejeno odgovornostjo.


Čla

nki

44 Primerjaj 11. člen češkega zakona o odvetni-štvu iz leta 1996 (Zákon o advokacii).45 Komaditní spoločnost. 46 Ve˘rejná obhodní společnost.47 Společnost s ručením omezeným.

33 Aktiengeselchaft.34 Aktiengesetz.35 Insolvenzordnung - InsO.36 Drugi odstavek § 14Bundesrechtsanwaltsordnung - BRAO.37 Rechtsanwaltsordnung - RAO. 38 Décret organisat la profession d’ avocat.39 Kommanditgesellschaft (aust.).40 GesmBH.41 Primerjaj sodbo z dne 29. aprila 2004, 6 Ob313/03b v kateri so določeni kriteriji osebne odgo-vornosti družbenikov družbe z omejeno odgovor-nostjo. 42 The Legal Services Act (2007).43 Alternative Business Structures.

Za odpravonestabilnosti vizvršbiPripravljajo se sprejem Štirinajste dire-ktive o prenosu sedeža, uredba o evrop-ski družbi z omejeno odgovornostjo indrugi akti je na že 16. posvetovanjuGospodarski subjekti na trgu – potekalje konec maja – je nove spremembe napodročju gospodarskega prava napove-dal dr. Marijan Kocbek in dodal, da gredote vse bolj v smer poenostavitve pravain izboljšanja normativnega urejanja.

Dr. Saša Prelič se je dotaknil teme,o kateri se v javnosti veliko razpravlja –o t. i. menedžerskih odkupih. Kot je dejal,se jim v glavnem – pogosto precej neu-pravičeno – pripisujejo izključno negati-vne posledice. Meni tudi, da naloga zako-nodajalca ni varovanje ciljne družbe predprevzemnikom, saj ta ciljne družbe neogroža per se: »Težišče normativnega ure-janja naj bo usmerjeno v zaščito tistih, kate-rih interesi so dejansko lahko ogroženizaradi značilnosti tovrstnega odkupa inzaradi poznejše pripojitve.« To pa po nje-govih besedah ni ciljna družba, ampak zla-sti upniki, v manjšem delu pa tudi more-bitni (manjšinski) družbeniki ciljne druž-be, ki svojih delnic niso odsvojili družbi,ki jo je prevzemnik ustanovil za izvedboaktivnosti za pridobitev kontrole nad cilj-no družbo (t. i. ad hoc družba). Za zava-rovanje njihovega interesa pa po prepriča-nju dr. Preliča ni treba oblikovanje doda-tnih pravil, saj zagotavljajo ustrezen okvirže veljavna pravila korporacijskega prava,predvsem pravila statusnih preoblikovanj.

V okviru sekcije, ki je bila posveče-na insolvenčnemu pravu, je dr. Jasna Mur-gel dejala, da bi bilo smotrno – zaradimožnosti, da se bodo v praksi pojavljalarazlična tolmačenja pravil izvršilnega postop-ka in postopkov zaradi insolventnosti –razmisliti o reviziji tudi v izvršbi, in sicerv omejenem obsegu: »Doslej se namrečzahteva za varstvo zakonitosti na tempodročju ni pokazala za popolnoma učin-kovito.« Rešitev bi bila lahko po mnenjudr. Murglove taka, da bi revizijsko sodiš-če samo odločalo, ali je vprašanje dovoljpomembno, da bi ga obravnavalo in bi stem dejansko poskrbelo za poenotenje odlo-čitev v zadevah, v katerih se odpirajopomembna pravna vprašanja. »Doslej vnekaterih primerih diametralna nasprotjamed odločitvami višjih sodišč dalj časaniso bila odpravljena, kar je vneslo nesta-bilnost v pravni sistem, saj udeleženci vpostopku niso prepričani, katero stališčeje pravilno,« je še poudarila dr. Murglo-va.

Boštjan Koritnik


Vse to in še več je pogoj za uspe-šno delo državnih tožilcev, zago-vornikov in sodnikov. Pa ven-

dar ostaja ves čas kot temeljna zahte-va – popolno obvladovanje kataloga kaz-nivih dejanj v Kazenskem zakoniku terpoznavanje natančnega in strogega orod-ja kazenskega postopka, ki ne odpuščanapak in pomanjkljivosti.

Zato je razumljiv izreden interes, kiga je priprava projektov KZ-1 in ZKP-1vzbudila med kazenskimi pravniki. Vse,kar je in naj bi še bilo sprejeto, bo vnaslednjih letih odločilno vplivalo takona položaj in uspešnost obtožbe kot namožnost in učinkovitost obrambe. Izkuš-nje namreč kažejo, da se velike spre-membe na kazenskem področju doga-jajo redko, težko sprejemajo in počasiudejanjajo. To pomeni, da bosta obazakona odločilno zaznamovala naš pokli-cni položaj za časovno obdobje, ki nebo kratko. Zato ne preseneča, da so seodvetniki hitro in jasno odzvali na obazakonska projekta, predvsem s stališčavpliva na lastni (bodoči) položaj vkazenskem postopku. Državni tožilci insodniki so bili v javnih razpravah inopredeljevanju sicer bolj zadržani ododvetnikov, kar ne pomeni, da nisopozorno, kritično ter zaskrbljeno sprem-ljali polemične in nasprotujoče stroko-vne razprave.

Čeprav je stopnja pripravljenostiobeh novih zakonov različna, saj jeKZ-1 že sprejet, ZKP-1 pa šele vnastajanju, bom poskusil oceniti, kaj

prinašata strankam v postopku. Pri temupoštevam objavljena besedila, dosedanjestrokovne razprave, način sprejemanja,lasten pogled na oba zakonska projek-ta in svoje sodniške, odvetniške in tožil-ske izkušnje.

1. Kazenski zakonik (KZ-1)

1.1. Hitrost, polemičnost innegotovost ob sprejemanju

Pozornost javnosti, tudi strokovneje bila v vsebinskem delu usmerjenapredvsem k sankcijam, zlasti dosmrtne-mu zaporu in registru pedofilov, gledepristopa in priprave novega zakonikapa odločnemu nasprotovanju akadem-ske stroke »oktroiranemu besedilu«treh avtorjev. To je bilo tako preprič-ljivo in enotno, da nas je na koncu pre-senečala le še trda vztrajnost ministradr. Lovra Šturma, vlade, državnegazbora in avtorjev dr. Ivana Beleta, dr.Mitje Deisingerja, dr. Vida Jakulina,naj se zakonik sprejme. Pogum je prisprejemanju pomembnih zakonov nujen,vendar bi zaradi jasnega nasprotovanjauniverzitetne in odvetniške stroke, obpomenljivem molku na sodniški in tožil-ski strani bilo koristno uporabiti tudiveč previdnosti. Ob izjemnem obseguin pogostnosti zakonskih sprememb jerazlog za zadržanost »državne pravo-sodne stroke« morda le v tem, da veči-na še ni natančno pregledala novihkazenskih členov. Če je res tako, se

samo potrjuje, da za izvedbo kakovo-stne strokovne razprave ni bilo dovoljčasa. Drugi razlog je lahko, da prakti-ki že v osnovi praviloma ne podpira-jo reformnih projektov, saj so poveza-ni z dodatnim študijem, težavnim pri-lagajanjem, potrebo po oblikovanju noveprakse, dolgem obdobju »vzporedne«normativne ureditve, predvsem pa nego-tovosti o pomenu in dosegu spreme-njenih določb.

Ob takem stanju je težko napove-dati, kaj bo novi KZ-1 prinesel kazen-skemu pravosodju. Ostre polemike teo-retikov so se namreč izčrpavale pred-vsem v konceptualnih razhajanjih, načel-nih dilemah, abstraktnih pristopih k takiali drugačni zasnovi kazenske odgo-vornosti, pa tudi osebnih obračunih,zgodovinskih razčiščevanjih in retro-spektivah lastnih in tujih znanstvenihkarier. Še tako dober poznavalec izvsega napisanega, tu in tam nedvomnozanimivega in kakovostnega strokovne-ga branja ni mogel dobro oceniti, kakobo zakonik zares vplival na njegov polo-žaj. Zakon bo namreč, kot vemo, le tisto,kar bodo prebrali sodniki na najvišjihpoložajih, to pa se nikoli ne zgodi hitroin brez zapletov. Da praktiki ne bodoimeli lahkega dela, je razvidno že izzakonskega predloga. Kratka uvodnapojasnila zastavljajo več vprašanj inustvarjajo več dvomom, kot je v bese-dilu odgovorov, obrazložitve členov soskope, ponekod vzbujajo dvom o uskla-jenosti z določbami, ki naj bi jih osvet-lile, pomembni deli nove ureditve soodkazani drugim predpisom, ki še nisosprejeti ...

Zakon, tako kot je nastajal in kot jebil sprejet, zato nima dobre popotnice.Ne spremlja ga večinsko prepričanje,da je sploh (bil) potreben, nasprotujemu ugledna fakultetna stroka, praktikise niso poglobljeno vključili niti v pri-pravo niti v sprejem, izdelek sam, poprvih branjih, pa tudi ne kaže jasne innedvoumne podobe nove ureditve. Posa-mezne določbe splošnega dela so pre-oblikovane, ne da bi bilo pojasnjeno,kakšen učinek naj bi imele na obrav-navane zadeve, zakonski znaki mnogihčlenov so spremenjeni tako, da to vzbu-ja dvom o namenih, saj ni jasno, ali grele za lepše izražanje, sodobnejši jezikaali se vsebinsko spreminjajo znaki kaz-nivih dejanj. Nekateri členi imajo »dolgodikcijo« , ki se ne sklada z načelom lexcerta, izvršitvene oblike so večkrat obli-kovane z naštevanjem »kategorij« razli-čne stopnje posplošenosti, pri čemer posa-mezne dopuščajo zelo obsežne in širo-ke »kvalifikacije« ...


Čla

nki Tožilec in odvetnik v

luči nove kazenskezakonodaje

Hinko Jenull

Kazenska zakonodaja je znova v ospredju. Že nekaj časa poteka stroko-vna in splošna razprava o prenovi obeh »velikih zakonov« , ki sama zapol-njujeta celoten prostor delovanja kazenskih pravnikov. Drži seveda, da jeza delo na kazenskem področju treba poznati in upoštevati tudi številnedruge predpise, zlasti če gre za zahtevnejše zadeve, za gospodarska kaz-niva dejanja, za »blanketne norme« . Poleg znanja zakonov in strokovneprakse, ki se lahko pridobi le za pultom v razpravni dvorani, mora imetikazenski pravnik še veliko osebnih in življenjskih (pre)izkušenj, izdelanostrategijo vodenja zadeve, mirne živce in absolutno zbranost med soje-njem, sposobnosti ustreznih odzivov na mogoče preobrate, spremljati jetreba nove oblike kriminalitete, poznati sodobne tehnologije raziskovanjakaznivih dejanj, psihologijo procesa, sodne odločbe, ustavna in evropskapravna stališča …


1.2. Problem uporabe milejšegazakona

Ob takem stanju posebno izstopa pro-blematika uporabe »milejšega zakona« .Znano je, koliko težav smo imeli prispremembi nekaterih določb v zadnjihletih (nedovoljen prehod državne meje,zloraba prostitucije), ko se je spremi-njala le ena določba posebnega dela.Zdaj pa je pred nami v celoti preno-vljen splošni del, v veliki meri pre-oblikovan posebni del, nova kazniva deja-nja, ki jih bo treba razmejiti tako do»cone nekaznivosti« , kot do obstoje-čih, vse to pa je povezano in preplete-no. V luči vseh določb, ki se po novemlahko uporabijo, se taka ureditev za vsakposamezni dejanski stan enkrat kaže kotmilejša, drugič kot strožja, tretjič enaka…

V takih razmerah, ki nobeni straniposebno ne ustrezajo, se bo verjetnolažje znašla obramba. Na področju mate-rialnega prava, kjer ob dobrem deludržavnega tožilca praviloma ni velikomožnosti za izpodbijanje obtožbe, bonastal dodatni prostor za nasprotovanje(ne)pravilni uporabi kazenskega zako-na. Ne le v primeru spremenjenih zakon-skih opisov kaznivih dejanj, tudi če soenaki, se lahko spodbija uporaba posa-meznih določb (starega ali novega)splošnega dela, zlasti glede krivde,zmote, razlogov izključitve kaznivosti... Če nič drugega bo večkrat mogočepridobiti čas, ker bodo posamezne odlo-čitve morale biti na vseh instancah pre-sojene glede pravilne uporabe (posa-meznih delov) prejšnjega ali veljavne-ga kazenskega zakonika.

1.3. Odgovornost avtorjev zakona inpolitike za posledice sprejema KZ-1

Zaradi prilagajanja spremembam bopo KZ-1 položaj obeh strank, odvetni-ka in državnega tožilca, zahtevnejši,delo težje, postopki zamudnejši. Z vidi-ka končnega izida se bo za državnegatožilca zagotovo povečalo tudi tveganjeneuspeha, zagovornikom pa bodo na voljopriložnosti, da v začasno nestabilnemmaterialnopravnem okviru obdolžencuzagotovijo uspešno obrambo, ali vsajugodnejšo sodbo, kot morda kaže v temtrenutku.

Najtežje bo uveljavljanje novegazakonika za sodnike. Ob pričakovanihnihanjih sodne prakse, razveljavitvah,spreminjajočih pravnih opredelitvah,zastojih, zamudnem iskanju pravilnihrešitev in zanesljivem podaljševanjupostopkov lahko poleg težjega dela raču-

najo le z novimi očitki na račun učin-kovitosti in hitrosti.

Dobro bo takrat spomniti tiste, kiobljubljajo kazenskopravno zlato dobo,na pospešeno sprejemanje KZ-1, na vsaopozorila, pomisleke in dvome, ki jihje stroka, tudi odvetniška, pravočasnoposredovala. Seveda bo teža izvajanjazakonika na pravosodju, vendar pa boodgovornosti za posledice, ki utegnejonastati zaradi preobsežne, pomanjklji-vo pripravljene in na hitro sprejete refor-me, morala nase prevzeti pravosodnapolitika in skupina avtorjev, ki se jepodpisala pod predlog zakona.

2. Zakon o kazenskempostopku (ZKP-1)

2.1. Od »krpanja« k prenovikazenskega postopka

Novo ravnovesje med poklicnimipoložaji odvetnikov, državnih tožilcevin sodnikov bo oblikoval tudi preno-vljen kazenski postopek. Kdaj bo spre-jet in uveljavljen, je danes še negoto-vo, da se čas starega ZKP izteka, pa jevsekakor zanesljivo.

Več razlogov je za tako napoved,kljub kritičnim ocenam prvega delaZKP-1, ki je zdaj v javni obravnavi.O nujnosti prenove kazenskega postop-ka namreč že dalj časa obstaja večin-sko soglasje kazenskopravne teorije inpravosodne prakse. Tudi ne glede naizid razprave o primernosti predlaga-ne nadomestitve sodne preiskave stožilsko-policijskim preiskovalnimpostopkom in preiskovalnega sodnikas predobravnavnim, bo slejkoprej trebaodpraviti pomanjkljivost preživelegasistemskega ogrodja jugoslovanskegaZKP. Težava ni toliko v zasnovi, zakatero teorija zdaj ugotavlja, da je bila»zadnja povsem konsistentna« , pač pav dejstvu, da bo zakon kmalu že dese-tič noveliran, od tega šestkrat v več-jem obsegu. Zagotavljanje ustavneskladnosti in večje učinkovitosti z doda-janjem elementov kontradiktornosti, kiso značilni za akuzatorni (adversarni)postopek, je v sedanjem, mešanemevropskem modelu odprlo tako velikerazpoke, da jih ni mogoče odpravitibrez celovite prenove. Ob dejstvu, daimajo v Evropi le še redke države insti-tut preiskovalnega sodnika, da sta semu odpovedali tudi pravno najboljsorodni Avstrija in Nemčija in da spre-membe podpirajo tudi na najvišji drža-vni ravni sprejete usmeritve, je refor-ma neizogibna. Še posebno ker se obvsakem kazenskopravnem razpletu, ki

ni v skladu s pričakovanjem javnosti,politika, pravosodje in mediji zane-sljivo lahko zedinijo le o tem, da jetisto, kar je narobe, prav pomanjklji-va zakonodaja.

Dobra novica je, da se projekt pre-nove ZKP pripravlja počasi, sistema-tično in odprto, s široko javno razpravo,v katero se je na Odvetniški šoli 2008in na fakultetnih strokovnih posvetihaktivno vključilo tudi slovensko odve-tništvo. Le predstavljamo si lahko posle-dice dvojnega šoka, ki bi ga doživelonaše kazensko pravosodje, če bi hkra-ti z materialnopravno spreminjali tudiprocesno podlago. Ker delovna skupi-na pri ministrstvu za pravosodje zaklju-čuje šele drugo fazo prenove, ki obse-ga obtožni postopek, sledili pa bodoše preureditev glavne obravnave, postop-ki s pravnimi sredstvi in posebni postop-ki, bo časa za premislek in končno odlo-čitev dovolj. Samo obžalujemo lahko,da minister dr. Šturm ni enako ravnalpri pripravi KZ-1, da stroki ni dal veččasa in zlasti, da ni počakal na konecnaročene znanstvene razprave kot celo-vitega izhodišča za spremembe, kakorje to storil pri ZKP-1.

Drugače kot pri KZ-1 je delovnaskupina za pripravo ZKP-1 rešitve izprimerjalnih teorij in tujih zakonodajupoštevala dosledno v okvirih sloven-skega kazenskopravnega izročila, z ohra-njanjem nespremenjenih veljavnih insti-tutov, ki niso ustavnopravno sporni inv praksi ne povzročajo težav, če le ustre-zajo novemu modelu ali se mu lahkoprilagodijo.

2.2. Izhodišča in dileme novegapreiskovalnega postopka

Za novo ravnovesje v predlaganemmodelu kazenskega postopka je odlo-čilna opredelitev začetna točka spora,ki je tudi v dosedanjih razpravah bilaprepoznana kot pomemben mejnik privstopu v drugače oblikovan, enotenpredkazensko-preiskovalni postopek.Zoper določeno osebo kot obdolžencase kazenski postopek začne, ko je »pre-iskovalni postopek policije ali držav-nega tožilca osredotočen zoper to osebozaradi utemeljenega suma, da je stori-la kaznivo dejanje, za katero se stori-lec preganja po uradni dolžnosti, ali koje osumljencu odvzeta prostost« .

Drži, kar navajajo tudi kolegi odvet-niki, da s tako ureditvijo zakon izročanasprotni stranki »ključ do zapadlostiprocesnih pravic« obdolženca. Zato bipred končno odločitvijo morali teme-ljito preučiti, ali za zagotovitev stan-darda poštenega postopka zadoščajo


Čla

nki


pravice, ki so obrambi priznane v seda-njem osnutku ZKP-1.

Policija in državno tožilstvo mora-ta natančno evidentirati vsa opravila vpostopku zaradi pravočasne vzpostavi-tev kontradiktornosti. Vsak zamik pripodelitvi položaja obdolženca bo takomogoče povezati z manjšo močjo tistihdokazov, ki so bili izvedeni pred nje-govo seznanitvijo oz. s kršitvijo pravic,ki »mu zapadejo« ob osredotočenjusuma. Bojazen, da bi bil obdolženeclahko »izigran« v svojih pravicah, pabo manjša že zato, ker državni tožilecin policija z opravljanjem preiskovalnihdejanj ne izvajata »polnokrvnih doka-zov« , temveč jih le zbirata za potrebeglavne obravnave. Polno veljavo za meri-torno odločanje bodo zato lahko imelale preiskovalna dejanja (zavarovanjedokazov), ki jih na predlog strank izve-de sodišče (sodno zaslišanje priče, sodnozaslišanje obdolženca ali sodna rekon-strukcija kaznivega dejanja).

Z osredotočenjem preiskovalnegapostopka se bo začel kazenski posto-pek zoper določeno osebo kot obdol-ženca. Zato morajo biti posebej ureje-ni tudi procesni načini za (formalno)dokončanje tega postopka. Dosedanjarazprava je pokazala, da je za obram-bo končna točka nove policijsko-tožil-ske preiskave enako občutljiva kot začet-na, predvsem z vidika trajanja, na kate-rega bo zdaj lahko odločilno vplivala(le) ena od strank. Glede na temeljninamen prenove, da se skrajša preisko-vanje kaznivih dejanj, bo treba po novnopreučiti tudi roke, v katerih bi obdol-ženec smel predlagati ustavitev pre-iskovalnega postopka in pravno varstvoobdolženca ob policijsko-tožilskem zav-lačevanju postopka.

Vprašanje učinka ustavitve pre-iskovalnega postopka je posebno pomem-bno tudi z vidika načela ne bis in idem.Naša ustavna določba je pri tem strož-ja od mednarodnih aktov, saj prepoved»ponovnega sojenja« ne učinkuje le, čeje bilo o zadevi odločeno s sodbo, pačpa tudi, če je sodišče izdalo sklep oustavitvi postopka, in celo, če ga je izdaldržavni tožilec. Z okrepljenim proces-nim položajem državnega tožilca bodozato povezani tudi odgovornost in učin-ki ter tveganje izbrane odločitve za kon-čni izid postopka.

2.3. Nova ravnovesja za zagotovitevpoštenega postopka

Potek preiskovalnega postopka bomanj formalen, položaj bo v proces-nem smislu gibljiv, s tem so poudarjenodmik od načela materialne resnice, zapo-

vedana aktivnost obtožbe in obrambein ustvarjeni temeljni pogoji za »vme-sne odvode« kazenske zadeve v razli-čne oblike skrajšanih in nadomestnihpostopkov, ki bodo v precejšnji meri,vsekakor bolj kot danes, temeljili na avto-nomiji odločanja strank v postopku. Zanov način ravnanja pa morajo ustrezneprocesne možnosti biti zagotovljene tudiobdolžencu in zagovorniku.

Prva varovalka za zagotovitev »ena-kosti orožja« je izločanje vseh vrstnedovoljenih dokazov, ki bo vgrajenov vmesni fazi, ko sodišče preizkuša obto-žni akt. Ta bo obsegala več preizkusovin narokov, na katerih bo državni toži-lec še pred sojenjem moral z obtožnotezo in predlaganimi dokazi prepričatisodišče, da ima podlago za utemeljenopričakovanje obsodilne sodbe. Obrav-navanju ugovora s formalnim preizku-som obtožbe naj bi sledil sklep o dopu-stitvi obtožbe, temu pa poseben naroko izjavi obtoženca o obtožbi, povezanz možnostjo priznanja krivde in z izre-kom omiljene kazni brez sicer predpi-sanih zakonskih omejitev.

Če obtoženec krivde ne bo priznal,bo opravljen narok o predlogih strankza izločitev dokazov in drugih proces-nih predlogih obtoženca, o katerih semora odločiti med obtožnim postopkom.Na naroku bosta stranki imeli pravico,da se o predlogih nasprotne strankeizjavita, svoje predloge spremenita,dopolnita oziroma jih umakneta. Glededokazov, predlaganih v obtožnici, boobtoženec lahko podal tudi soglasje, dase določena priča ali izvedenec na gla-vni obravnavi ne zasliši, temveč se izpo-vedba oziroma dani izvid in mnenje pre-bere. O predlogu za izločitev nedovo-ljenih dokazov odloči sodišče s poseb-nim sklepom. Zoper ta sklep je dopu-stna pritožba, o kateri odloča sodiščedruge stopnje. Šele ko je o predlogihstrank odločeno oziroma ko postanesklep o izločitvi nedovoljenih dokazovpravnomočen, lahko sodišče odredi, dase obtožnica s spisom pošlje predsed-niku senata zaradi sojenja.

Na opisani način je izravnan polo-žaj, ki v preiskovalnem postopku sprvapostavlja obdolženca v bolj pasivnovlogo, ki pa vendarle ne odstopa bistve-no od sedanje, saj tudi v sodnih pre-iskavah, z izjemo pripornih, obrambapogosto čaka, da obtožba izčrpa svojedokazne vire, na katere se pravilomaodziva šele na obravnavi. Če bo drža-vni tožilec prišel do glavne obravnave,pa bo moral biti vsak pridobljen dokazneposredno izveden, da se bo nanj lahkooprla sodna odločba.

2.4. Možne izboljšave s povečanjemzačetne kontradiktornosti

Kljub taki, izrazito adversarni zas-novi celotnega postopka so še vednoodprte možnosti, da se predlagani pre-iskovalni postopek dogradi v smeri kre-pitve položaja obrambe. Obrambne poiz-vedbe, s pooblastilom zagovornikuobdolženca za izvajanje dokazov, bi šlečez okvire sedanjega mandata delovneskupine. Verjetno bi segle tudi prek stvar-nih možnosti države pri zagotavljanjuobvezne formalne obrambe, brez kate-re niso uresničljive, skoraj gotovo patudi stran od pri nas uveljavljenih pro-cesnih poti. Niti nujne niso, saj velikavečina držav, ki so odpravile preisko-valnega sodnika, ni uvedla obrambnihpoizvedb.

Zato pa velja premisliti o večji kon-tradiktornosti, o udeležbi obrambe priizvedbi policijsko-tožilskih dokazov, vpovezavi s širšo obvezno obrambo inobvezno navzočnostjo zagovornika prizaslišanju obdolženca ali obveznim zasli-šanjem obdolženca pred sodnikom, četako zahteva. V isti sklop bi sodila mož-nost kontradiktornega zaslišanja pričpo državnem tožilcu z ustrezno ome-jitvijo formalnih postopkovnih poobla-stil policije. Enako pozorno bo trebapreučiti tudi predloge za sodni preiz-kus osredotočenja postopka v krajšihrokih, možnosti dopustitve pravnegasredstva zoper odložitev seznanitveobdolženca, da se zoper njega vodi pre-iskovalni postopek, in glede pravice dovpogleda spisa. S tem bi bilo utrjenotudi novo načelo sorazmernosti omeji-tev pravic v postopku.

Zaradi odprave sodne preiskave semora novo ravnovesje v kazenskem pro-cesu zagotoviti tudi v spremenjeni pro-cesni dinamiki. Gospodar novega pre-iskovalnega postopka je državni toži-lec, ki odloča o njegovem poteku inkončanju, usmerja in nadzoruje polici-jo, lahko pa tudi sam neposredno opra-vlja posamezna dejanja. V naslednji, vme-sni fazi pa prehaja pobuda na stran obdol-ženca, ki ima že pred sojenjem mož-nost izpodbijanja obtožbe in njenih dej-stvenih podlag, pravico uveljavljanjanapak in kršitev, izločanja dokazov terobrambnih predlogov, ki niso bili pred-loženi ali upoštevani v prvi fazi.

Pravo ravnovesje pa se zagotavlja vodločilni, tretji fazi na glavni obravna-vi in v postopkih s pravnimi sredstvi.Odstop od veljavne ureditve, tega negre spregledati, tudi sicer velja le zamanjši del kazenskih zadev, saj je žezdaj veliko tožilskih odločitev spreje-tih brez sodne preiskave, z zavrženjem


Čla

nki


ovadb, z neposrednim obtoževanjem alialternativnimi oblikami pregona. Z vidi-ka teh (vrst) postopkov bi bil predla-gani procesni položaj obdolženca bolj-ši, saj bi imel prav v vsakem predhod-nem postopku pravico predlaganja posa-meznih preiskovalnih dejanj in zbiranjadokazov, pomembnih za varstvo svojihpravic, z dokaznim predlogom policijioziroma državnemu tožilcu. Če se poli-cija oziroma državni tožilec z dokaz-nim predlogom ne strinjata, lahko obdol-ženec še vedno zahteva odločitev sodiš-ča, v primeru sodne zavrnitve pa pred-log ponovi na glavni obravnavi.

2.5. Preiskovalna in omejevalnadejanja

Pri preiskovalnih dejanjih niso pred-videne spremembe, ki bi pomembnejevplivale na položaj obtožbe ali obram-be. Preiskovalna dejanja so celovito ure-jena v več podskupinah, pri čemer sozajeta vsa dosedanja iz predkazenske-ga postopka in tista iz sodne preiska-ve. Nova ali bistveno dopolnjena so:fotografiranje, snemanje glasu, jemanjeprstnih odtisov in biološkega materia-la ter preiskava DNK, ki se opravi lena podlagi odredbe sodišča. Hišna inosebna preiskava se lahko izvede le napredlog državnega tožilca, trajanje zase-ga predmetov do končanja kazenskegapostopka pa mora odobriti sodišče.

Čeprav je bilo v dosedanji razpra-vi precej ugovorov tudi glede ureditveomejevalnih ukrepov, pa vendarle nimogoče spregledati, da je v tem deluzakonskega osnutka položaj za obdol-ženca veliko boljši. Vsi ukrepi, s kate-rimi se med kazenskim postopkom(začasno) posega v ustavno varovanečlovekove pravice in temeljne svobo-ščine, so urejeni celovito, v posebnemdelu zakona. Delo obrambe pri naspro-tovanju izvedbi in njihovem izpodbija-nju bo lažje, saj so v skupnih določbahopisani namen in splošni pogoji za upo-rabo, predpisana sta postopek kot tudičasovno trajanje za vse ukrepe. Pravi-loma mora sodišče opraviti kontradik-toren predhodni ali naknadni narok zobema strankama, kar tudi na tempodročju zagotavlja enakost orožja. Zavse omejevalne ukrepe se zahteva obstojsuma, da je obdolženec storil kaznivodejanje in da je ukrep neogibno potre-ben za potek postopka, varnost ljudi tersorazmernost.

2.6. Nadaljevanje projekta ZKP-1

Predloženi osnutek je z dodano vme-sno fazo šele »dobra polovica zakona« .

V javno razpravo je bil predložen naizrecno zahtevo delovne skupine, da bise odpravil vsak dvom o »tajnosti dela«in s tem ponovitev očitkov, ki so sprem-ljali pripravo in sprejemanje KZ-1. Zvidika preglednosti koncepta gre zapomanjkljivost, za kakovost in verodo-stojnost oblikovanja končnega besedilapa je tak način priprave velika pred-nost. Dovolj bo časa in prostora za pre-učitev ključnih pomislekov, ki bodolahko odpravljeni s popravljanjem že pred-stavljenega, z dopolnitvijo »vmesnefaze« kot tudi pri poglavju o dokazo-vanju na glavni obravnavi in v postop-kih s pravnimi sredstvi.

Zato ne more biti v dobro razvojanašega kazenskega procesnega pravavnaprejšnje zavračanje na novo zastav -ljenega postopka, posebno če prihajaod tistih, ki so prav tako usmeritevznanstveno utemeljevali, in z rešitvami(italijanski model), za katere stroka ugo-tavlja, da so se izčrpale v zapletanjupostopkov. Tudi če bomo odstopili odzačrtane odprave sodne preiskave, morabiti to skupna odločitev vseh, ki so sode-lovali tako pri zasnovi kot pri možniizvedbi prenove modela. Skupna bipotem morala biti tudi nova, spreme-njena izhodišča za reformno kazenske-ga postopka. Vsak drugačen razplet bivodil v nove delitve, kot jih že imamopri KZ-1. Ponovitvi take zgodbe priZKP-1 pa se moramo izogniti in smoto tudi sposobni storiti.

3. Sklep

Oba velika zakonska projekta napodročju kazenskega prava bosta pomem-bno vplivala na procesni položaj odvet-nikov in državnih tožilcev.

Za KZ-1, ki je že sprejet, lahko ugo-tovimo, da bo zaradi naglice v pripra-vi in velikih strokovnih razhajanj tervečinske kritike akademske stroke inzadržanosti pravosodja prinesel v kazen-ske postopke veliko negativne energije

in predvidljive, občutne težave, pred-vsem zaradi neizogibnih razlagalnihdilem. Procesni položaj bo zaradi tegaza obe stranki slabši, delovni trud večji,izidi pa negotovi, kar bo povečalo tudinapetosti v postopkih. Kljub temu bodomožnosti obrambe, že zaradi naravenjenega dela, vsaj začasno boljše. V čaka-nju na razplet pravnih problemov bolahko uveljavljala ugovore materialno-pravne narave na najširši podlagi.

Razlogov za skrb pa zaenkrat odvet-niki ne bi smeli imeti, niti če bo zaklju-čen in sprejet novi ZKP-1. Večje pri-stojnosti v preiskovalnem postopku zapolicijo in državno tožilstvo pomenijotudi več dela, več reševanja vsebinskoin logistično zahtevnih novih nalog, karbo dalo obrambi dovolj časa, da v posa-meznem postopku na osebni ravni inkot poklicno zagovorništvo v celoti raz-vije ustrezne odzivne mehanizme zauspeh v postopku.

Zdi se, če vse seštejemo, da grerazvoj v smer aktivnejše vloge držav-nega tožilstva, ki hkrati pomenitako dodatno breme kot tudi pove-čano lastno tveganje za izid postop-ka. Odvetniki se bodo novemupoložaju morali prilagodili z raz-vojem obrambnih tehnik, ki bodoše v večji meri poudarjale pro cesnenapake, zlasti v postopkih nasprot-ne stranke. Sodišče bo razbreme-njeno obveznosti vsebinskega vode-nja dokaznega postopka, kar pome-ni, da bo lahko namenilo več časain pozornosti postopkovni pravil-nosti.

Če bomo svoje delo še naprejoprav ljali strogo in natančno, posedanjih ustavnih in evropskih stan-dardih, ni videti razlogov za preti-rano skrb glede uspešnosti tožilcevin odvetnikov pri zagotavljanju in varo-vanju temeljnih človekovih pravic insvoboščin v kazenskih postopkih.


Čla

nki

Mihael Jenčič,odvetnik iz Maribora, je bil 12. marca 2008 v Državnem svetu RS izvoljen kot predstavnik samostojnihpoklicev, ki smo ga kandidirali odvetniki (12 glasov za, 21 prisotnih).

Čestitamo!


Pravni vir, ki ureja vprašanje dogo-vora o pristojnosti med subjektidržav članic Evropske skupnosti,

je Uredba Sveta ES, št. 44/2001 z dne22. decembra 2000 o pristojnosti in pri-znavanju ter izvrševanju sodnih odločbv civilnih in gospodarskih zadevah (vnadaljevanju Uredba). Določba 23. členaUredbe omogoča sklenitev veljavnihdogovorov o pristojnosti. Če so senamreč stranke, od katerih ima vsaj enastalno prebivališče v državi članici,dogovorile, da je za spore, ki so ali kibodo morda nastali v zvezi z določe-nim pravnim razmerjem, pristojno dolo-čeno sodišče ali sodišča določene drža-ve članice, je pristojno to sodišče oz.so pristojna sodišča te države članice(prvi del prvega odstavka 23. člena).

Stalno prebivališče

Začnimo z analizo citiranega prve-ga dela prvega odstavka 23. člena. Kotje razvidno iz dikcije omenjene določ-be, je pogoj veljavnosti dogovora o pri-stojnosti iz 23. člena dejstvo, da imavsaj ena od strank stalno prebivališčev okviru državah članicah Skupnosti.Zatorej dogovori o pristojnosti med ose-bami, ki nimajo stalnega prebivališčav državah članicah Skupnosti, ne sodi-jo v okvir prvega odstavka 23. člena.

Obravnavana določba ni jasna, kerodpira številna vprašanja. Tako nijasno, ali lahko osebe, ki imajo stal-no prebivališče v isti državi članiciSkupnosti, sklenejo dogovor o pri-stojnosti v korist sodišča druge drža-

ve članice. Na vprašanje, ali denimolahko dve slovenski podjetji sklenetaveljaven dogovor o pristojnosti v koristsodišča v Celovcu, določba ne dajenobenega odgovora1. Prav tako nijasno, ali se uporablja določba 23.člena za dogovore o pristojnosti, ki jihsklenejo osebe s stalnim prebivališ-čem v isti državi članici, in to v koristsodišča države članice, v kateri imajostalno prebivališče.2

Določba 23. člena ne pride v poštevv naslednjih primerih: 1. v zadevah v zvezi z zavarovanjem

(13. člen); 2. v potrošniških pogodbah (17. člen); 3. v individualnih pogodbah o zapo-

slitvi (21. člen); 4. v zadevah iz 22. člena (izključna

pristojnost), in sicer v postopkih, kate-rih predmet so stvarne pravice nanepremičninah ali najem/zakup

nepremičnin, v postopkih, katerihpredmet je veljavnost ustanovitve,ničnost prenehanje gospodarskihdružb ali drugih pravnih oseb alizdruženj fizičnih ali pravnih oseb,ali veljavnost odločitev njihovih orga-nov, v postopkih, katerih predmetje veljavnost vpisov v javne knjige,v postopkih, ki so v zvezi z regis -tracijo ali veljavnostjo patentov,znamk, modelov ali drugih podob-nih pravic, ki jih je treba deponira-ti ali registrirati, v postopkih, pove-zanih z izvršitvijo sodnih odločb drža-ve članice, v kateri je bila sodnaodločba izvršena ali naj bi bilaizvršena.3

Dogovori o pristojnosti

V okviru Uredbe obstajata dve vrstidogovorov o pristojnosti, in sicer dogo-vori, ki določajo izključno pristojnostsodišča, ter dogovori, ki določajo alter-nativno pristojnost sodišča. To je raz-vidno iz dikcije drugega dela prvegaodstavka 23. člena, ki določa, da je pri-stojnost, dodeljena na podlagi poseb-nega dogovora med strankami, »izklju-čna, razen če se stranke niso dogovo-rile drugače.«

Dogovor mora biti sklenjen v pisniobliki, ali potrjen v pisni obliki, ali vobliki, ki je v skladu s prakso, ki jeustaljena med strankama. V medna-rodni trgovini mora biti dogovor o pri-stojnosti v skladu z mednarodnimi tr -govs kimi običaji, ki so strankam znaniali bi jim morali biti znani ter so splo-šno priznani v mednarodni trgovini injih stranke redno upoštevajo pri pogod-bah istega tipa v okviru zadevne pano-ge. Uredba še pravi, da je vsaka komu-nikacija po elektronskih medijih, kizagotavlja trajen zapis dogovora, ena-kovredna pisni obliki (npr. telefaks). Torejje lahko dogovor o pristojnosti sklenjentudi npr. prek elektronske pošte.

Sodna praksa Sodišča ES je mno-gokrat rešila pravne dileme, povezanez razlago določil o obličnostnih pogo-jih dogovora o pristojnosti. V zadeviElefanten Schuh4 je Sodišče ES zavze-lo stališče, da je zakonsko določilo, kinalaga sklenitev pogodbe le v določe-nem jeziku, v nasprotju z evropskimpravom. »Države članice ne morejopostaviti dodatnih obličnostnih pogo-jev, ki jih Konvencija (beri: Uredba) ne


Čla

nki Dogovori o pristojnosti

nacionalnih sodišč vcivilnih in gospodarskih

zadevah Uredba Sveta ES, št. 44/2001

dr. Luigi Varanelli

Večji pretok blaga in storitev iz držav članic Skupnosti, ki je sledil vsto-pu Slovenije v EU, je neizogibno privedel tudi do vedno večjega številapravd s podjetji držav članic Evropske skupnosti. V vsakdanji praksi odve-tništva opažam vedno več dogovorov o pristojnosti v korist nacionalnihsodišč raznih držav članic. Ta prispevek je namenjen prikazu pravnih virov,ki urejajo dogovore o pristojnosti ter sodne prakse, ki je že večkrat obrav-navala formalne pogoje za sklenitev veljavnih tovrstnih dogovorov.

3 Prim. Varenelli, L.: Pristojnost nacionalnihsodišč v civilnih in gospodarskih zadevah, Podjetjein delo, št. 3-4/2005, str. 593 in sl. 4 Prim. sodbo z dne 24. junija 1981, zadeva150/80.

1 Pravna doktrina meni, da stranke imajo to mož-nost. Prim. Gaudement – Tallon: Compétence etexécution des jugements en Europe, Paris, 2002,str. 90. Tako tudi Jenardtovo poročilo, str. 38.Sodna praksa Sodišča ES pa se o tem vprašanjuše ni izjasnila. Contra pa italijanska Corte di cas-sazione. Prim. sodbo z dne 1. aprila 1985, št. 2242,Finanziaria commerciale e Bossini, in sodbo z dne30. decembra 1998, št. 12907, Romagnoli S.p.a.2 Nekateri deli pravne doktrine menijo, da vtakšnih primerih manjka mednarodni element,kar pomeni, da se za tovrstne dogovore ne upo-rablja 23. člen Uredbe. Prim. za vse Gaudement– Tallon: Compétence et exécution des juge-ments en Europe, op. cit., str. 96 in sl.; Mansi: Ilgiudice italiano e le controversie europee, op. cit.,str. 251, op. 31. Za slovenske pravne subjekte takoin tako ni bistvenih razlik, saj lahko sklenejodogovore že na podlagi veljavnega Zakona opravdnem postopku.


merih, ko bi nemško podjetje tožilo fran-cosko, pristojno francosko sodišče. Vnasprotnem primeru (ko francosko pod-jetje toži nemško podjetje) pa bi bilopristojno francosko sodišče. Tudi v temprimeru je Sodišče ES zavzelo stališ-če, da je takšen dogovor veljaven napodlagi 23. člena, saj je njegov ediniučinek izključitev fakultativnih pri-stojnosti, ki so navedene v Uredbi.

V 24. členu Uredbe je urejen pose-ben primer pristojnosti, ki nastopi,kadar se toženec spusti v obravnava-nje zadeve, ne da bi ugovarjal nepri-stojnost sodišča, pred katerim je vlo-žena tožba. Če namreč tožnik vloži tožbopred nepristojnim sodiščem, mora tože-nec takoj ugovarjati nepristojnost, sicer(p)ostane pristojno tisto sodišče, predkaterim je tožnik vložil tožbo. Pravilopa seveda ne velja v primerih izklju-čne pristojnosti iz 22. člena Uredbe. Vzvezi s pravilom iz 24. člena se mi zdizelo jasno Jenardovo poročilo: »Če jezoper toženca, ki ima stalno prebiva-lišče v državi članici, vložena tožba prednepristojnim sodiščem druge državečlanice, se lahko zgodi naslednje: bodi-si toženec uveljavlja svojo pravico inugovarja nepristojnost sodišča, predkaterim je bila vložena tožba, in v temprimeru se mora sodišče izreči za nepri-stojno, bodisi toženec ne ugovarja nepri-stojnosti in v tem primeru lahko sodiš-če, pred katerim je bila vložena tožba,obravnava zadevo.9« To ne velja – jezapisano v omenjenem Poročilu – čegre za spore iz 22. člena Uredbe (izklju-čna pristojnost). Ugovor nepristojnostije treba vložiti že v prvi vlogi (npr. zodgovorom na tožbo). V takšnih pri-merih je idealni način ravnanja tožen-ca naslednji: v odgovoru na tožbo (oz.v drugem primerljivem aktu) mora vlo-žiti ugovor nepristojnosti in šele podre-jeno vložiti vsebinske ugovore mate-rialnega prava. Sodna praksa SodiščaES je zavzela stališče, na podlagi kate-rega se lahko določila iz 24. člena upo-rabljajo tudi, kadar so stranke skleni-le poseben dogovor o pristojnosti napodlagi 23. člena.10

Pravila iz 24. člena Uredbe se pravtako uporabljajo za nasprotne tožbe. Četožnik vloži tožbo pred nepristojnimsodiščem, ne more ugovarjati morebi-tni nasprotni tožbi, ki jo zoper njegavloži toženec.11

določa,« je zapisalo Sodišče ES. Izred-no zanimivo je vprašanje, ki ga je Sodiš-če ES rešilo v zadevi Segoura5. Obrav-navalo je primer neizpolnitve pogodbeo prodaji blaga, ki je bila sklenjena ustno.V fakturi, ki jo je izstavil prodajalec,je bilo zapisano, da se za prodajo upo-rabljajo tamkaj navedeni pogoji. Medtemi pogoji prodaje je bila klavzula oizključni pristojnosti sodišča, kjer je imelsedež prodajalec. Sodišče ES je odlo-čilo, da navedena klavzula ne izpol-njuje obličnostnih pogojev, ki jih dolo-ča 17. člen Konvencije oz. 23. členUredbe. Pogoj, da je takšna klavzulaveljavna, predstavlja potrditev klavzulev pisni obliki s strani kupca. Ker v kon-kretnem primeru do tega ni prišlo, jeSodišče ES zaključilo, da navedenaklavzula ne ustvarja izključne pristoj-nosti v korist sodišča v kraju prodajal-ca6.

Dogovori o pristojnosti se morajonanašati na spore, ki so ali bodo mordanastali »v zvezi z določenim pravnimrazmerjem« (prvi odstavek 23. člena).Določba se zdi nedvoumna le na prvipogled, saj so v zvezi z njeno razlagov praksi nastala številna pravna vpra-šanja. Zanimiv je primer, ki ga je obrav-navalo Sodišče ES v zadevi PowellDuffryn7. Statut nemške delniške druž-be je vseboval klavzulo o pristojnostiza vse morebitne spore, ki bi nastalimed družbo in njenimi delničarji. Alinavedena klavzula izpolnjuje pogoje,ki jih določa prvi odstavek 23. člena?Sodišče ES je pozitivno odgovorilo napostavljeno vprašanje, saj takšna klav-zula o pristojnosti omogoča predhod-no določitev sporov, na katere se nana-ša dogovor o pristojnosti.

Drug zanimiv primer je Sodišče ESrešilo v zadevi Meeth8. V tej zadevi jebil postavljen pod drobnogled dogovoro pristojnosti, ki je bil sklenjen medfrancoskim in nemškim podjetjem.Dogovor je določal, da bi bilo v pri-


Čla

nki

5 Prim. sodbo z dne 14. decembra 1976, zadeva25/76.6 Nekoliko drugačno je stališče Sodišča ES vzadevi 221/84, ASA: »The reply to the questionreferred to the Court must therefore be that thefirst paragraph of Article 17 of the Convention of27 September 1968 on Jurisdiction and theEnforcement of Judgements in Civil andCommercial Matters (beri Uredba 44) must beinterpreted as meaning that the formal require-ments therein laid down are satisfied if it is esta-blished that jurisdiction was conferred by expressoral agreement, that written confirmation of thatagreement by one of the parties was received bythe other and that the latter raised no objection.«(16. točka obrazložitve)7 Sodba z dne 10. marca 1992, zadeva 214/89. 8 Sodba z dne 9. oktobra 1978, zadeva 23/78.

9 V Jenardovem poročilu, str. 38.10 Prim. sodbo z dne 24. junija 1981, zadeva50/80, Elefanten Schuh. 11 Prim. sodbo z dne 7. marca 1985, zadeva 48/84,Spitzley.

Zaostankov ni biloNa podlagi 62. člena Zakona održavnem tožilstvu je Vrhovno dr -žav no tožilstvo pripravilo skupnoporočilo o delu slovenskih držav-nih tožilstev v letu 2007, ki ga jegeneralna državna tožilka Barba-ra Brezigar 28. maja izročila pred-sedniku Državnega zbora in gaposlala Ministrstvu za pravosodje.

Skupno poročilo je pripravljenona podlagi poročil posameznihokrožnih državnih tožilstev in sku-pine državnih tožilcev za pregon orga-niziranega kriminala ter poročil oddel-kov in notranjih organizacijskih enotVrhovnega državnega tožilstva.

Lani je ostal priliv novih kazen-skih zadev zoper znane storilce kaz-nivih dejanj na okrožna državna tožil-stva približno enak kot v letu predtem. Okrožna državna tožilstva so pre-jela ovadbe zoper 33.885 oseb (pol-nolet nih, mladoletnih in pravnih oseb).Kar 78 odstotkov vseh prejetih zadevpri polnoletnih storilcih je bilo v pre-tek lem letu tudi rešenih, pri mlado-letnih storilcih pa84 odstotkov.

Na Vrhovnem državnem tožilstvuse je povečal priliv zadev na kazen-skem oddelku in civilno-upravnempodročju. Na področju pritoževanjaje obremenitev ostala na približnoenaki ravni kot v letu pred tem.

Pomemben del dela najvišjegatožilstva v državi je bil tudi v letu2007 strokovni nadzor nad delomdržavnih tožilcev ter izobraževanjedržavnih tožilcev in državnotožilske-ga osebja. Tako na okrožnih držav-nih tožilstvih kot tudi na najvišjemtožilstvu v državi ni bilo večjih zao-stankov, saj so bile zadeve večinomarešene v dogovorjenih rokih, na konculeta pa so ostale nerešene pravilomale zadeve, ki so na tožilstva prispe-le konec leta.

»Z opozarjanjem na konkretneslabe prakse in z rednimi stiki s poli-cijo smo se v preteklem letu trudiliizboljšati delo v predkazenskempostopku in pri tem ugotovili, daveliko preveč časa jemlje policistomin tožilcem ukvarjanje z bagatelnokriminaliteto in pogosto tudi z dogod-ki, ki bi jih morale po našem pre-pričanju preverjati zavarovalnice inne policija,« je v poročilu zapisalaBrezigarjeva.

Irena Vovk


Člen 41 italijanske ustave (velja-ti je začela 1. januarja 1948)se glasi: »Pravica do stavke se

izvaja v okviru zakonov, ki jo ureja-jo.« Teoretiki definirajo pravico do stav-ke kot subjektivno, temeljno in neod-tujljivo pravico, ki pripada samo delav-cu v širšem pomenu besede. Vse doleta 1990 italijanski zakonodajalec niizdal nobenega zakona, ki bi urejal stav-ko, kar pa ni preprečilo, da ne bi delav-ci izrabili pravice, ki jim je bila zajam-čena v ustavi. Take pravice so se predskoraj dvajsetimi leti začeli posluže-vati tudi odvetniki, ki so se večkrat zakrajši ali daljši čas vzdržali od sodnedejavnosti. Zoper marsikoga je tožil-stvo začelo tudi kazenski pregon, raz-sodbe pa so bile vedno oprostilne.Daljša stavka je bila od 24. aprila do26. junija 1995. Stavko sta razglasilaoba raprezentativna organa odvetni-kov, in sicer Enotno predstavništvoodvetnikov in Združenje zbornic pena-listov.

Povod za stavko sta bila nerazum-no dolgo trajanje postopkov, predvsemcivilnih, ter zakonski osnutek na področ-ju kazenskega procesa, ki je omejevalobdolženčevo pravico do obrambe.Odvetniki so tudi zahtevali ločitev pokli-ca sodnika in tožilca (kar se sicer dodanes še ni zgodilo), enakost vlogezagovornika in tožilca, večja zagotovi-la za obdolženca itd. Sledile so še drugestavke. Naj omenim predvsem tisto,katere cilj je bil večje upoštevanje vlogezagovornika v kazenskem postopku inki je bila tudi uspešna, saj je pripo-mogla, da je bil z zakonom z dne 23.novembra 1999 št. 2 noveliran 111. členustave, ki je uvedel načelo o pravičnem

procesu. Prva dva odstavka 111. členase tako glasita: »Sojenje se izvaja v pra-vičnem procesu, ki ga ureja zakon. Vsakproces se odvija ob spoštovanju nače-la kontradiktornosti med strankami, kiso enakopravne, pred tretjim nepri-stranskim sodnikom. Zakon zagotavljarazumno trajanje.«

Zadnjič smo odvetniki uporabilito skrajno sredstvo neudeležbe nasodnih narokih pred kakšnim mese-cem dni.

Vse do leta 1990 italijanski zako-nodajalec ni izdal nobenega zakona, kibi urejal stavko.

Ker pa so včasih stavke hudo pri-zadele temeljne pravice in svoboščinedržavljanov na področju zdravstva, pre-vozov in drugih osnovnih javnih uslug,so bili z že citiranim zakonom z dne12. junija 1990 št. 146 določeni Pred-pisi o izvajanju pravice do stavke napodročju osnovnih javnih storitev in ozaščiti človekovih pravic, zajamčenih vustavi, ter predpisi o ustanovitvi komi-sije za nadzor nad izvajanjem tega zako-na.

V prvem členu je zakon definiralosnovne javne storitve kot tiste, ki zago-tavljajo spoštovanje človekovih pravic,predvidenih v ustavi, in sicer: pravicodo življenja, do zdravja, do svobode indo osebne varnosti, do prostega giba-nja, do socialnega zavarovanja in oskr-be, do izobraževanja in do svobodebesede in komuniciranja. Nadalje jezakon določil osnovna pravila, ki jih jetreba spoštovati pri izvajanju pravice dostavke, in sicer ob upoštevanju nave-denih človekovih pravic.

Zakon št. 146, ki je bil dopolnjenleta 2000, v zvezi s pravico odvetnikov

do stavke govori v 2. bis členu o »kole-ktivnem vzdržanju od dela samostojnihdelavcev, svobodnih poklicev in malihpodjetnikov« , katerih reprezentativnazdruženja morajo disciplinirati »izva-janje stavk s pravili, ki jih sama obli-kujejo in ki morajo upoštevati pravicedržavljanov, zagotovljene v ustavi« .

Še prej se je italijansko ustavnosodišče s sodbo z dne 27. maja 1996,št. 171, izreklo o potrebi odvetnikov, dasi tudi oni določijo pravila o izvajanju»stavke« . Obenem je ustavno sodiščepotrdilo načela, ki veljajo tudi za »pri-padnike odvetniški poklicni katego-riji« .

Državna ureditev (Republike Itali-je) priznava pravico do združevanja indo sindikalne dejavnosti ter pravico dostavke v mejah, ki jih predstavlja var-stvo drugih interesov in jih tudi varu-je ustava. Zagotovljeno je kolektivnovzdržanje od dela (torej stavka), in sicerv obrambo specifičnih interesov pokli-cne kategorije ter v obrambo »korekt-nega opravljanja svobodnega poklica« .Ustavno sodišče nadalje navaja, da nave-dene svoboščine, ki jih ustava priz -nava posameznikom in skupnostim,veljajo tudi za vzdržanje od delatistih, ki kot odvetniki opravljajo svojodejavnost kot svoboden poklic.

»Zatorej, če gledamo z ene strani,pravice do vzdržanja od dejavnostizastopanja ni mogoče smatrati za stav-ko in bi torej ne mogla biti deležna pro-tekcije po členu 40, je pa z druge stra-ni treba poudariti, da v predmetni zade-vi pride v poštev favor libertatis, s kate-rim je prežet ves prvi del ustave kottemeljni kriterij, ki ureja to področjeodnosov in ki zagotavlja svobodo vsakesocialne skupine, hkrati pa zahtevavars tvo drugih vrednot, ki jih zagota-vlja ustava.«

Sodišče nadaljuje: »Če neudeležbaodvetnikov na narokih predstavlja osterizraz dinamičnosti združenj v obrambosvobodnega poklica, ne more biti ome-jena samo na pravico, ki temelji na Usta-vi.« Ne smemo namreč pozabiti nanekatere nedvomne posebnosti odve-tniškega poklica, ki jih ustavna listinapredvideva na več mestih: 24. člen1 zago-tavlja strokovno zastopanje; četrti odsta-vek 104. člena2 predvideva izvolitevodvetnikov v Višji sodni svet; drugi od -stavek 135. člena predvideva možnostimenovanja odvetnikov v sestavo naustav no sodišče; tretji odstavek 106. člena


Čla

nki –

pri

mer

jave Mi stavkamo (v Italiji),

kaj pa vi? dr. Karlo Primožič

Komisija za nadzor nad izvajanjem Zakona o stavki na področju jav-nih storitev je s sklepom št. 749 z dne 13. decembra 2007 ocenila kotustrezen Kodeks o samoureditvi neudeležbe odvetnikov na narokih, kerustreza načelom, ki jih predvideva člen 13, črka a) zakona št. 146/1990 (kije bil noveliran z zakonom št. 83/2000) z naslovom Predpisi o izvajanjupravice do stavke na področju osnovnih javnih storitev in o zaščiti člove-kovih pravic, zajamčenih v ustavi, ter predpisi o ustanovitvi komisije zanadzor nad izvajanjem tega zakona.

V Italiji imajo stavke – mišljeno je predvsem na delavske – dolgo zgo-dovino, ki sega v petdeseta leta.

1 Glej prevod ustave.2 Glej prevod ustave.


predvideva imenovanje odvetnikov zasodnike kasacijskega sodišča.

Zaščita svoboščin posameznikov inskupnosti, ki preveva ves prvi del usta-ve, ne izključuje drugih vrednot, ki tudiuživajo ustavno varstvo. Zato je zakon146 povsem pravilno (tako ustavnosodišče) že v prvi formulaciji vključilmed osnovne javne storitve tudi »pra-vosodje, posebno kar zadeva ukrepe, kiomejujejo osebno svobodo, ter začasnein nujne ukrepe ter kazenske postopkezoper obdolžence v priporu« .

Kodeks o samoureditvi so pripra-vila ta združenja odvetnikov: Enotnaodvetniška organizacija, Nacionalnozdruženje mladih odvetnikov, Nacio-nalno združenje odvetnikov, Nacional-na zveza civilnih zbornic in Italijanskazveza kazenskih zbornic.

V obrazložitvi sklepa Komisijaugotavlja, da kodeks o samoureditvivsebuje:

1. navedbo »najmanj desetdnevne-ga« predhodnega sporočila ter natan-čno določitev obveznosti obveščanja oneudeležbi (prvi odstavek 2. člena);

2. določitev roka za sporočilo o pre-klicu (drugi odstavek 2. člena);

3. določitev maksimalnega trajanjater predvidevanje časovnega presledkamed končnim datumom neudeležbe inzačetkom naslednje (četrti odstavek 2.člena);

4. analitično določitev nujnih stori-tev, ki jih je treba zagotoviti med neu-deležbo (4., 5. in 6. člen);

5. člen 43 navaja nujne storitve nakazenskem področju. V takih prime-rih odvetnik mora zagotavljati strankipomoč v preiskavi, na narokih za potr-ditev aretacij, pri izvajanju nujnih dejanj,na obravnavah, ko bi lahko nastopilozastaranje, v primerih, ko je obdolže-nec priprt ali zaprt itd.,

6. člen 54 navaja nujne storitve nacivilnem področju. Med drugim nava-ja začasne odredbe v postopkih za ugo-tavljanje statusa in sposobnosti oseb, vpostopkih za razvezo zakona, za uved-bo stečaja itd.;

7. člen 65 navaja nujne storitve nadrugih področjih. Komisija za nad-zor za izvajanje zakona o stavki napodročju osnovnih javnih storitev jeocenila kot »ustrezen obravnavanikodeks o samoureditvi v vseh njego-vih delih« , torej kodeks, ki so ga pri-pravila navedena sindikalna združe-nja odvetnikov, ki so s tem pravilni-kom dokazala veliko mero odgovorno-sti do strank pri izvrševanju svoje vloge,ki so jo Rimljani definirali kot difen-sor civitatis. Obenem so odvetnikipotrdili svojo pravico tudi do stavke,s ciljem in namenom obrambe lastnesamostojnosti in neodvisnosti ter pred-vsem ob upoštevanju interesa strank,pravosodja in svoje poklicne dejav-nosti.

Iz navedenega sledi, da smo siodvetniki v Italiji izbojevali pravi-co do stavke, ko je treba branitipredvsem pravice in interese pokli-cne dejavnosti in s tem tudi vlogo,ki jo ustava zagotavlja odvetnikomzagovornikom. Naš položaj – kotsamostojni in neodvisni del pravo-sodja – se v bistvu ne razlikuje odpoložaja slovenskih kolegov, ki joje izčrpno in utemeljeno prikazaldr. Andraž Teršek v članku v zad-nji številki Odvetnika leta 2007 teraprila 2008 na Odvetniški šoli vPortorožu.

Pravosodje bi seveda moralo pred-stavljati tretjo vejo oblasti, česar pav slovenski pravni ureditvi žal še ne.Slovenski zakonodajalec si je dovolilz zadnjo novelo zakona o odvetništvu(in zakonom o odvetniški tarifi) radi-kalno in docela nasprotno vsem nače-lom, ki jih sicer predvideva sloven-ska ustava, poseči v samostojnost inneodvisnost odvetništva. Kot da gadržava v tem času smatra za »mote-či« element in mu je zato treba pris -triči peruti!

To, kar do zdaj ni uspelo Berlus-coniju v Italiji (v svojem, tudi oseb-nem, najmanj desetletnem boju zopersodnike, ki jih je med drugim označilkot psihično prizadete osebe), je uspe-lo slovenskemu zakonodajalcu v nekajmesecih, brez predhodnega dialoga sprizadetimi in celo kljub utemeljenimnasprotnim argumentom pravne zna-nosti in stroke.

Določanje tarife z zakonom (z dema-goškim argumentom, da se tako zava-ruje interese strank) za subjekte, kiopravljajo svoboden poklic, je skrega-no z vsemi naravnimi in pisanimi nače-li. Odvetnikom odvzeta pravica do izre-kanja disciplinskih ukrepov zaradi krši-tev poklicne etike pa je med drugimtudi nevarnost, da se jim tako po potre-bi »zamašijo usta« .

Slovenski kolegi so zato več kot upra-vičeni, da proti takim ukrepom upora-bijo tudi skrajno sredstvo – stavko.


Čla

nki –

pri

mer

jave

3 Člen 4. – Nujne storitve na kazenskem podro-čju

»1. Neudeležba na kazenskem področju ni dovo-ljena pri:

a) pomoči pri izvajanju dejanj pri preiskavi inzasegu, na narokih za potrditev aretacije in pri-držanja ter v zvezi z ukrepi za zagotovitev obdol-ženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvenenevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskegapostopka, pri zaslišanjih na podlagi 294. členazakonika o kazenskem postopku, pri pridobivanjudokazov, razen v primerih, ko ni podana nujnost,kot na primer pri kompleksnih izvedenskih ugo-tovitvah, pri razpisu glavne obravnave brez fazepreiskave in pri izvajanju nujnih dejanj na podla-gi 467. člena zakonika o kazenskem postopku terv postopkih in glavnih obravnavah v zvezi z deja-nji, za katera je predvideno zastaranje v časuneudeleževanja, oziroma če so v fazi prelimina-rne preiskave, v 360 dneh, če poteka vsebinsko soje-nje v zadevi, v 180 dneh, če poteka sojenje o zako-nitosti, pa v 90 dneh;

b) postopkih in glavnih obravnavah, v zvezi skaterimi je obdolženec priprt ali zaprt, če obdol-ženec izrecno zahteva, v skladu z določilom pete-ga odstavka 420. člena (uvedenega z zakonom479/1999) zakonika o kazenskem postopku, da sepostopek nadaljuje kljub neudeležbi zagovornika.V tem primeru se izbrani zagovornik ali zagovornikpo uradni dolžnosti ne more nezakonito neudele-žiti in je dolžan zagotoviti izvedbo svoje stroko-vne storitve.«

4 Člen 5 – Nujne storitve na civilnem področju»1. Neudeležba na civilnem področju ni dovo-

ljena v teh postopkih:a) pri začasnih odredbah, v dejanjih v pri-

pravljalnem postopku v skladu z 19. členom ured-be z zakonsko močjo 5/2003, v postopkih v zvezis statusom in sposobnostjo oseb, s preživninami,z osebnim pristopom zakoncev na obravnavo, zaločitev od postelje in mize oziroma za razvezozakonske zveze oziroma v postopkih, ki spreminjajoureditev preživljanja oziroma določajo, komu semladoletna oseba dodeli v varstvo;

b) v zvezi z zatiranjem dejanj v nasprotju s sin-dikalnimi pravili, v fazi pripravljalnega postopkana podlagi 28. člena zakona št. 300/1970 in vpostopkih zaradi individualne ali kolektivne odpo-vedi delovnega razmerja oziroma premestitve inv skadu z določilom uredbe 165/2001 z zakonskomočjo,

c) v sporih, za katere je bila ugotovljena nuj-nost v skladu z drugim odstavkom 92. člena kra-ljevega odloka št. 12/1941 in naslednje spremem-be ter dopolnila,

d) pri objavi ali preklicu stečaja,e) pri potrditvi deložacije, pri prekinitvi izvr-

šitve, pri prekinitvi oziroma preklicu izvršljivostisodnih odločb,

f) v volilnih zadevah.«5 Člen 6 – Nujne storitve na drugih področjih

»1. Neudeležba v upravnih in davčnih zadevahni dovoljena:

a) v postopkih za začasne in nujne odredbe,b) v postopkih na volilnem področju.«

Dopisujte v Vaše glasilo

• o izkušnjah iz neposredneodvetniške prakse,

• objavite svoja mnenja onovih predpisih!


conference – Building Relationshipand Getting Results), ki so jo organi-zirali mediatorji iz Severne Irske in Škot-ske v počastitev 10-letnice mirovnegasporazuma, podpisanega v Belfastu leta1998 (Good Friday Agreement) obpomoči in po zaslugi uspešne media-cije. Ta mirovni sporazum je še vednoeden največjih dosežkov mediacije kotposebnega načina reševanja sporov, zatoje razumljivo, da je bil velik del kon-ference namenjen prav temu dogodku.Priznati moram, da sta bili predstavi-tev in analiza postopkov, ki so bili upo-rabljeni v naporni in tvegani večletnimediaciji, zelo koristni in poučni. Kosem poslušal dva nekdanja smrtnasovražnika, borca na protestantski inkatoliški strani, ki sta bila nekoč v prvihbojnih vrstah in sta več let preživela vječah (unionist kar 16 let!), potem pasta kot udeleženca v pogajanjih in kon-čno kot somediatorja pomagala dose-či sporazum, sem pomisli, da bi takeljudi potrebovali tudi za dosego spo-razuma med partizani in domobrancioziroma njihovimi mentalnimi dediči,ki pri nas vojnega stanja vsaj v duhuše niso opustili.

S problematiko mirovnega sporazumana Severnem Irskem so se ukvarjali tudiglavni uvodničarji konference: MattiAhtisaari, bivši finski predsednik, poga-jalec in mediator v mnogih mednarod-nih sporih (v zadnjem času znan tudikot posebni odposlanec Združenih naro-dov na Kosovu), Dermot Ahern, irskiminister za zunanje zadeve, in oba gla-vna mediatorja v irskem mirovnem pro-cesu, domačin Brendan McAllister inprofesor predmeta Mednarodni miro-vni procesi na univerzi Notre Dame vZDA John Paul Lederach. Vsi so

mediacijo videli kot možnost in priložnostpri graditvi miru v evropskem in tudisvetovnem kontekstu.

Matti Ahtisaari, ki je ustanovitelj indirektor ustanove Crisis Managmentinitiative, je imel po mojem mnenju gledena izkušnje zelo pomemben prispevek,v katerem je predvsem poudaril, da jespore treba razumeti in sprejemati kotizziv za vzpostavitev novih odnosov medljudmi. Povedal je, da je mirovna media-cija lahko uspešna samo, če so za poga-jalsko mizo pravi ljudje, če so media-torji vešči in sposobni in če sporazumvsebuje nujne prvine pravičnosti. Opo-zoril je na pomen urejenih ekonomskihrazmer, ki ohranjajo mir, če so za obestrani zadovoljive, ker se v nasprotnemprimeru konflikt ponovno pojavi naj-kasneje v 5 letih. V mirovni mediacijimora mediator predvsem paziti, da sene obnavlja problem, ki je prvotno pov-zročil spor, in da se v postopku media-cije položijo temelji za spravo med sprti-ma stranema. Nujno je, da mediator igra(po potrebi) več vlog, da je npr. »edu-kator, facilitator, manipulator in eval-vator« , pri čemer velja načelo, da vmirovnem procesu po navadi ni ničdogovorjeno, dokler ni vse dogovorje-no. Na Kosovu mediacija ni uspela, kerpartnerji še niso bili pripravljeni razu-meti svojih interesov, zlasti ena stranni zmogla ne hotela sprejeti rešitve. Sicerje mediacija v mednarodnih sporih zapolitike zelo dobrodošla in jo vladepodpirajo, kajti če ne uspe, so krivimediatorji, če pa uspe, si zasluge pri-lastijo politiki. Na koncu je Ahtisaariopozoril na možnost vzpostavitve tak-šne mediacijske strukture, ki bo Evro-pejcem omogočala, da bodo imeli gla-vno posredovalno vlogo v mirovnihprocesih po svetu.

Mediacija v mirovnemprocesu na Severnem Irskem

Belfastu je, kot rečeno, prav media-cija pomagala, da se je začel prebuja-ti iz večdesetletne otrplosti zaradi voj-nega stanja. Mesto je bilo povsem raz-deljeno, vsaka skupnost je imela svojeobzidano in zastraženo območje, svojobolnišnico, celo vsak svojo avtobusnopostajo. Najprej je bilo treba zagoto-viti »varen prostor« za pogovor in zato motivirati dovolj pomembne ljudi.Te je bilo treba najprej izobraziti v media-cijskih in pogajalskih tehnikah in jihopogumljati, da so naredili potreben,a tvegan (ker so tvegali obsodbo svojestrani) korak k sporazumu. Nujna jebila vzpostavitev dobrih medčloveškihodnosov med nekdaj sprtimi nasprot-


Čla

nki –

prim

erja

ve

Zrazdelitvijo Irske leta 1921 jeBelfast postal prestolnica sever-nega dela otoka, ki je ostal pod

britansko oblastjo. Med drugo svetov -no vojno je bil zbombardiran (uničenaje bila skoraj polovica hiš), najbolj paga je prizadel izbruh nasilja med kato-ličani in protestanti leta 1969, ki je tra-jal naslednjih trideset let. Mirovna poga-janja so se začela v 90. letih in so leta1998 privedla do mirovnega sporazu-ma (Good Friday Agreement = spora-zum na veliki petek), ki traja še danes.Mesto se šele zadnjih nekaj let izvijaiz krča urbane ali gverilske vojne, ki jedivjala med protestanti in katoliki, inse začenja razvijati kot moderno evrop-sko velemesto. Še vedno pa je zaznatihudo razdeljenost in ločenost med repu-blikanci (katoliki) in unionisti (prote-stanti): z zidovi predeljene mestne četr-ti, zaprte ulice, ločena infrastruktura inše vedno slaba komunikacija med skup-nostma. To je bilo nazorno razvidnotudi iz pogovorov z domačini: voznikkombija, katoličan, nam je opisoval rav-nanje angleške vojske v letih najhujšihnemirov (kar je sam doživel kot otrok)enako, kot so nam starejši Slovenci pri-povedovali o ravnanju okupatorjev med2. svetovno vojno v Ljubljani. Napove-dal je, da bo mir zares zavladal šele,ko bodo Irci (namreč katoličani) tudina Sev. Irskem v večini …

Vzpostavljanje razmerja indoseganje rezultatov

To je bilo geslo Evropske media-cijske konference (European mediation

Mediacija v mirovnemprocesu

Poročilo z Evropske mediacijske konference v Belfastu(Severna Irska) od 10. do 12. aprila 20081

Andrej Razdrih

Belfast, prestolnica Severne Irske, ki je del Združenega kraljestva, se jekot mesto razvil na začetku 17. stoletja s prihodom škotskih in angleškihnaseljencev, zlasti vojakov, ki so prišli zatret katoliški upor leta 1641. Svojrazcvet je doživel na prelomu 19. in 20. stoletja, ko je bilo največje mestona Irskem z eno največjih ladjedelniških industrij na svetu. Leta 1911, koso zgradili Titanic, je v ladjedelnicah Belfasta delalo več ko 35 tisoč delav-cev.

1 Več informacij je na voljo na spletni strani kon-ference <www. mediationconference.eu>.


niki, pri čemer je odmik od stališča,da je nasprotnik sovražnik, in ne člo-vek, zelo velik korak naprej. Media-torji so pomagali spremeniti miselnostvodilnih ljudi na obeh straneh. V poga-janjih so bili v ospredju vojaki, zato zasevernoirski sporazum velja ugotovitev:ker ga niso dosegli politiki, so ga spra-vili skupaj borci. Uspešno sklenjenimirovni proces je omogočil, da na S.Irskem traja že tretje obdobje miru, karje kompeksen, težaven in dolgotrajenproces. Glavni cilj ni samo premirjemed sprtima stranema, ampak ustvar-janje pozitivnih odnosov med sprtimaskupnostma.

Pogoj za to pa so ti dejavniki:– izboljšanje gospodarskega položaja

v deželi;– ustrezno izobraževanje, predvsem

mladih;– sprava – celjenje ran (delo z žrtva-

mi, borci, prizadetimi sorodniki ipd.);Vsi govorniki so poudarjali izred-

no vlogo Evropske skupnosti, brez kate-re tako uspešne sklenitve mirovnih poga-janj ne bi bilo.

Sekcije in delavnice Na konferenci so se na sekcijah in

delavnicah obravnavala ta področja inteme.

1. Partnerska mediacija

Družinska mediacija, ki se je prvot-no razvila predvsem na področju raz-vez oz. statusnih sporov, se zdaj postop-no uveljavlja tudi na drugih pod -

področjih, kot so npr. odnosi med star-ši in mladostniki (ne samo stiki in pre-živnine), skrb za starejše člane druži-ne itn. Najnovejša oblika je partnerskamediacija, ki jo poiščejo pari, kadardoživljajo krizo in bi radi medsebojniodnos spremenili, ne pa se razšli, a sene želijo udeleževati partnerske tera-pije. Na delavnici je bilo predstavlje-no, kako se lahko načela in tehnikemediacije uporabljajo tudi pri partner-jih, ki želijo ostati skupaj in izboljša-ti svoj odnos. Prikazana je bila tudirazlika med družinsko in partnerskomediacijo.

2. Notranji ali zunanji mediator zareševanje konfliktov v delovnemokolju

Prikazan je bil položaj v Angliji,kjer pogosto uporabljajo t. i. internemediatorje v delovnem okolju. Ugota-vljale so se prednosti in slabosti upo-rabe internega in eksternega mediator-ja v delovnih sporih, pogovor pa je pote-kal tudi o predsodkih in stereotipih, kiso povezani z mediacijo v delovnemokolju.

3. En mediator ali dva

Namen te delavnice je bil predsta-viti irsko raziskavo o uporabi njihove-ga modela komediacije kot metode vokviru mediacijskega postopka. Pred-stavljene so bile prednosti in nekatereslabosti komediacije (problem pripra-ve, usklajenega delovanja, ocena izved-be), kar vse je pokazala omenjena raz-sikava.

4. Mediacija online

Na delavnici so predstavili različneoblike »spletnega reševanja spora« –od rešitve spora s spletno pošto, upo-rabo za ta namen ustvarjene program-ske opreme do video konferenc in »vir-tualnih sob za mediacijo« . Predstavljeniso bili psihološki in logistični proble-mi v zvezi s spletno komunikacijo.

5. Lokalna mediacija in nesocialnovedenje

Na delavnici so predstavili izkušnjeSeverne Irske in Škotske. V teh deže-lah v mediacijskih postopkih sodeluje-jo politiki, predstavniki lokalnih obla-sti in lokalne skupnosti, hišni upravni-ki in mediji. Mediacija je postavljenana čelo boja proti raznim oblikam aso-cialnega vedenja in je glavna opora pripreventivnem delovanju. V debati se je

zastavilo vprašanje, kaj v bistvu naj bimediacija preprečila. Ali pri tako zasta-vljeni nalogi obstaja nevarnost, da je»usmerjena mediacija« v nasprotju značeli in etiko mediacije? Večina ude-ležencev je bila kritična in je predla-gala, da bi morali spremeniti ali poli-tiko »usmerjenih mediacij« kot sred-stva prevencije ali pa definicijo media-cije.

6. Mediacija in odvetniki:predsodek ali pravi interes?

Ta delavnica je precej obetala, a maloponudila, saj je predavatelj iz Beogra-da opisoval predvsem stanje pravosod-ja v Srbiji.

7. Raziskovanje spora z uporaboumetnosti

V tej nekoliko »eksotični« delav-nici je predavateljica poskušala prika-zati, kako z uporabo preprostih ume-tniških materialov spoznavamo različnevidike sporov. Po njenem mnenju lahkoz uporabo različnih (neverbalnih) nači-nov komunikacije pridemo do razume-vanj in možnosti za rešitev spora, dokaterih drugače ne bi prišli.

8. Mladostniki v sporu: dileme inmožnosti

Udeleženci so obravnavali dileme,omejitve in možnostih, ki so jih spo-znali iz programa mediacije za mla-dostnike iz osmih različnih danskihmest, stare od 12 do 15 let; program jeorganiziralo dansko ministrstvo za social-ne zadeve v sodelovanju z danskim sve-tom za preprečevanje kriminala. Pro-jekt, ki je bil končan leta 2006, je biltemeljito pregledan in ocenjen ter je ponu-dil je veliko uporabnih spoznanj.

9. Supervizija v mediaciji: povezujekvaliteto in prakso

Na delavnici so predstavili raziska-vo Praktična uporaba supervizije vmediaciji, ki je bila izvedena v Ženevileta 2005. Razložili so pomen super-vizije in predstavili model supervizije,ki je primeren za mediacijo.

10. Mediacija in vzpostavitevsocialnega partnerskega odnosa

Agencija Mediacija Severna Irska vželji po vzpostavitvi partnerskih odno-sov pri reševanje napetosti in konflik-tov že deset let sodeluje z organizaci-jami javnega sektorja, lokalno oblastjoin civilno družbo. Prikazan je bil model


Čla

nki –

prim

erja

ve

Med enajstimi slovenskimi udeleženci stabila tudi dva odvetniška kolega: avtor

prispevka in odvetnica MirjanaKranjčevič.


vzpostavitve uspešnih družbenih part-nerskih odnosov pri lokalnem načrto-vanju na Severnem Irskem.

11. Vrstniška mediacija

Na tej delavnici je bila interaktivno(z vprašanji in pripombami udeležen-cev) prikazana vrstniška mediacija v šoli,ki so jo izvedli mladi vrstniški media-torji iz Severne Irske, Republike Irskein Škotske. Izvedeli smo, da se takamediacija na šolah na Severnem Irskemizvrstno obnese in je dobro razvita.

12. Vplivanje na postopek mediacijez metaforami

Na tej delavnici je predavatelj pri-kazoval način uporabe metafor v postop-ku mediacije kot upravljanja sistema kom-pleksnih in adaptivnih odnosov. Pred-stavil je »metaforične okvirje« , ki seobnesejo tako pri preprostih kot kom-pleksnejših sporih. Pojasnil je, kakolahko mediator iz razmišljanja strankein njenega z dejstvi neskladnega (inkon-gruentnega) govora razbere metafore,pri tem pa kot zgled obdelal metaforopotovanja (the journey metaphor), ki joje v pogovoru mogoče hitro zaznati injo lahko mediatorji uporabijo.

13. Mediacijske spretnosti vdelovnem okolju: Severna Irska inNew Jersey

Predavatelji so poudarili pomemb-nost medkulturne izmenjave izkušenj napodročju mediacije, pri čemer so pri-merjali uporabo mediacije v javnih služ-bah v Belfastu in New Jerseyju.

14. Transformativna mediacija(Transformative mediation) vsevernoirskem sporu

Na delavnici so predstavili vlogotransformativne (preoblikovalske) media-cije v severnoirskem kontekstu. Obde-lali smo študijo primera uspešne media-cije. Iz prikazane analize izhaja, da jekombiniranje nauka transformativnemediacije s praktičnimi vidiki reševa-nja sporov zelo primeren model za druž-bo, ki se šele izvija iz konflikta. Edenod zvezdnikov konference je bil prof.John Paul Lederach, utemeljitelj trans-formativne mediacije, ki temelji na tezi,da ni dovolj rešiti samo konflikt medskupnostima, saj je ta izrez širših inglobljih napetosti, ampak je treba pre-oblikovati (transformirati) – družbeni– odnos med sprtima stranema. Vnasprotnem primeru trajne rešitve spora

ne more biti. Vendar je to precej dol-gotrajen proces, saj je tudi sporno raz-merje nastajalo dalj časa, med narodidesetletja in celo stoletja.

Kot je rekel J. P. Lederach: »Preitije treba od želje po hitri rešitvi v trans-formiranje tistih odnosov, katerega posle-dica bosta zmanjšanje nasilja in pove-čanje pravičnosti.« Lederach v mirov-nem procesu priporoča nastop zunanjegamediatorja z avtoriteto, ki prinese pogledod zunaj, ter nove veščine in prijeme,vendar z upoštevanjem lokalnih poga-jalcev. Bolj kot uporaba mediacijskihmodelov je pri mirovni mediaciji pomem-bno, da imaš za mizo prave ljudi, ki jihnjihovo okolje sprejema in upošteva inki so pripravljeni na kompromis in spo-razum. To se je potrdilo tako pri nje-govem delu na Severnem Irskem kot vNikaragvi. Kot rečeno se pri reševanjuspora med skupnostima mediator ne smeusmerjati samo na spor, temveč pred-vsem na spremembo odnosov. Spora-zumi samo odprejo vrata za velike spre-membe.

15. Akademski študij mediacije

V nekaterih delih Evrope mediaci-ja velja za spretnost (craft), ki se je pri-učiš s spretnostnim treningom, osredo-točenim na igranje vlog, temu pa sledisupervizija. V drugih državah pa jemediacija akademski predmet, ki vklju-čuje predavanja in pisanje eseja. Veli-ko univerz danes ponuja magisterski štu-dij s tega področja.

V zvezi s tem se zastavlja cela vrstavprašanj, na katera je skušala odgovo-riti delavnica: kaj se lahko naučimo izštudija »menadžmenta konfliktov« (ure-janja sporov) in reševanja spora? Aliobstajata zadostna izkušnja v praksi ineksaktna analiza raziskave, da bi vide-li, katera je najboljša praksa? Ali mora-jo biti univerzitetni profesorji, ki učijota predmet, izkušeni na tem področjuin celo delujoči mediatorji? Ali morašimeti magisterij, da lahko postanešmediator? Razprava ni dala enoznačnihodgovorov; sam pa dajem praksi pred-nost pred teorijo.

16. Etika, norme in profesionalizem

Evropski parlament bo kmalu spre-jel dolgo pričakovano direktivo o media-ciji. Temeljna kamna novega poklica staetični kodeks in pravila prakse. Večinamediatorjev s podpisom brez razmišljanjasprejme etični kodeks mediatorjev, inšele ko se pri svojem delu sooči z kak-šno etično dilemo, začnejo zares štu-dirati vrednote, predpostavke in nače-

la, ki so zajeta v tem kodeksu. Delav-nica je predstavila vrsto teh dilem innačine, kako jih razrešujejo v Veliki Bri-taniji (npr. prek interneta). Kot pomem-bno se je izkazalo vprašanje profesio-nalizma mediatorjev, kajti ozka skupi-na kvalificiranih profesionalcev lahkoskupnosti koristi manj kot pa več v kraj-šem času »priučenih« , a zavzetih »ama-terjev« , ki se z mediacijo ukvarjajo obredni zaposlitvi.

17. Načini premagovanja nasilja –izkušnje Civil Peace Service

Predstavljeno je bilo delovanja Civil-ne mirovne službe (Civil peace servi-ce – CPS), katere cilj je zmanjševatiali preprečiti nasilje, spodbuditi razu-mevanje in prispevati k trajnemu in pra-vičnemu miru v sodelovanju z lokalni-mi partnerji in konfliktnimi regijami.Zamisel o CPS se je rodila po zadnjivojni v Jugoslaviji, pri čemer se jezastavilo ključno vprašanje, kako bizmanjšali nasilje in izboljšali delovanjecivilnih mirovnih služb, da ne bi bilotreba posegati po vojaški intervenciji.CPS so vključili v okvir razvoja sode-lovanja leta 1999 in se je že razvil vuspešno orodje za vzpostavljanje inohranjenje miru v družbi.

18. Družinska mediacija kotalternativa sodišču

Na delavnici so predstavili na Sever-nem Irskem preskušeni model reševa-nja medstarševskih sporov glede dode-litve in obiskov otrok. Prepričljivo soprikazali, da je ponujeni model media-cije učinkovita alternativa sodišču prireševanju teh sporov. Predstavili sorezultate raziskave iz avgusta 2007, kinedvoumno potrjujejo, da je pri dose-gi trajnega sporazuma mediacija privečini strank veliko uspešnejša od sodiš-ča, pri čemer stranke dokazano prihra-nijo veliko časa, stroškov in živcev.

19. Projekt Napotnica za mediacijo:kako navdušiti stranke nadmediacijo

Mariette Baptist, trenerka in sveto-valka 30 nizozemskim centrom za pra-vno pomoč, je opisala značilnosti pro-jekta Napotnica k mediaciji, ki ga izva-ja center za pravno pomoč s finančnopomočjo nizozemskega ministrstva zapravosodje. Predstavila je potrebne inzahtevane mediacijske spretnosti zapo-slenih v teh centrih in odzive strank,ki jim predlagajo postopek mediacije.Osvetlila je načine, s katerimi je mogo-


Čla

nki –

prim

erja

ve


če spodbuditi državljane in različne deledružbe, da začno uporabljati mediaci-jo in mediacijske spretnosti za izbolj-šanje medosebnih odnosov.

20. Strategije za vzpostavitev»mediacijske družbe: skandinavskaizkušnja

Zelo zanimivo predavanje je imelnorveški mediacijski ekspert Dag Harei-de, ki je odgovorjal na vprašanja, kakonaj mediacija postane prevladujoča meto-da za reševanje sporov, kako organizi-rati mediacijo, da bo spremenila druž-bo v celoti, katere so najboljše metodemediiranja in izobraževanja zanjo terkako zagotoviti denar.

Skandinavske države so se medprvimi začele ukvarjati z mediacijami.Te so v zadnjih 20 letih doživele izre-den razvoj na vseh področjih. Leta2002 se je Nordijski forum za media-cijo in upravljanje sporov (conflictmanagement) lotil ugotavljanja, zakajse nekatere reči obnesejo, nekatere pane. Sledil je štiriletni raziskovalni pro-jekt v petih državah Skandinavije – naNorveškem, Danskem, Švedskem, vIslandiji in na Finskem. Na konferen-cah, seminarjih in delavnicah je sode-lovalo okoli 300 glavnih mediatorjev.Projekt so sponzorirali vlade teh državin zasebni skladi. Koordinator je bilDag Hareide, ki je tudi napisal knjigo:Mediacija konflika – nordijska per-spektiva (Conflict Mediation – A Nor-dic Perspective).

Delavnica nam je prikazala širokouporabnost mediacije v vseh segmen-tih družbe. Pomembna sta prepričanjeo koristnosti mediacij in seveda denarza zagotovitev ustreznih razmer. DagHareide je poudaril, da na Norveškempoteka »tiha revolucija« , saj se državaspreminja v mirovniško družbo z zelorazvito mediacijo na skoraj vseh področ-jih. Norveška kot država brez »impe-rialističnih interesov« sodeluje v kar25 mirovnih projektih po svetu in jetorej vodilna v mirovni mediaciji. Pre-davatelj je poudaril potrebnost media-cije v delovnih organizacijah, kjer konf-likti povzročajo ogromne izgube. Kri-tičen je bil tudi do ustanove ombud-smana kot le še dodatne pritožbeneinštance, ki razdvaja ljudi, namesto dabi jih z mediacijo spravljala.

21. Lokalne delavnice:zmanjševanje negativnegadojemanja (perceptions) mladih

Na tej delavnici so predstavili, kakov lokalnih skupnostih v Angliji upo-

rabljajo skupinske mediacije in med-generacijske delavnice za nedoletne inpolnoletne pri reševanju sporov in težavv zvezi z antisocialnim vedenjem mla-dine. S tem se zmanjšuje število inter-vencijskih klicev na policijo. Na med-generacijskih dnevih se trudijo zmanj-šati negativno dojemanje mladih inzgraditi pozitivne odnose v skupno-stih. Mlade prosijo, naj predstavijosvoje sposobnosti odraslim, npr. napodročju umetniških izdelkov in glas-be.

22. Mediacija v procesu mestneganačrtovanja (Urban planing proces)

Delavnica se je ukvarjala s prime-ri iz Portugalske iz zadnjih 10 letih, kjerso mediacijo vpeljali v zapletene pro-cese odločanja v okviru mestnega načr-tovanja. Prikazano je bilo, kako struk-turirati ustrezen postopek v razmerahkompleksne negotovosti, kadar ljudjenimajo zadostnih in zanesljivih infor-macij, kadar dogovor ni dovolj jasen,kako opredeliti konkreten problem, kakouskladiti mnogoterost vrednot, intere-sov in potreb, kako reševati problem,kadar udeleženci niso enako uspos-obljeni, obenem pa omiliti bojazen ude-ležencev, da na koncu mediacije ne boprišlo do pravične rešitve.

23. Urjenje v samorefleksiji zamediatorje

Namen te delavnice je bilo takšnospremljanje poteka mediacije, ki pove-čuje možnost njenega napredovanja.Poudarili so tri področja: mediacijskespretnosti, teorijo in raziskavo ter raz-voj samozavedanja. Danes večina media-cijskega izobraževanja temelji pred-vsem na urjenju v spretnostih. Po enistrani to dejstvo še povečuje prepadmed teoretiki in delujočimi mediator-ji. A če želimo, da se mediacija inreševanje sporov razvijeta, mediatorjipotrebujejo izobraževanje o samoref-leksiji in njeni uporabi; biti morajoodprti za nove oblike izobraževanja inučenja.

Na delavnici so spodbujali samo-refleksijo mediatorjev o njihovem delu,ki jim omogoča zavestno izbiro najpri-mernejše metode ali prijema za kon-kretno mediacijo.

24. Mediiranje pluralnih sporov(Mediating multi-party disputes)

Na tej delavnici smo se osredoto-čili na teme v sporu več kot dveh stra-ni, ki so pomembne za mediatorje, sve-


Čla

nki –

prim

erja

ve

tovalce in stranke. Obdelali smo pri-pravo, logistiko, kraj postopka, skupinskodinamiko, organiziranje sestankov, časo-vni okvir in časovno razporeditev, kome-diacijo, skupne interese ter vprašanjastrukture in cilja. Delavnica je obse-gala igranje vlog v igrani skupinskimediaciji, in sicer s področja okolje-varstvene mediacije. Temo o klimat-skih spremembah je vodil eden najboljšihangleških mediatorjev John Sturrock,ki se z mediiranjem ukvarja profesio-nalno.

Zame je to bila najzanimivejšadelavnica na konferenci, saj je nazor-no predstavila način dela vrhunskegamediatorja v pluralni mediaciji koteni najzahtevnejših oblik mediacijesploh. Glavna odlika dobre mediaci-je je po mnenju Sturrocka priprava,ki traja bistveno dlje kot sama media-cija. Obsega ločena srečanja z odvet-niki, s strankami in z izvedenci, pričemer je stranke treba natančno sezna-niti s procesnimi vprašanji in smi-slom mediacije. V ta namen Sturrockuporablja posebno diaprojekcijo (slideshow), da lahko navedena vprašanjastranke tudi vizualizirajo. Na začet-ku je treba obdelati tudi čustveneaspekte, nato pa mediacijo izvesti venem ali največ dveh dneh. Pri temse je treba bolj osredotočati na posto-pek kot pa razmišljati o izidu, čepravmora imeti mediator ves čas predočmi tudi celotno sliko.

25. Mediacija v sporu medskupnostima

Tudi ta delavnica se je osredotoči-la na dolgoleten spor med katoliki inprotestanti na Severnem Irskem. Ob ume-vanju vzroka tega spora so predstaviliosnovne spretnosti, ki jih potrebujemediator za ustvarjalno delovanje vkonfliktu med skupnostima. Vaje soobsegale samorefleksijo in natančnorazumevanje mediacije ter metodo ana-liziranja krize, v kateri posreduje media-tor. V drugi vaji so udeleženci spoznaliin vadili spretnosti časovnega usklaje-vanja in ustrezno rabo tehnik ter pre-učevali povezovanje in usklajevanjepostopkov, ki se obnesejo pri razreše-vanju konfliktov. Navajam zanimivovprašanje, ki je bilo postavljeno ude-ležencem: mediatorji so v času poga-janj in mediiranja na S Irskem ugoto-vili, da eden od pogajalcev vsak korakv smeri sporazuma minira z organizi-ranjem bombnega napada na nasprot-no stran. Postavilo se je etično vpra-šanje, kako ga ustaviti oz. kako to pove-dati »njegovim« , ki so bili vsako obli-


ko nepokorščine vajeni kaznovati zeloenostavno – s kroglo. Mediatorji soob izrecni obljubi in zagotovilu upo-rabe nenasilnih metod njegovih nadre-jenih povedali, kdo je »miner« , gaodstranili iz procesa, da so se pogaja-nja lahko nadaljevala.

Kaj smo počeli?

Konference v Belfastu se je udele-žilo prek 400 mediatorjev iz več kot40 držav. Med njimi tudi 11 iz Slove-nije, ki je bila tako ena najštevilčnej-ših udeleženk, zlasti glede na številoprebivalcev. Iz odvetniških vrst sta nalastno pobudo sodelovala odvetnika inmediatorja Mirjana Kranjčevič inAndrej Razdrih. Predsednica Društvamediatorjev, višja sodnica GordanaRistin, je aktivno nastopala v evrop-ski mediacijski organizaciji, ki se jesestala na konferenci. Evropska media-cijska konferenca je bila organiziranadobro, vendar protestantsko skromno,brez razkošja ali nepotrebnega zapra-vljanja denarja. Včasih je bila skrom-nost za naše pojme kar presenetljiva:na voljo je bilo le malo pisnega gra-diva, večina govornikov je predavalabrez pripomočkov, glavno tehničnopomagalo pa je bila »listanka« (flip-chart), ki jo je eden od predavateljevuporabljal kot nekakšen power-point,tako da je na njegov znak pomočnicaobrnila nov list …

Bistveno pa je bilo, da so biligovorniki in vodje delavnic premišljenoizbrani in so odlično opravili svojedelo. Tudi druženje in stiki na konfe-renci so bili intenzivni in zanimivi,pri čemer smo se Slovenci kot ponavadi največ družili med seboj pa spredstavniki drugih držav bivše Jugo-slavije, z Avstrijci, ki so znali slo-vensko in hrvaško, in končno tudi zvsemi drugimi.

Naj sklenem z ugotovitvijo, dasmo udeleženci na konferenci spoz -nali zelo uporabne nove ideje, kijih lahko takoj uporabimo v prak-si, in dobili vpogled v sodobnetrende v mediaciji v Evropi insvetu. Zlasti koristni so bili napot-ki, ki jih je že preskusila praksa,glede tega, kako postati dobermediator, ki ne samo sledi preiz-kušenim vzorcem, ampak upora-blja lastno ustvarjalnost in intui-cijo, in ki zna ljudi pri reševanjusporov in problemov navdušiti zamediacijo.

pride tudi 1176. člen z naslovom Skrbnostpri izpolnjevanju obveznosti, ki dobe-sedno pravi: »Pri izpolnjevanju obvez-nosti iz poklicne dejavnosti se skrbnostocenjuje upoštevajoč naravo dejavno-sti.« 4 Člen 2236 z naslovom Odgovornostpodjemnika pa pravi: »Če storitev zah-teva reševanje posebno težavnih teh-ničnih problemov, podjemnik ne odgo-varja za nastalo škodo razen v prime-ru naklepa ali težke ‘krivde’ « .

Kot že rečeno, nepogodbeno odgo-vornost ureja 2043. člen civilnega zako-nika z naslovom Povrnitev škode zara-di nedopustnega ravnanja, ki se glasi:»Katerokoli dejanje, storjeno naklepnoali iz malomarnosti, ki drugim povzročinedopustno škodo, zavezuje povzročitelja,da jo mora povrniti.«

Judikatura je v preteklosti smatra-la, da je pacient, ki je utrpel škodo zara-di neustreznega zdravljenja, lahko zah-teval povračilo škode od zdravstvene usta-nove na podlagi pogodbenega razmer-ja, medtem ko je bil zdravnik odgovo-ren samo v primeru škode, storjene izmalomarnosti (ali seveda storjene naklep-no). Že pred leti pa se je stališče pra-vne prakse spremenilo v smislu, da jezdravnik odgovoren tudi iz pogodbe-nega razmerja. Med zdravnikom inpacientom namreč pride do »kvalifici-ranega socialnega odnosa« (Contrattosociale qualificato), ki opravičuje apli-ciranje načela, ki ga predvideva citira-ni 1218. člen civilnega zakonika o neiz-polnitvi obveznosti.


Čla

nki –

pri

mer

jave

Pravni viri poklicnezdravniške odgovornosti

V italijanski pravni ureditvi 32. člen1

Ustave opredeljuje pravico do zdravjakot temeljno pravico posameznika, kipredstavlja tudi korist skupnosti. Na tehnačelih sloni tudi pravna ureditev pro-blematike, o kateri je govor. Odgovor-nost zdravnika je posledica neustrez-nega posega v zdravje pacienta. Takoodgovornost urejajo predpisi civilnegazakonika, kazenskega zakonika ter tudipredpisi deontološke narave.

Pogodbena in nepogodbenaodgovornost

Pogodbeno odgovornost ureja 1218.člen2 civilnega zakonika, ki predvi-deva neizpolnitev obveznosti na splošno,medtem ko 2043. člen3 ureja krivd-no ali odškodninsko odgovornost. Priugotavljanju zdravniške odgovornostise aplicirajo poleg 1218. člena tudinačela, ki urejajo obveznosti na področjupoklicne dejavnosti (2229. do 2238.člena civilnega zakonika). V poštev

Zdravniška odgovornostv Italiji dr. Karlo Primožič

Zadnje čase ne mine teden, da Kasacijsko sodišče ne bi izreklo sodbe napodročju odgovornosti zdravnikov in zdravstvenih ustanov, javnih in zaseb-nih. Smo torej priča že skoraj ameriškemu sindromu, ko mora bolnik obsprejemu v bolnišnico pokazati kreditno kartico, ob odpustu iz nje pa senajprej ustavi v odvetniški pisarni nasproti bolnice.

Predvsem v okviru najnovejše sodne prakse v Italiji bomo skušali vpričujočem prispevku s pravnega vidika analizirati pravno naravo razmer-ja med zdravnikom, zdravniško ustanovo in pacientom, posledično nasta-lo odgovornost, tako pogodbeno kot tudi krivdno, ali pa obe, razlike gledevišine odškodnine, dokazno breme ter zastaralne roke.

1 Republika varuje zdravje kot temeljno pravicoposameznika in kot družbeni interes in nepre-možnim zagotavlja brezplačno zdravljenje.Nikogar ni mogoče prisiliti v določeno zdravstvenoobravnavo, razen v primerih, določenih v zako-nu. Zakon v nobenem primeru ne sme prekršitimeja, ki jih postavlja spoštovanje človekove oseb-nosti.2 Člen 1218 – Odgovornost dolžnika»Dolžnik, ki ne izpolni točno obveznosti, je odgo-voren za škodo, če ne dokaže, da je storitev posta-la nemogoča, in sicer ne po njegovi krivdi.«3 Člen 2043 – Povrnitev škode zaradi nedopust-nega ravnanja»Katerokoli dejanje, storjeno naklepno ali iz malo-marnosti, ki drugim povzroči nedopustno škodo,zavezuje storilca, da jo mora povrniti.«

4 Člen 1176 civilnega kodeksa – Skrbnost pri izpol-nitvi obveznosti»Pri izpolnitvi obveznosti mora dolžnik ravnati

s skrbnostjo dobrega gospodarja.Pri izpolnitvi obveznosti strokovnega značaja se

skrbnost ocenjuje glede na naravo opravljenedejavnosti.«


Pred kratkim je namreč Vrhovnosodišče5 na skupnem zasedanju vsehšestih sekcij izreklo: »Odgovornostzdravstvene ustanove je pogodbena, kersprejem pacienta v bolnišnico za hospi-talizacijo ali pa za ambulantni pregledpomeni sklenitev pogodbe; prav takoje tudi obveznost zdravnika, ki je zapo-slen v zdravstveni ustanovi, pogodbe-ne narave, čeprav ne sloni na pogod-bi s pacientom, temveč na ‘socialnemodnosu’ « .

V isti sodbi sodišče ugotavlja, daje odgovornost pogodbena, ne gledena to, ali je klinika zasebna ali javnaustanova.

Tako je na primer Vrhovno sodišče6

menilo, da mora zdravnik kirurg pri izpol-njevanju pogodbene obveznosti iz pokli-cne dejavnosti ravnati, ne samo s skrbnost-jo dobrega gospodarja v smislu prvegaodstavka 1176. člena civilnega zakonika,temveč s skrbnostjo dobrega strokovnja-ka, ki jo predpisuje drugi odstavek iste-ga člena, in sicer mora upoštevati vsapravila stroke in bedeti nad potekom zdra-vljenja tudi po kirurškem posegu.

Pri ugotavljanju odgovornosti sodnapraksa upošteva tudi, ali je primer rutin-ski, in torej zahteva samo zadostno teh-nično znanje. V takem primeru zdrav-nik odgovarja tudi za zaplete, ki nasta-nejo zaradi nižje stopnje krivde.

Kot rečeno, je zdravnikova odgo-vornost lahko bodisi pogodbene bodi-si odškodninske narave. To lahko bistve-no vpliva na višino odškodnine, ki zaje-ma tudi področje nepremoženjske škode.Taka odgovornost sloni na klasičnemnačelu neminem laedere, ki je v bistvurazvito v že citiranem 2043. členu civil-nega zakonika. Pri interpretaciji delikt-ne/krivdne odgovornosti prideta v poševtudi 40.7 (vzročna zveza) in 41. člen8

(konkurenca vzrokov) kazenskega zako-nika. Načela, ki jih vsebujeta, pridejo

v poštev tudi pri ugotavljanju civilneodgovornosti.

Temeljni element pri ocenjevanjuodgovornosti je torej tisti, ki ga pred-videva 1176. člen civilnega zakonika,ki v prvem odstavku pravi tako: »Priizpolnitvi obveznosti mora dolžnik rav-nati s skrbnostjo dobrega gospodarja«(Nell’ adempiere l’ obbligazione il debi-tore deve usare la diligenza del buonpadre di famiglia). V drugem odstav-ku pa zahteva pri poklicni dejavno-sti višjo raven skrbnosti ob upošte-vanju »narave dejavnosti« . Zdravnikje pri svojem delu dolžan opraviti vsetiste storitve, ki so potrebne in ustrezneza dosego namena, torej zdravje pacien-ta oz. dobrina, varovana v ustavi.

Od zdravnika se zahteva ne samoskrbnost dobrega gospodarja (bonuspater familias), ampak skrbnost dobre-ga strokovnjaka, vključno z upošteva-njem njegove specializacije na določenemzdravstvenem področju.

Naj nazadnje še navedem, da sodnapraksa zadnje čase šteje razmerjemed pacientom in zdravstveno usta-novo za avtonomno razmerje, ločenood pravnega razmerja pacient –zdravnik. Razmerje je definirano kotavtonomna in atipična pogodba zobojestranskimi obveznostmi (nekevrste pogodba o »zdravstveni oskrbi«– contratto di assistenza sanitaria), zakatero veljajo določbe citiranega 1218.člena civilnega zakonika. Zato je tudiodgovornost zdravstvene ustanove lahkosamo avtonomna, nevezana na odgo-vornost posameznih operaterjev (zdrav-nikov in drugega osebja, slabe organi-zacije itd.), ker je bolnišnica dolžna zago-toviti vse storitve, ki sodijo v »zdrav-stveno oskrbo« (tako Vrhovno sodiščena zasedanju vseh sekcij, sodba št.9556/2002, sodba št. 577/2008 in druge).

Dokazno breme

Ker je novejša sodna praksa uokvi-rila odgovornost zdravstvene ustanove inodgovornost zdravnika v pogodbeno odgo-vornost (v preteklosti je prevladovalomnenje, da je zdravniška odgovornost lahkosamo krivdna), se tudi s področja pogod-bene odgovornosti uporabljajo in upošte-vajo kriteriji, ki urejajo dokazno bremein ki jih je Vrhovno sodišče na občniseji9 načelno opredelilo tako: »Upošte-vajoč take kriterije, mora pri ugotavlja-nju poklicne odgovornosti zdravnika tožnikdokazati seveda poleg obstoja pogodbev že opisanem smislu ...«

Načelno pravilo, ki velja pri dokaz-nem bremenu v pogodbeni odgovor-nosti, je uzakonjeno v 1218. členu ita-lijanskega civilnega kodeksa, ki določa,da »dolžnik, ki ne izpolni točno obvez-nosti, je odgovoren za škodo, če ne dokaže,da je storitev postala nemogoča, vendarne po njegovi krivdi« . To pomeni, da jepri pogodbeni odgovornosti dokaznobreme obrnjeno glede na splošno pravi-lo, ki pravi, da mora, kdor pravico uve-ljavlja, tudi dokazati dejansko podlagosvoje pravice. Zakon pač domneva, da jeza neizpolnitev pogodbe odgovorendolžnik, in mu nalaga, da dokaže, da doneizpolnitve ni prišlo po njegovi krivdi.

To pravilo pa ne velja vedno. Najsicer navedem, da pozna italijanskadoktrina na področju pogodbenihobligacij klasično delitev (ki velja samoza obligacije, katerih predmet je opra-vljanje dejavnosti) na t. i. obbligazionidi risultato (obveznost uspeha) in obbli-gazioni di mezzi (obveznost do skrbne-ga izvajanja pogodbene dejavnosti). Vprvi se predmet obveznosti ujema sciljem, ki si ga je upnik zastavil (takaje npr. obveznost podjemnika, prevoz-nika). Pri teh obveznostih je sicer neiz-polnitev očitna (prevoznik ni pripeljalblaga, mehanik ni popravil avta) in morazato dolžnik dokazati, da neizpolnitevni pripisati njegovi krivdi. Pri drugiobliki obveznosti pa dolžnik ni v vsa-kem primeru dolžan doseči cilja, ki siga je upnik zastavil, temveč mora skrbnoin strokovno opraviti storitev, ki je potreb-na za dosego cilja. In ker v primeru, dastoritev dolžnika za upnika ni bilauspešna, zgolj dejstvo, da cilj ni bil ure-sničen, ne pomeni, da dolžnik ni izpol-nil svoje obveznosti. Neizpolnitev morazato dokazati upnik. Upnik mora sicerdokazati, da dolžnik ni ravnal s potre-bno skrbnostjo in strokovnostjo. V tokategorijo obveznosti štejemo obvez-nost intelektualnih poklicev, kot so odvet-niki, zdravniki, inženirji ipd.

Pri tem naj dodam še, da italijanskicivilni kodeks posebej ureja obveznostinavadnega podjemnika in podjemnika,ki opravlja intelektualni poklic (odvet-nik, zdravnik ipd.). Za slednjega 2236.člen kodeksa izrecno določa, da neodgovarja za škodo, ko izpolnitev obvez-nosti zahteva rešitev tehničnih proble-mov posebne teže, razen če ni ravnalnaklepno ali s hudo malomarnostjo.

Italijanska sodna praksa je bila pritolmačenju omenjenih pravil in načel v70. letih naklonjena zdravnikom. Delozdravnika je vedno štela kot strokovnovisoko zahtevno. Nato pa je postopnospremenila svoje stališče in se vse bolj


Čla

nki –

pri

mer

jave

5 Vrhovno sodišče, občna seja. 6 Kasacijsko sodišče, III. sekcija, sodba z dne 11.marca 2002, št. 3492.7 Člen 40 kazenskega zakonika – Vzročna zveza

»Nikogar se ne sme kaznovati za dejanja, ki gazakon določa kot kaznivo, če škodni ali nevarnidogodek, od katerega je odvisen obstoj kaznive-ga dejanja, ni posledica njegove storitve ali opu-stitve.

Kdor ne prepreči dogodka, ki bi ga moral pozakonu preprečiti, odgovarja kot storilec.«8 Člen 41 kazenskega zakonika – Konkurenca vzro-kov»Hkratni obstoj predhodnih, sočasnih in pozne-

jših vzrokov, tudi neodvisnih od storitve ali opu-stitve storilca, ne izključuje vzročne zveze med sto-ritvijo ali opustitvijo in posledico.

Poznejši vzroki izključujejo vzročno zvezo takrat,ko so sami povzročili posledico. Če je storitev aliopustitev, ki je bila storjena pred tem, sama po sebikaznivo dejanje, se izreče kazen, ki je določena zato kaznivo dejanje.« 9 Sodba št. 13533 z dne 30. oktobra 2001.


strogo držala pravila iz 1218. člena civil-nega zakonika.

Najprej je sodna praksa narekova-la, da je treba razlikovati med rutin-skimi zdravniškimi posegi in posegi, kiso strokovno zahtevnejši. Medtem komora v zadnjem primeru pacient doka-zati, kateri naj bi bil strokovno prime-ren postopek zdravniškega posega, morazdravnik dokazati strokovno kom-pleksnost oz. visoko težavnost posega.Pri rutinskih posegih pa mora pacientdokazati, da gre za rutinsko naravoposega, zdravnik pa bo moral dokaza-ti, da neuspešen izid posega ne gre pri-pisati njegovi malomarnosti ali nestro-kovnosti.

Če je torej šlo za zdravniški poseglažje izvedbe, katerega posledica jeposlabšanje zdravstvenega stanja pacien-ta, je Kasacijsko sodišče trdilo, da moraoškodovanec dokazati, da sta bila posegali terapija strokovno nezahtevna ter daje prišlo do poslabšanja zdravja, med-tem ko mora zdravnik ponuditi naspro-tni dokaz v smislu, da je škodljiv izidposega pripisati nepredvidenemu alinepredvidljivemu dogodku ali okoliščinioz. posebnemu, že obstoječemu zdrav-stvenemu stanju pacienta, ki ga ni bilomogoče ugotoviti s primerno strokovnoskrbnostjo (v tem smislu sta zelo jasnisodbi Kasacijskega sodišča št. 364 izleta 1997 in 1127 iz leta 1998).

Vsekakor pa se doktrina ni strinjalas tako rešitvijo in je predlagala še koraknaprej, upoštevajoč, da tako stališče oško-dovanca še vedno postavlja v težji doka-zni položaj, ker od njega zahteva, dazagotovi dokaze na področju (medicin-ska stroka), ki ga nasprotna pogodbenastranka obvlada bolje. Gre za uveljavi-tev t. i. načela o bližini dokaza (princi-pio della vicinanza della prova), na pod-lagi katerega mora – v smislu 1218. členacivilnega kodeksa – dokazno bremenositi tista pogodbena stranka, ki jeobveznost izvedla in ki ji je dokaz o pra-vilni izpolnitvi zato »bližji« .

Kasacijsko sodišče je to kritiko spre-jelo in izdelalo novo stališče, na pod-lagi katerega je zaključilo, da morapacient dokazati le obstoj pogodbe terposlabšanje svojega zdravstvenega sta-nja kot posledico neustreznega zdra-vniškega posega (torej tudi vzročnozvezo), medtem ko bo moral zdravnikoz. zdravstvena ustanova dokazati, daje bil poseg izveden skrbno in marlji-vo in da je treba posledice pripisatinepredvidenemu in nepredvidljivemudogodku. Pri tem je Kasacijsko sodiščetrdilo, da razlikovanje med rutinskimin visoko strokovnim posegom ne sme


Čla

nki –

pri

mer

jave

vplivati na dokazno breme, ampak samona ocenjevanje stopnje skrbnosti in stro-kovnosti pri izpolnjevanju zdravniškeobveznosti (Kasacijsko sodišče, sodbašt. 10297 z dne 28. maja 2004).

Toda večja naklonjenost tolmačenjav omilitev dokaznega bremena na stra-ni upnika se pri tem še ni zaključila.Vrhovno sodišče je v zadnjih sodbahvseh združenih sekcij (Sezioni unite),torej na občni seji št. 13533 iz leta2001, št. 15781 iz leta 2005 in nazad-nje še št. 577 z dne 11. januarja 2008,opustilo tradicionalno delitev medobligacijami, katerih predmet je ure-sničitev cilja, in tistimi, katerih pred-met je (skrbna) izvedba storitve. Trdi-lo je, da takšna delitev lahko vplivale na stopnjo odgovornosti, nikakorpa ne sme vplivati na dokazno bremetako, da bi moral pacient dokazatiobstoj pogodbe in poslabšanje svoje-ga zdravstvenega kot posledico neu-streznega ravnanja zdravnika prizdravniškem posegu. Zdravnik bomoral dokazati, da je bil poseg opra-vljen z vso potrebno skrbnostjo instrokovnostjo ter da med posegom inškodljivo posledico ni vzročne zveze.

ZastaranjeSplošni zastaralni rok, ki ga določa

2934. člen civilnega kodeksa, je 10 letin velja za vse terjatve, pri katerih zakonne določa drugačnega zastaralnega roka.Zakon sicer določa krajši, 5-letni zasta-ralni rok za krivdno odgovornost (2947.člen civilnega zakonika). Kot smo ugo-tovili, je odgovornost zdravnika najprejpogodbenega značaja, zato se pri pra-vici do odškodnine uporablja splošni10-letni zastaralni rok. Pri tem pa jetreba upoštevati, da 2059. člen10 civil-nega kodeksa priznava pravico do nepre-moženjske škode samo v primerih, kijih določa zakon. Med te štejemo drugiodstavek 185. člena kazenskega zako-nika, ki določa, da je storilec kaznive-ga dejanja dolžan povrniti premoženj-sko in nepremoženjsko škodo, ki jenastala kot posledica kaznivega deja-nja.

Ker je kaznivo dejanje sočasno tudinedopustno dejanje, posledično temuveljata za premoženjsko in nepre-moženjsko škodo dva različna zasta-ralna roka. Za premoženjsko velja torejzastaralni rok 10 let, medtem ko jezastaralni rok za nepremoženjskoškodo pet let.

10 Člen 2059 – Nepremoženjska škoda»Nepremoženjska škoda se povrne samo v pri-merih, ki jih določa zakon.«

Za posegmoralneavtoritete Društvo državnih tožilcev Slovenije(DDTS) se je 14. maja z odprtimpismom obrnilo na predsednika repu-blike dr. Danila Türka kot na pred-stavnika Republike Slovenije, da ssvojo moralno avtoriteto poseže v spormed dvema neodvisnima vejamaoblasti – sodno in izvršilno – terprepreči njegovo nadaljnje zaostro-vanje, ki dolgoročno državi lahko leškodi.

Razloga za zaskrbljenost sta po nji-hovem mnenju dva: očitno neustreznovrednotenje sodniškega in tožilskegadela v sedanji plačni zakonodaji terodnos izvršne veje oblasti do težav, kis plačno reformo ne le niso bile odpra-vljene, ampak so se tudi na novo poka-zale.

Kot je zapisal predsednik DDTSBoštjan Škrlec, pa razlog za njihovoodločitev, da se obrnejo na predsedni-ka republike, ni toliko v nezadovolj-stvu s sedanjim plačnim sistemom kotpredvsem v pomembnosti narave sporamed sodniki in predstavniki vlade zadržavo kot celoto: »V tem sporu, kismo mu priča v javnosti in ki se pravv teh dneh zaostruje do skrajnih meja,namreč ne gre za običajen spor meddelodajalci in delojemalci ali za spordveh interesnih skupin. V tem sporugre za mnogo hujši konflikt, ki zade-va samo bit pravne države in temelj-na razmerja vsake demokratične družbe.Gre namreč za spor med dvema samo-stojnima vejama oblasti in nadaljnje zao-strovanje tega spora bi utegnilo prine-sti pogubne posledice za delovaje vsehsistemov za zagotavljanje reda in pra-vičnosti v državi.«

Slabo je, če izvršilna veja le v pri-meru zahtev sodne veje oblasti takovztrajno zavrača vsako možnost spre-membe sedanjega stanja, hkrati pa sko-raj vsem drugim skupinam javnihuslužbencev, če so le dovolj odločnepri doseganju svojih zahtev (policisti,cariniki, delavci v državnih organih,šolniki, zdravniki itd.), uspešno ponu-ja najrazličnejše kompromisne predlo-ge za ureditev plač. Še bolj zaskrblju-joče pa je, da minister za javno upra-vo ni pripravljen na vnovična usklaje-vanja in da torej zanika obstoj sporatudi zdaj, ko je očitno, da je stavkasodnikov neizogibna, so v DDTS šezapisali v odprtem pismu.

Irena Vovk


njihovo delovanje usmerjeno k razbre-menitvi sodišča.

Kakšno prihodnost napoveduješ slo-venskemu odvetništvu glede na aktual-ne spremembe ZOdv, odvetniške tari-fe, KZ, ZKP, ZIKS itd.

Če pogledam nazaj, so bila obdob-ja, v katerih se odvetnikom ni pisalodobro. Spomnim se začetne evforije obsprejetju Zakona o združenem delu insodišč združenega dela. Takrat so naveliko razglašali, da je odvetništvo nekajpreživelega, da se bo lahko obdržalo lev neki novi kategoriji pravne pomoči,samoupravljanja ipd.

Trdim, da je prihodnost odvetništvaodvisna samo od nas, od naše kvalite-te in našega ugleda ter tudi od kvali-tetnega in odgovornega delovanja zbor-ničnih organov.

S katerimi poklicnimi skupinami bi seodvetniki lahko povezali pri iskanjupodpore za svoje predloge v Državnemsvetu?

V Državnem svetu se nisem pove-zoval s poklicnimi skupinami. Te ševedno raje delujejo po svoje, čeprav jeravno Državni svet v veliki meri pos-večen njim. Povezoval sem se z tistimidržavnimi svetniki, ki so bili aktivni alivodilni v svojih skupinah. Z njimi semna podlagi osebnih stikov dosegel naj-več.

Ti je delo v Državnem svetu pomagaloali škodovalo pri opravljanju odve-tniške dejavnosti?

Kolega dr. Peter Čeferin mi je nazačetku prvega mandata pojasnil: »V

Državnem svetu se boš veliko naučil.«To je res. Po drugi strani je moje delov odvetniški pisarni trpelo. Kot svetniksem prejemal skoraj enako gradivo kotposlanci in bil vedno pred dilemo, aliboš delal, obvladal področje, ali pa bošna sejah pasiven. Ker sem bil aktiven,sem včasih komaj usklajeval urnik odve-tniške pisarne in Državnega sveta. Polo-žaj državnega svetnika tudi ni bil ugo-den za odvetnika. Velikokrat so me lju-dje spraševali, ali sem sploh še odvet-nik. Ko sem vprašal, zakaj, so mi odgo-vorili, da kot svetnik zaslužim tolikokot poslanec, čemu torej potrebujem šeodvetništvo.

Čeprav smo v poročilu o skupščiniOZS že zapisali tvoje stališče, pa tekljub temu prosim, da podrobnejepojasniš, kaj meniš o odvetniški in kajo sodniški stavki?

Na redni skupščini v Portorožu sempredlagal, da skličemo izredno skup-ščino. To je moj predlog, in ne stavka.Ne strinjam se z napovedano sodniškostavko. Ne spuščam se v zahteve sod-nikov, ker za navedeno nisem pristo-jen. Ne sme se prezreti, da sodnikipredstavljajo tretjo vejo oblasti, kar izra-ža ne samo pristojnost pravice in polo-žaj, ki je nadrejen ostalim, ampak tudidolžnost in obveznosti, ki oblast zave-zujejo. Potem lahko javna podjetja opo-zorijo sodnike, da dokler ne bodo teko-če rešili njihovih zahtevkov, jim ne bodoveč dobavljali elektrike, vode in drugihjavnih storitev. Zanima me, kaj bi bilopotem?

Bi lahko opisal najbolj »vesel« dogo-dek, pa tudi najbolj »grenkega« , kosi še deloval kot državni svetnik?

Zadovoljen sem bil vsakega uspe-ha, ki sem ga dosegel, bodisi s spre-jetjem mojega predloga bodisi predlo-ga, pri katerem sem sodeloval. O »gren-kobi« ne morem govoriti. Mnenja sorazlična, nikoli pa nisem doživel slabeocene svojega dela.

Se morda spomniš kakšne anekdote?

Nekako po letu dni prvega manda-ta me je neki državni svetnik (imenase ne spominjam) vprašal, ali sem odvet-nik. Ko sem želel pojasnilo njegovemuvprašanju, mi je odgovoril: »Kadar pri-deš za govornico, poveš jasno, kratkoin prepričljivo. Zelo rad te poslušam invečkrat me tvoji argumenti prepričajo.«Navedeno mnenje sem štel kot prizna-nje odvetniškemu poklicu pa tudi ose-bno.


Inte

rvju

Kako si kot državni svetnik zastopalnaše poklicne odvetniške interese?

V prvem mandatu sem bil začetnik.Nikogar nisem poznal in sem najprejocenjeval ostale državne svetnike inpotem ustvarjal svoje predloge. Kmalusem opazil, da mi odvetniško znanjeveliko pomaga, in sem aktivno posegalna področja, za katera sem bil pristo-jen. V drugi mandat sem vstopil znabranimi izkušnjami, bil sem velikobolj samozavesten in sem posegel navsako področje, za katero sem menil,da je to potrebno.

Ali lahko komentiraš zadnje dogodkev izvršilni in zakonodajni veji oblasti,ko želijo poseči v samostojnost inneodvisnost odvetništva (pravosodja)na hitro?

Enostavno povedano, odvetniki smogrešni kozli. V sodstvu so ogromni zao-stanki, izvršilna oblast v sodstvo ne moreposeči, zato pa skuša disciplinirati odvet-nike in se tako predstavljati v javnosti,kot da skrbi za zmanjšanje zaostankovin pravno varnost strank. Tožba leži triali več let na sodišču in se zadeva nepremakne. Sodnik ni kriv, ker se mora-jo upoštevati sodni red, narava zadeve,kadrovski problemi in druge težave.Kriv je odvetnik, ki je vložil tožbo ins tem dejanjem obremenil sodišče.Nasprotno so notarji, izvršitelji, stečaj-ni upravitelji »pridni fantje, ker je vse

Odvetniki smo grešnikozli

Pogovarjali smo se z Jožetom Ilcem, odvetnikom in nekdanjim državnim svetnikom

dr. Bojan Kukec

Spoštovani kolega! Najprej se ti zahvaljujem za ustvarjalno vlogo in pri-spevek pri snovanju revije Odvetnik, saj si eden od treh članov, ki smo vuredniškem odboru že od začetka, torej deset let. Pred petimi leti1 si v(dvojnem) intervjuju (z odvetnikom dr. Petrom Čeferinom kot tvojim pred-hodnikom) že odgovoril na nekaj pomembnih vprašanj, ki so pojasnjeva-la, kako odvetnik vidi svojo vlogo kot predstavnik samostojnih poklicev vDržavnem svetu. Prvič si bil izvoljen novembra 1997, drugič pa novembra2002. Mandat se ti je iztekel2 novembra lani, nas pa zanima, kako si doži-vljal ta dva mandata.

1 Glej intervju z dr. Petrom Čeferinom inJožetom Ilcem, Odvetnik, št. 18/2003, str. 4– 7.2 Novi državni svetnik je Mihael Jenčič, odvet-nik iz Maribora.


Zakaj po tvojem mnenju med poslan-ci ni odvetnikov?

Na splošno gledano je za poslancaizvoljen tisti, ki je čim bolj znan v svo-jem okolišu in ga hkrati tudi enotnopodpira vodstvo stranke.

Verjetno si spremljal polemiko odve-tniških kolegov – Danijela Starmanain predsednika OZS Mihe Kozinca – ,in sicer v Odvetniku št. 37/2007, v kate-rem si »mimogrede« omenjen. Kajmeniš o tem?

Kaj sta se pogovarjala odvetnik Star-man in predsednik OZS Kozinc, kdoje komu kaj obljubil in kdo je prelomilobljubo, naj uredita sama dva. Menenaj ne vpletata v njuno »štacuno« .

Kot člana uredniškega odboraOdvetnika te sprašujem, s čim si prireviji zadovoljen, kaj pogrešaš in kajpredlagaš?

Zadovoljen sem, da je revija Odvet-nik zaživela in preživela. Posebno semvesel, ker se spomnim prvih poskusovustanavljanja odvetniške revije, in sicerglasila OZS. Ustvarili smo nekaj številkin potem je glasilo »ugasnilo« . V Odvet-niku si želim čim več strokovnih prispevkov,ostalo naj bo le nujni dodatek, ki ga zah-teva revija stanovske organizacije.

Glede na to, da si spraševalec nadržavnih pravniških izpitih (specialistcivilnega materialnega in procesnegaprava), kaj bi mladim kolegom (odve-tniškim koncipientom) priporočal vzvezi s tem?

Civilno pravo se povezuje z rimskimpravom, avstrijskim ODZ in tako delu-je arhaično. Trdim, da ni tako. Pravo ninastalo leta 1945, leta 1991 ali leta 2004.Civilno pravo se je razvijalo tisočletja.Volja, poslovno delovanje, pravni sub-jekti, odgovornost strank, pravni posel

in pravna oseba so institucije civilnegaprava. To so civilnopravni principi, kise kot temeljna načela uporabljajo v osta-lih panogah zasebnega prava. Izpodbi-janje pravnih dejanj povezujemo s ste-čajem, čeprav je ta pojem poznan inurejen v civilnemu pravu. Danes seomenja korporacijsko pravo kot nekajnovega. Korporacija je poleg skladaosnovna oblika pravne osebe civilnegaprava in kot taka v civilistiki poznana,utemeljena in podrobno obdelana. Pri-znam, da sem po pravnem naziranju tra-dicionalist in s tem nehote zaostajamza sodobnim razvojem, vendar smatram,da civilno pravo tudi danes ni nobena

preživela panoga ali »ne bodi ga treba«v sodobnem pravnem sistemu.

Kaj bi svetoval svojemu nasledniku vDržavnem svetu odvetniku MihaeluJenčiču?

Odvetnik, državni svetnik Mihael Jen-čič je uspel na eni seji z dvema veto-ma. To govori samo zase in nadaljnjihnasvetov ne potrebuje.

Znan si kot privrženec »zelene bra-tovščine, zato me zanima, ali je po tvo-jem mnenju lovska oz. okoljevarstve-na zakonodaja ustrezna?

Lovska zakonodaja se je sprejema-la zelo počasi. Obstajali so številni inte-resi, različne zahteve in zlasti negati-vni predsodki zoper lovce. Če vse toupoštevam, je sedanja rešitev zadovo-ljiva. Pri okoljski zakonodaji je tako,da želimo biti pri sprejemanju predpi-sov bolj papeški kot papež. Pri izvaja-nju predpisov (zlasti inšpekcijskega nad-zora) pa je situacija ravno nasprotna.

Koliko časa boš še nosil odvetniškotogo?

Član OZS sem postal 1. oktobra 1966,in sicer kot pripravnik. Od takrat naprej,razen vojaške službe in študija v Itali-ji, nisem niti ure prebil zunaj odvetni-ške pisarne. Kdaj bom opustil odvetni-štvo, pa ne vem.


Inte

rvju

Jože Ilc in dr. Bojan Kukec.

Delodajalec je pripravil pravilnik, skaterim zaposlene obvešča o dejstvihglede delovanja programske opremeza nadzor internetnega prometa vpodjetju. Zaposleni pa morajo pod-pisati izjavo, s katero se strinjajo, dadelodajalec dovoljuje uporabo ome-njenih tehnologij izključno v službe-ne namene. Ali je tak poseg v komu-nikacijsko zasebnost dopusten?

Pooblaščenec je mnenja, da je vsa-kršno delodajalčevo sistematično nad-zorovanje zasebne elektronske pošte,pa čeprav na delovnih sredstvih, ki solast delodajalca, nedopustno in neza-konito, če delavec o tem ni predhodnoobveščen ali s tem seznanjen, ob tempa mora biti nadzor zakonit in ustavnodopusten.

Če delodajalec ureja uporabo infor-macijskih tehnologij (internet, e-pošta)na takšen način, da dovoljujete upora-bo omenjenih tehnologij izključno vslužbene namene, kot izhaja iz izjave,

ki jo podpišejo zaposleni, in so s temdejstvom nesporno ter jasno seznanjenivsi zaposleni, potem je uporaba takšneopreme manj sporna kot v primeru, dadelodajalec dopušča tudi zasebno raboomenjenih tehnologij oz. storitev inter-neta. Če delodajalec ne dovoljuje upo-rabe svoje opreme v zasebne namene,je tveganje glede posegov v zasebnostob taki uporabi na strani delavca, podpogojem, da je bil o pogojih uporabeslužbenih sredstev jasno, popolno innatančno vnaprej obveščen.

Kljub temu, da je zaposleni vnaprejseznanjen z dejstvom, da lahko upora-blja službena sredstva samo v službenenamene, to delodajalcu ne daje blanketnepravice, da lahko vse povprek izvaja nad-zor nad zaposlenimi, temveč mora strikt-no upoštevati načela sorazmernosti, zako-nitosti in ustavne dopustnosti.

Pripravila: Irena Vovk1 <www.ip-rs.si>

Nadzorovanje zasebne e-pošte s strani delodajalca Neobvezno načelno mnenje Informacijskega pooblaščenca, št. 0712-404/2008/2, 5. maj 20081


Seja, 4. december 2007

1. Tolmačenje odvetniške tarife,vrednosti strankinega dednegadeleža

Odvetnica prosi za tolmačenje OT.Zastopa stranko v zapuščinskem postop-ku, v katerem nastopa kot ena od trehdedinj. V tem postopku je njena stran-ka uveljavljala tudi izločitveni zahte-vek. Zapuščinski postopek se je končalz dednim dogovorom. Pri izdaji raču-na je svoj honorar obračunala na pod-lagi vrednosti celotne zapuščinske mase.Stranka odklanja plačilo računa z ute-meljitvijo, da je upravičena do plačilahonorarja, obračunanega na podlagivrednosti strankinega dednega deleža.

Odvetnik, član upravnega odbora,poda obrazložitev in pojasni, da o temsicer ni mogoče podati gramatikalnerazlage, saj OT tega eksplicitno ne dolo-ča. Podobna je analogija z ZPP, in sicerv primeru, ko je stranka napotena napravdo z izločitvenim zahtevkom in sepunctum obračuna od višine deleža, skaterimi je stranka oz. pooblaščeniodvetnik napoten na pravdo. Ker pa sededni dogovor lahko razglasi kot porav-nava, je odvetnica upravičena do zvi-šanja za 100 odstotkov, skladno s tar.št. 3.b OT. Stališče odvetnika JosipaSeverja je bilo soglasno sprejeto.

Sklep: Odvetnica obračuna honorar na podlagivrednosti strankinega dednega deleža. Kerje bil zapuščinski postopek končan z ded-nim dogovorom, se honorar poviša za 100odstotkov, kot to določa tar. št. 3.b OT.

2. Tolmačenje odvetniške tarife,stroški v nepravdnih zadevah poZZZDR

Odvetnica sprašuje, ali je že obli-kovano stališče glede stroškov v nepravd-

nih zadevah po ZZZDR glede predlo-gov za določitev stikov, odgovora napredlog, zastopanje na naroku (N), vlogemed postopkom, saj tarifa iz leta 2003tovrstnih postopkov ni predvidela, kotje to predvideno denimo za postopkepo ZGD.

Odvetnik, član upravnega odbora, sestrinja, da ima kolegica prav, da ni pose-bej predvideno, saj ob pripravi OT takipostopki niso bili predvideni. Ko bo komi-sija za OT pripravljala spremembe OT,bo treba ta utemeljeni predlog tudiupoštevati. Stroški v nepravdnih zade-vah po ZZZDR glede predlogov zadoločitev stikov, odgovora na predlog,zastopanje na naroku (N) se določajona podlagi tar. št. 23 OT; prvi odstavektar. št. 23 OT določa, da se uporabljatudi v drugih nepravdnih postopkih.

Sklep:Stroški v nepravdnih zadevah po Zako-nu o zakonski zvezi in družinskih raz-merjih (ZZZDR) se določajo na pod-lagi tar. št. 23 OT.

3. Postopki po evropskem nalogu zaprijetje in predajo

Odvetnica sprašuje, ali je v postop-kih po evropskem nalogu za prijetje inpredajo treba uporabiti tar. št. 9 OT.

Sklep: V postopkih po evropskem nalogu zaprijetje in predajo se uporabi tar. št. 9OT.

Seja, 19. december 2007

4. Zavarovanje odvetniške poklicneodgovornosti

Na podlagi 7. točke 28. člena Sta-tuta OZS je upravni odbor Odvetniškezbornice Slovenije na seji 15. januarja

2008 na predlog komisije, sestavljeneiz članov upravnega odbora, sprejelsklep, da se sklene pogodba o zavaro-vanju poklicne odgovornosti odvetni-kov z zavarovalnico Triglav, d. d.

Na podlagi vpisa v imenik odvet-nikov pri OZS je vsak odvetnik avto-matično zavarovan z zavarovalno vsotov višini 150.000 evrov po zavaroval-nem primeru in letnim agregatom300.000 evrov. Letna zavarovalna pre-mija za posameznega odvetnika ob pod-pisu pogodbe znaša 390 evrov + 6,5 od -stotka DPZP. Udeležba posameznegaodvetnika pri vsaki škodi znaša 5 odsto-tkov od priznane odškodnine, vendarne manj kot 1000 evrov.

Zavarovalnica jamči za zavarovalneprimere, do katerih je prišlo pri opra-vljanju registrirane dejavnosti zavaro-vanca v državah članicah Evropske unije.

Posamezni odvetnik lahko sklene zZavarovalnico Triglav, d. d., indivi-dualni dogovor glede odkupa udeležbepri škodi. Zavarovalnica bo odločala ovsakem primeru posebej.

Seja, 15. januar 2008

5. Tolmačenje odvetniške tarife,postopek denacionalizacije, delneodločbe

– Odvetnik prosi (1. točka) za pojas-nilo UO, kako obračunati storitev vdenacionalizacijskih zadevah, kadarse ta rešujejo z delnimi odločbami.Ali kot vrednost obravnavnega pred-meta upoštevati vrednost postavlje-nega (ocenjenega) zahtevka v celo-ti, ali upoštevati vrednost še nerešene-ga zahtevka, ali upoštevati vrednostle tistega zahtevka, ki se dejanskoobravnava in bo predmet kasneje izda-ne odločbe?

– sprašuje tudi (2. točka), kakoobračunati storitev, ko v isti zadevinastopa več vlagateljev, zastopanihpo več pooblaščencih. Ali kot vred-nost obravnavnega predmeta upošte-vati vrednost postavljenega (oce-njenega) zahtevka in vsakemu odnjih obračunati storitev od vredno-sti celotnega zahtevka? Ali kot vred-nost upoštevati tisti del postavlje-nega zahtevka, za katerega se lahkooceni, da bo v kasnejših postopkih(zapuščinskem) pripadel njemu?Odvetnik Josip Sever opredeli pro-

blem pod 1. točko, in sicer, da odvet-nik obračuna tisto, kar trenutno dela,in na podlagi tega izda račun v vred-nosti tega zahtevka, torej se upoštevale vrednost zahtevka v delni odločbi.


Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je

Iz de la UO OZS


Račun se izda v skladu z vrednostjozahtevka, o katerem je bilo odločeno zdelno odločbo. V zvezi z 2. točko jebilo povedano, da ta problematika v tari-fi ni določena, vendar da je upravniodbor zavzel analogno stališče na sejiupravnega odbora z dne 4. decembra2007 v zapuščinski zadevi.

Na podlagi 22. člena OT daje upra-vni odbor pojasnilo.

Sklep: – Odvetniška storitev, ko se ta rešuje

z delnimi odločbami, se obračunakot vrednost obravnavanega pred-meta, in sicer se upošteva vrednostle tistega zahtevka, ki se dejanskoobravnava in bo predmet kasneje izda-ne odločbe.

– V primeru, ko v isti zadevi nasto-pa več vlagateljev, zastopanih po večpooblaščencih, se kot vrednost obrav-navanega predmeta upošteva vred-nost postavljenega (ocenjenega) zah-tevka v celoti.

6. Odgovor ministra za pravosodjev zvezi s povišanjem odvetnišketočke

Odvetnik, član upravnega odbora, jepredlagal, da se pošlje odgovor mini-strstvu za pravosodje, in sicer na mini-strov dopis z dne 23. novembra 2007,v katerem naj OZS sporoči, da se glededviga točke ne more strinjati z obraz-ložitvijo, da tako povišanje vrednosti odve-tniške točke glede inflacijskih posledicne bi pozitivno vplivalo na dostopnostodvetniških storitev širšemu krogu upo-rabnikov ob skoraj hkratnem dvigu točkeza sodne takse zaradi uskladitve z giba-njem stroškov za delo sodišč v soraz-merju z rastjo cen življenjskih potreb-ščin na območju RS (Ur. l. RS, št.98/07). Mnenju odvetnika so se pridružilitudi drugi člani upravnega odbora.

Upravni odbor OZS ugotavlja, daso podani pogoji za spremembo odve-tniške točke, zato je sprejel sklep.

Sklep: Vrednost odvetniške točke se uskladi zrastjo življenjskih potrebščin v RS zaobdobje od zadnjega zvišanja (začetekjulija 2003) do 31. decembra 2007, napodlagi podatka o stopnji inflacije, kise ga pridobi pri Statističnem uradu RS.Ponovno se pošlje sklep ministrstvu zapravosodje. Po podatkih statističnegaurada je stopnja inflacije v obdobju odzačetka julija 2003 do konca decembra2007 znašala 15,9 odstotka. Na podla-gi navedenega upravni odbor OZS meni,da je utemeljen sklep o uskladitvi točke

v OT, in sicer tako, da ta znaša 0,532evra. Opomba: OZS odgovora ministrstva zapravosodje še ni prejela.

Seja, 5. februar 2008

7. Spremembe in dopolnitve zakonao odvetništvu in zakona o odvetniškitarifi

Uvodoma je predsednik OZS MihaKozinc pojasnil, da je zbornica preje-la predlog zakona o odvetniški tarifi23. januarja (ob 16.45) z določenimrokom za podajo pripomb na zakon do6. februarja; 28. januarja (ob 16.30) pa

je prejela še predlog sprememb in dopol-nitev zakona o odvetništvu (ZOdv-B)z rokom za oddajo mnenj in pripombdo 4. februarja. Pravosodno ministrstvoje na prošnjo OZS podaljšalo rok zaodgovor in pripombe do 6. februarja,tj. za dva dni. Predsednik OZS je pove-dal, da je dr. Lovro Šturm na tiskovnikonferenci utemeljil tako kratek rok zargumentom, da so odvetniki vajenihitrega ravnanja.

Varuhinja človekovih pravic je 31.januarja na ministrstvo za pravosodjenaslovila dopis, v katerem ostro zavra-ča, da bi varuh sodeloval v disciplin-skih komisijah, in sicer tako, kot to pred-laga ministrstvo za pravosodje. Varu-hinja se sprašuje, ali bo predlog zako-


Statistika

Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 15. maj 2008

1194 odvetnikov, 123 kandidatov, 440 pripravnikov, 55odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe

Odvetnice/ki– vpisanih 1194 – med njimi 733 odvetnikov in 461 odvetnic– od 1. 3. do 15. 5. 2008 se jih je vpisalo 30 – 9 odvetnikov in 21 odvetnic– izbrisalo pa se je 5 odvetnikov

Odvetniške/i kandidatke/ti– vpisanih 123 – med njimi 38 kandidatov in 85 kandidatk– od 1. 3. do 15. 5. 2008 se jih je vpisalo 17 – 5 kandidatov in 12 kandi-

datk– izbrisalo pa se jih je 25 – 11 kandidatov in 14 kandidatk

Odvetniške/i pripravnice/ki– vpisanih 440 – med njimi 153 pripravnikov in 287 pripravnic– od 1. 3. do 15. 5. 2008 se jih je vpisalo 36 – 9 pripravnikov in 27 pri-

pravnic– izbrisalo pa se jih je 22 – 3 pripravniki in 19 pripravnic

Odvetniške družbe– aktivno posluje 55 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe– na seji 4. 3. 2008 je upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi:Odvetniška družba Simonič in Vrančič o.p., Ljubljana

Imenik tujih odvetnikov – na podlagi 34.b členu zakona o odvetništvu jih je v imenik tujih odvetni-

kov vpisanih 7

Upokojeni odvetniki – 112 upokojenih – 80 odvetnikov in 32 odvetnic

Poslovili so se od nas:

Alojz Senčar, upokojeni odvetnik iz MariboraMarjetica Nosan, upokojena odvetnica iz CeljaBranko Resnik, odvetnik s PtujaDrago Vlah, odvetnik iz Metlike


na deležen kakšne od oblik javne raz-prave, saj ga ni bilo moč zaslediti naspletnih straneh ministrstva. Takšennačin je v nasprotju z zahtevami gledenujnosti sodelovanja strokovne in drugezainteresirane javnosti pri sprejemanjupredpisov. Vključevanje javnosti v spre-jemanje predpisov so v preteklosti pod-prli tudi vlada in poslanci različnihposlanskih skupin. Varuhinja navaja, daZOdv zadeva poleg odvetnikov tudiširši krog državljanov, zato pričakuje,da bo o tem zakonu tudi ustrezna raz-prava. To vključuje primeren čas za raz-pravo, poziv zainteresirani javnosti instrokovnim združenjem ter zagotovitevdialoga oziroma odgovorov na posre-dovane pripombe. V zvezi z disciplin-skimi komisijami varuhinja še navaja,da predlaganim spremembam odločnonasprotujejo, saj ne upoštevajo ustavnevloge varuha človekovih pravic.

Predsednik OZS je strnil do zdajpridobljene pripombe kolegov, ki so jihposredovali po e-pošti in ki kažejo, dabo potreben sklic izredne skupščine.

Po obširni razpravi in obravnavanjupredlogov območnih zborov odvetnikovje UO sprejela te sklepe.

Sklepi: – skliče se izredna skupščina OZS;– izredna skupščina OZS se skliče 15.

februarja v Ljubljani;– posreduje se obvestilo za javnost; – OZS v roku pripravi načelen odgo-

vor na predlog zakona o spremem-bah in dopolnitvah zakona o odve-tništvu ter predlog zakona o odve-tniški tarifi. V odgovoru se navede,da je enotno mnenje vseh članovUO OZS, da postopek sprejemaobeh tekstov ter tudi vsebina nistaprimerna, zato jih v celoti zavrača-mo. Izrazi naj se pripravljenost OZSsodelovati v vseh strokovnih komi-sijah s strokovnimi predlogi, če mini-strstvo čuti potrebo po sprejemunovega zakona;

– predlaga naj se sestanek, na kate-rem bi predstavili svoja stališča;

– posebej je treba poudariti, da OZSne namerava razpravljati o določbi7. člena predloga zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona oodvetništvu, po katerem se odvetniškatarifa določi z zakonom o odvetni-ški tarifi ter VIII. poglavju noveleZOdv, ki bistveno spreminja dolo-čila o disciplinski odgovornosti odvet-nikov, odvetniških pripravnikov inodvetniških kandidatov. Predlog jev tem delu popolnoma nesprejem-ljiv. Pomeni nedopusten poseg vustavno zagotovljeno samostojnostin neodvisnost odvetništva. Odve-tnicam in odvetnikom se v podpi-sovanje posreduje izjava, da podpi-rajo stališče US OZS.


8. Izredna skupščina preklicana

Izredna skupščina, sklicana za 15.februar, je bila s korespondenčno sejoz dne 7. februarja preklicana zaradi teh-nične neizvedljivosti (zasedenost dvo-ran) ter zaradi upoštevanja 13. člena Sta-tuta OZS. Sklep o sklicu izredne skup-ščine OZS ostane v veljavi. Datumizredne skupščine OZS bo določen nak-nadno.


9. Sestanek z varuhinjo človekovihpravic in sestanek na ministrstvu zapravosodje

Predsednik OZS Miha Kozinc jepovedal, da se je sestal z varuhinjo člo-vekovih pravic dr. Zdenko Čebašek –Travnik, ki je povedala, da je sodelo-vanje z zbornico zgledno in da se namzahvaljujejo za to, kar počnemo. Zbor-nici so poslali tudi dopis z dne 13.februarja 2008, v katerem navajajo, daprejema varuh s področja pravosodjapobude in da informacije pogosto zbiratako, da se zanje po telefonu ali na druge

načine neposredno obrača na odvetni-ke, ki zastopajo posameznike v njiho-vih pravnih razmerjih. Ta pomoč odvet-nikov je pomembna, saj jim olajša delo,predvsem pa pomaga ljudem, ki se vstiski obrnejo na varuha. Zato se želi-jo še posebno zahvaliti odvetnikom inpredlagajo, da to sporočilo zbornicaprenese na vse njene člane, hkrati papričakujejo, da lahko na takšno pomočodvetnikov računajo tudi v prihodnje.

Predsednik OZS je poudaril, da sivaruhinja ne želi predlagati disciplin-skih postopkov zoper odvetnike, želijopa si, da bi v primeru, če se nanje obra-čajo ljudje, tem lahko odgovorili, da seti lahko obrnejo na pristojne organe OZS,ter da bi zbornica o končni rešitvi oz.odločitvi v disciplinskem postopku obve-stila varuha človekovih pravic.

Predsednik je nadaljeval s poroči-lom s sestanka, ki so se ga 18. februar-ja udeležili na ministrstvu za pravoso-dje odvetnik, član upravnega odbora,v. d. glavne tajnice in predsednik OZS.Sestanek je potekal tako, da so na pred-log ministra obravnavali predloge spre-memb ZOdv po členih. Predsednik jepravosodnemu ministru dr. Lovru Štur-mu pojasnil, da predstavniki zbornicenimajo pogajalskega mandata na pod-lagi sklepa upravnega odbora in pod-pisa izjave več kot 1000 odvetnic inodvetnikov o že večkrat omenjenih dvehnajbolj spornih točkah, in sicer odve-tniški tarifi in disciplinskih postopkih.

Tik pred začetkom seje upravnegaodbora je zbornica prejela popravljenpredlog ministrstva za pravosodje gledepredlaganih sprememb in dopolnitevzakona o odvetništvu (ZOdv-B), ki pani upošteval niti sprememb in dopol-nitev, o katerih je bilo doseženo sogla-sje na sestanku z dne 18. februarja.

Pripravila: Mateja Humar

* Na marčevski in aprilski seji UO OZSniso bili obravnavani pomembnejši podat-ki za objavo.



ti pristojnosti za določanje cen odvetni-ških storitev« , o odvetnikovi svobodinastopanja in izražanja pred sodiščem, okaznovanju odvetnikov, prepovedi usta-navljanja podružnic odvetniških pisarn teroglaševanju. Ni se ustrašil niti aktualnih(spornih) dogajanj v zvezi z novo odve-tniško zakonodajo, ko je jasno povedalsvoje stališče, da so »argumenti za ZOdvin ZOT premalo prepričljivi« !

Skupščina OZS

Drugi dan je bila skupščina sicer slab-še obiskana kot prvi dan odvetniška šola,ampak ni bila zato nič manj polemičnain konstruktivna. Po običajnih opravilihna takšnem srečanju (poročila o deluzbornice, disciplinskih organov, zaklju-čnem računu, pregledu finančnega poslo-vanja in finančnega načrta za leto 2008– vsi so bili soglasno sprejeti) se je zače-la obravnava osrednje točke dnevnegareda – položaj odvetništva v luči novezakonodaje.

Tema je bila tako razgibana in »vroča« ,da je v razpravi sodelovalo petnajst odvet-nikov, izrečenih pa je bilo obilo kritičnihstališč in pripomb na (najprej) lastno deloin podobo slovenskega odvetništva v jav-nosti, nato pa izražena zaskrbljenost nadkrčenjem ustavnopravno zavarovanih člo-vekovih pravic državljanov, predvsemglede pravice do učinkovitega pravnegavarstva (obrambe), ki se z novo zakono-dajo (tako na področju kazenskega pravakot odvetništva) skrb zbujajoče znižuje.Na koncu so vsi navzoči soglasno pod-prli že pred časom podpisano izjavo 1035slovenskih odvetnikov (glej Odvetnik št.38/2008, str. 18– 21).

Predsednik OZS Miha Kozinc je vporočilu o delu podal kratko kronologi-jo odnosov z ministrstvom za pravosodjeglede nove odvetniške zakonodaje, ki kažena nekolegialen in podcenjujoč odnosslednjega do OZS pri snovanju pomemb-ne zakonodaje z daljnosežnimi posledi-cami za samostojnost in neodvisnost slo-venskega odvetništva. Tudi starosta slo-venski pravnikov dr. Bavcon je na odve-tniški šoli (dan pred skupščino) resigni-

rano ugotavljal, da si »država želi kon-trole (tudi) nad odvetništvom« .

V razpravi so bili udeleženci kriti-čni do najnovejših dogodkov v zvezi sspreminjanjem zakonodaje in poskusaizvršilne oblasti, da si podredi odvetni-štvo. Jože Ilc je predlagal sklic izredneskupščine s pritegnitvijo medijev. Opo-zoril je, da se že od ZOdv/1957 (ko sobila odvetnikom predvidena celo notar-ska javna pooblastila, pridržna pravica zadolgove strank itd.) obseg pristojnostiodvetništva znižuje. Odnos aktualne obla-sti, ki probleme rešuje na plečih odve-tništva, je slikovito izrazil s prispodobo:»Nekoč so za grehe barbarov in gusarjevkristjane vrgli levom, tako zdaj delajo zodvetniki ...«

Odvetnik Krstič je bil kritičen do vlogepreiskovalnega sodnika v novem ZKP terse zavzel za podporo sodnikom, pri čemernaj odvetniki z razumevanjem sprejme-mo njihovo stavko, do katere bo očitnoprišlo. Odvetnik Mlinarič je predlagalodvetniško nepokorščino in medijski pri-tisk, do odvetniške stavke pa je zadržan,ker nismo v službi države.

Odvetnik Bogataj se je zavzel zavečjo vlogo območnih zborov in opozo-ril, da je odvetniška točka že pet let enaka(vse ostalo se je podražilo), kritičen paje bil tudi do neresničnih prikazovanjodvetništva v parlamentu (državni sekre-tar krivi odvetništvo za sodne zaostankena dvanajstih sodiščih, »plemeniti« posla-nec pa opisuje, da je za prvi pravni nasvetplačal trikrat 300 točk, in še to brez raču-na. Premisliti bi bilo treba o nadaljnjemsodelovanju na ex offo in pri brezplačnipravni pomoči.

Odvetnik Škerlj ugotavlja, da je pra-vna država na smrtni postelji. Zavzemase za zaposlitev odvetnika, ki bi se s toproblematiko profesionalno ukvarjal, zastrokovno konferenco ter nato izrednoskupščino. Odvetnica dr. Mayerjeva jebila kritična do nizke udeležbe na skup-ščini, hkrati pa opozorila, da bo ZOT naj-prej škodil predvsem našim strankam,šele nato nam. Odvetnik mag. Zakonj-šek je bil skeptičen do radikalnih ukre-pov (izredna skupščina, stavka) ter razo-čaran nad navzočnostjo. Odvetnik Raz-drih je ocenil, da si izvršilna oblast brezdvoma želi pravosodje (vključno z odve-tništvom) spraviti na kolena. Vodstvo OZSje dalo prevesti stavkovna pravila itali-janskih odvetnikov, tako da nas razmerene bi zalotile nepripravljene, podpreti paje treba slovenske sodnike pri njihovihplačnih prizadevanjih.

Predsednik OZS Miha Kozinc je opo-zoril, da radikalizacija ukrepov odvetni-kov ne sme iti na račun človekovih pra-


Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je

Odvetniška šola

V devetih letih, odkar poteka odve-tniška šola, se je ta izkazala za eneganajboljših načinov in metod izobra-ževanja odvetnikov. Navsezadnje todejstvo potrjuje dobra udeležba, sajse jo je udeležilo več kot 630 sluša-teljev iz vrst odvetnikov, odvetniškihkandidatov in pripravnikov.

Šola se je začela 4. aprila s kazen-skopravnim »paketom« . Dr. Ivan Bele jepredaval o novostih v predlogu novega KZ,dr. Ljubo Bavcon o stališčih do predlo-ga novega KZ, odvetnika mag. EmilZakonjšek in mag. Mitja Jelenič Novakpa o novostih osnutka ZKP. V nadaljeva-nju je mag. Goran Klemenčič predstavildva vidika o prikritih preiskovalnih ukre-pih (nadzor in dostop do telekomunika-cijskih podatkov v skladu z direktivo EUo hrambi podatkov in noveliranim zako-nom o elektronskih komunikacijah ter orazmejitvi prikritih ukrepov tajnega opa-zovanja, delovanja in navideznega odku-pa od klasičnih metod policijskega dela).Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull jegovoril o pravnih sredstvih v prekrškov-nem postopku. Kaj prinaša Zakon o finan-čnem poslovanju, postopkih zaradi insol-ventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)s posebnim poudarkom na osebnem ste-čaju in drugih bistvenih spremembah innovostih, je prikazala dr. Nina Plavšak.Dr. Aleš Galič je predstavil evropskiizvršilni nalog in izvrševanje odločb nacio-nalnih sodišč članic EU – tudi v Slove-niji. Naslednji dan se je začel delovno spredavanjem dr. Andraža Terška o ustav-nopravnem položaju odvetništva.

Teme so bile posrečeno izbrane inše kako aktualne. Najodmevnejša (karje bilo pričakovati) je bila kazenskopra-vna problematika, saj je iz zornega kotaodvetništva tudi najbolj sporna. Referatdr. Plavšakove je naletel na veliko zani-manje. Še večje odobravanje je doživelstrokovno podkovani prispevek dr. Bav-cona, ki je požel močan aplavz. Tudi dr.Teršek se je lotil prave teme. Navzočimje bilo še posebno všeč njegovo pogum-no stališče, da »država ne sme uzurpira-

Izvršilna oblast želiodvetništvo in pravosodje

spraviti na kolena dr. Bojan Kukec


vic (da bi zaradi tega priporniki ostali vzaporu) in da tega ne bo dopustil, doklerje predsednik. Opozoril je na odvetniškenapake (neizdajanje računov, nepravoča-sno nakazovanje odškodnin strankam),pri čemer je bil rezerviran do izredne skup-ščine, zlasti če bo udeležba tako slaba,saj bo javnost (mediji) zagotovo rekla:»Samo toliko se jih strinja, ostali odvet-niki pa ne, saj jih ni bilo na izredno skup-ščino.« Podprl je strokovno srečanje oproblematiki, kamor bi povabili profesorjein medije. Navzočim je razumljivo pred-stavil tudi (časovni) program sprejema obehspornih odvetniških zakonov – novele zako-na o odvetništvu in zakona o odvetniškitarifi (ZOT), ki naj bi se v parlamentuobravnavala na majski seji. Tudi predsednikKozinc je duhovito sklenil zasedanje (ters tem parafraziral resnost trenutka slo-venskega odvetništva) z anekdoto fran-coskega odvetnika, ki je dejal: »Konven-tu prinašam resnico in glavo. Glavo lahkoodvzame, resnica naj ostane!« , nato paje polglasno še dodal: »Na koncu so muodvzeli oboje …«

Odvetnik Kralj je ocenil, da smodoživeli črno lekcijo, in predlagal, naj mini-strstvo obvestimo, da ne bomo uporabljalitarifnega dela novega ZOT, ampak bomoza 99 odstotkov (primerov) storitve zara-čunavali višje – po dogovoru. Odvetni-ca dr. Strobljeva je predlagala, naj skup-ščina pooblasti upravni odbor OZS zanadaljnje aktivnosti. Odvetnik Jenčič paje predlagal le opozorilno stavko oz. njenonapoved kot obliko protesta. Premisliti bibilo treba tudi o internacionalizaciji oz.sprožitvi spora pred mednarodnim sodiš-čem.

Odvetnik dr. Bojan Kukec sem naspro-toval takojšnji radikalizaciji ukrepov sstavko ter opozoril na zahtevne pogojeza zakonitost stavke. Zavzel sem se zaproblemsko (strokovno) konferenco s pri-tegnitvijo profesorjev in medijev ter opo-zoril, da mednarodno sodišče ESČP alisodišče ES v prvi fazi zagotovo ne pri-deta v poštev, saj je treba najprej izrabi-ti procesne predpostavke sodnega varstvapred nacionalnimi sodišči (ustavno sodiš-če je zadnja instanca). Zavezal sem se,da bom v medijih objavil članek o pote-ku in sklepih skupščine (predvsem v Pra-vni praksi), ter se članstvu opravičil, daje revija Odvetnik izšla šele dan pred skup-ščino (na delu je bil »tiskarski« škrat).Odvetnica Bauman-Gašperlinova je deja-la, da se je »pomembno odzvati z meromodrosti in spomniti ljudi, da nas potre-bujejo (kot zdravnike). Ljudje so zaskr-bljeni.«

Odvetnik Koren je pojasnil možno-sti nakupa računalniškega programa za

vse odvetniške pisarne v Sloveniji, na čemerse že dela v okviru posebne komisije priOZS.

Čeprav je bilo iz dvorane slišati šenekaj glasov za razpravo, je delovno pred-sedstvo na skupščini pod vodstvom odvet-nika Kosa ocenilo, da je po štirih urahrazprava izčrpana. Navzočim je v spre-jem predlagalo te sklepe,1 ki so bili sogla-sno tudi potrjeni:1. pozove se Vlado oz. zakonodajalca,

naj umakne predlog sprememb indopolnitev ZOdv2 ter predlog ZOT;

2. o tej problematiki in kazenskopravnizakonodaji se organizira strokovnakonferenca, nanjo pa se povabi javnaobčila in strokovno javnost, profesor-je itd.;

3. slovenski odvetniki podpiramo sod-nike pri njihovih prizadevanjih za spre-membo plačnega sistema;

4. če poziv k umiku nove odvetniške zako-nodaje ne bo upoštevan, se začno pri-prave na neko obliko protesta – vklju-čno z možnostjo stavke – , da se taproblematika internacionalizira (CCBEv Bruslju) ter da se uveljavi vsa pra-vna sredstva pred domačimi in med-narodnimi sodišči;

5. končno besedilo sklepov bo po poobla-stilu skupščine oblikoval upravni odborOZS.Z (ne)uresničevanjem predlaganih skle-

pov bodo sicer prizadeti predvsem drža-vljani (naše stranke) in bo usodno pose-ženo v samostojnost ter neodvisnost slo-venskega odvetništva, ki prav letos praz-nuje 140. obletnico. Naj na koncu seda-nje razmere ponazorim z mislijo dr. PetraČeferina, izrečeno na lanskih dnevih slo-venskih odvetnikov v Zrečah: »Pa se zdajvprašujem: kako je mogoče, da se je dozdaj svobodni in neodvisni odvetniškistan ravno v letu 2008 tako spridil, da jetreba z zakonom urediti tisto, kar je bilo140 let v samoupravni pristojnosti odvet-nikov?« 3

Menim, da bomo morali odvetnikidobro pretehtati, zakaj je udeležba naodvetniški šoli tako visoka, na skupščiniOZS pa nas je bila le desetina (kar seve-da nujno ne pomeni, da obravnavanatematika ni bila zanimiva).


Iz t

ujih

odv

etni

ških

zbo

rnic

Tudi na Hrvaškemoblast posega v

odvetniško tarifo Nekoliko drugačna situacija kot v Slo-veniji je na Hrvaškem. V bistvu (inmerito) pa gre za (poskuse) podobne-ga posega v neodvisnost in samostoj-nost odvetništva kot v Sloveniji.

Na Hrvaškem želijo poseči v spre-membo 18. člena Zakona o odvetništvu tako,da bi zbornica (HOK) le predlagala tari-fo, soglasje pa bi dal hrvaški parlament.Za rešitev tega problema so oblikovali delo-vno skupino, v kateri so bili trije pred-stavniki HOK in tudi ministrstva, ki je taknačin reševanja odklonilo kot nesprejem-ljivega.1 Predsednik HOK utemeljeno opo-zarja, da se samo v demokratičnih drža-vah predpisi sprejemajo na podlagi politi-čnih motivov, medtem ko se v demokrati-čnih državah in kjer gre za vladavino prava,predpisi in zakoni sprejemajo ob pomočiznanosti in stroke. Hrvaški kolegi še poudar-jajo, da zagotovo ni v pristojnosti visoke-ga zakonodajnega organa, da daje soglasje(v Sloveniji naj bi ga celo sprejemal, sic!)o odvetniški tarifi.

V tržnem gospodarstvu in če odvet-niki nimajo popolne ekskluzivitete zasto-panja pred sodišči (kot npr. v Nemčiji),nihče drug ne more odrejati njihovih tarif(podobno tudi ne zdravnikom, zobo-zdravnikom, arhitektom ipd., ki v tržnemgospodarstvu sami določajo svoje tarife).

Na Hrvaškem so ozračje in okolišči-ne nekaj drugačni kot v Sloveniji. Zatopredsednik HOK poudarja,2 da so pred-stavniki sindikatov govorili o stvareh, okaterih ne vedo veliko, ter da gradiva, okaterem govorijo, niso niti prebrali. Pa šetisto, ki so ga, so neresnični in ničvrednizakotni pisunski pamfleti. Sploh pa nisorelevantni podatki društva Iuris Protecta.3

Zato predsednik HOK člane obvešča,da je zbornica o tem (in podobnem) raz-voju dogodkov že obvestila mednarodnazdruženja odvetnikov, IBA, NUA in CCBEv Bruslju. Ob koncu pa še dodaja: »Pre-pričani smo, da bodo omenjene odvetni-ške organizacije hitro ukrepale, da bipodprle prizadevanja HOK po neodvis-nosti hrvaških odvetnikov, kar jim je biloomogočeno celo v mračni dobi komuni-stičnega režima.« 4

Prevedel: dr. B. K.1 Povzeti so po zapiskih avtorja in ne pomenijouradnih sklepov OZS. Več o tem tudi Kukec, B.:Izvršilna oblast želi pravosodje na kolenih, Pravnapraksa, št. 15/2008, str. 31.2 Ob ponovnem glasovanju zaradi veta državne-ga sveta je državni zbor 20. maja 2008 sprejel nove-lo zakona o odvetništvu (zanjo je glasovalo 48poslancev, proti jih je bilo 33). 3 Odvetnik, št. 35/2007, str. 20.

1 Obširneje glej Odvjetnik, št. 26-29/2008 v uvod-niku, Andreis, L.: Riječ predsednika, str. 5.2 Prav tam. 3 V izvirniku: »...je neistiniti i bezvrijedni pamf-let nadripisarske tvrtke Juris Protecta« .4 Andreis, L., uvodnik v Odvjetniku.


pravic in svoboščin, vse bolj izgublja ener-gijo za selekcijo ustavnih pritožb inpobud. Pomembno postaja, da je zade-va »rešena« pa čeprav tako, da se jeUstavno sodišče po kratkem postopkureši. Cenjena postajajo formalistična zavr-ženja, namesto odkrivanja in reševanjapomembnih ustavnopravnih problemov.Nevarnost, da bi prevladalo prepričanje,da se je treba čim več zadev znebiti alivsaj začasno odložiti vsebinsko odloča-nje o njih, ni več le teoretična, temvečpostaja realnost. To seveda ne pomeni,da je akcija čiščenja nepotrebna ali samapo sebi škodljiva. Še zlasti nujna je bilaglede t. i. tipiziranih ustavnih pritožb spodročja cestnoprometnih prekrškov.Pomeni pa, da so tudi pri njej potrebniumirjenost, občutek za mero in zaveda-nje o tem, kaj je temeljno poslanstvo Ustav-nega sodišča, kaj sta njegova funkcija insmisel. Dejstvo je, da se v zadnjemobdobju zmanjšujeta ne le delež, temvečtudi absolutno število zadev, o kakršnihje Ustavno sodišče v zadnjih petnajstihletih iz tedna v teden vztrajno in zavze-to oblikovalo nove, vse zahtevnejše stan-darde varstva človekovih pravic. Zožu-jejo se možnosti za to, da lahko Usta-vno sodišče in vsak njegov sodnik poglo-bljeno obravnavata najbolj protislovneustavnopravne probleme in krivice, kijih vsakodnevno rojevajo življenje, sodnispori in sprejeti predpisi. Ob strmem naraš-čanju števila »rešenih« zadev upadakakovost odločitev. Ni slučajno, da je vtakšnih razmerah ločenih mnenj posa-meznih sodnic in sodnikov vse manj inda praktično izumirajo. Seveda to nisamo posledica omenjenega čiščenja,temveč predvsem preobremenjenosti inzaostankov, ki so se nabirali skozi dolgaleta.

2. Ne ugovarjam pristopu, ki poudar-ja pomen čim hitrejšega reševanja vseh

vlog, ki prihajajo na Ustavno sodišče inzlasti tistih, ki morajo biti zavržene, kerne izpolnjujejo temeljnih procesnih pogo-jev za vsebinsko obravnavo. Opozarjampa, da se Ustavno sodišče ne more zne-biti odgovornosti za to, da se s pre-obremenjenostjo in z zaostanki spopa-da na način, ki bo krepil in ne slabilnjegovo vlogo in ugled kot organa, zadol-ženega za varstvo človekovih pravic insvoboščin in za varovanje ustavnosti.1Ustavno sodišče bo moralo vgraditi vsistem svojega delovanja varovalke, kibodo preprečevale, da bi se skupaj zmanj pomembnimi zadevami znebilitakšnih, ki se nanašajo na kardinalnaustavna vprašanja. Čiščenje manjpomembnih zadev ni samo sebi namen,temveč je smiselno le, če prispeva koblikovanju pogojev in razmer za poglo-bljeno ukvarjanje z najpomembnejšimiustavnopravnimi problemi. Konkreten pri-mer, h kateremu pišem to odklonilnoločeno mnenje, po mojem prepričanjuilustrira to nevarnost. Mislim na odlo-čanje o vlogi dr. Ivana Beleta, s kateroje hkrati vložil ustavno pritožbo in pobu-do za presojo zakona, ki sta bili for-malistično zavrženi, ne da bi bilo o tempredhodno izdelano poročilo in izvede-na poglobljena razprava. Poleg tega negre za zavrženje prezgodnje ustavne pri-tožbe in ustavne pobude, ki bi imelazačasni oziroma odložni učinek (doklerniso izčrpana vsa pravna sredstva), tem-več gre za zavrženje, ki dokončno zapi-ra pobudniku dostop na Ustavno sodiš-če. Pri tem je mogoče predpostavljati,da so se člani senata odločili za takšnoobravnavanje ustavne pritožbe v dobriveri, da ne obstojijo izjemne okolišči-ne, zaradi katerih bi veljalo ustavno pri-tožbo sprejeti v obravnavo. Sam nasprot-no menim, da gre za ustavno pritožbo,ki odpira mnoga resna ustavnopravnavprašanja, za katera ni mogoče trditi (čeuporabim terminologijo sprememb Zako-na o Ustavnem sodišču) niti da nimajohujših posledic za prizadetega niti dane presegajo pomena konkretne zade-ve. Zato poskušam v tem odklonilnemločenem mnenju vsaj nakazati, kateraresna ustavnopravna vprašanja odpira-ta ustavna pritožba in pobuda, ki ju jevložil dr. Ivan Bele. Nočem zavzemati


Ust

avno

sod

išče

RS

Odklonilno ločeno mnenjesodnika dr. Cirila Ribičiča

1. V mesecih po sprejemu spremembin dopolnitev Zakona o Ustavnem sodiš-ču, ki so začele veljati 15. julija 2007,je bilo po hitrem postopku, ne da bi biloglede posamezne od njih izdelano poro-čilo ali izvedena razprava, ter brez obraz-ložitve, zavrženih več tisoč ustavnih pri-tožb in na podoben način tudi precejš-nje število pobud za ustavno presojopredpisov. Gre pretežno za »čiščenje« ,ki je enkratno v tem smislu, da se posku-ša Ustavno sodišče znebiti ogromnegaštevila zadev, s kakršnimi se je v prete-klosti moralo ukvarjati, čeprav si tegane zaslužijo, odslej pa se mu ni trebaveč. Tudi sam se nočem in ne moremznebiti soodgovornosti za tako sprejeteodločitve, za katere sem v veliki večiniprimerov glasoval. Zavedam se namreč,da je bilo takšno »čiščenje« nujno izve-sti potem, ko je Ustavno sodišče za todobilo zakonsko podlago in da brez tega»normalizacija« delovanja Ustavnegasodišča ne bi bila mogoča. V tem loče-nem mnenju zato ne nasprotujem nasplošno takšnemu čiščenju samemu posebi, temveč opozarjam le na to, kakšnenevarnosti lahko skriva. Temeljna nevar-nost je v tem, da se v Ustavnem sodiš-ču spreminjata miselnost in usmeritev,zaradi katere prihaja do zavrženja ustav-nih pritožb in ustavnih pobud, v katerihgre za resne kršitve človekovih pravicali/in ustavnopravno vprašljive zakonskerešitve. V obravnavanem primeru gre pomojem mnenju za oboje. Ko govorim onevarni miselnosti, ki ne bi smela zma-gati pri delovanju Ustavnega sodišča,mislim na naslednje: Namesto, da biUstavno sodišče v ogromnem kupu odpr-tih, visečih zadev kot igle v kupu senaiskalo pomembne in po svojih posledi-cah resne kršitve Ustave ter človekovih

Pravni interesugotovitvene odločbe

Ustavnega sodišča Sklep US RS, št. U-I-303/07 z dne 31. marca 2008

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8.člena Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01,67/02, 2/04, 71/04 in 23/05 – UPB) se zavrže.

Pobudnik nima pravnega interesa, če morebitna ugoditev pobudi ne biprivedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

1 O tem, kako odločno in inovativno se z enako inhujšo preobremenjenostjo spopada ESČP, kateregazaostanki so pred kratkim presegli 100.000 odpr-tih zadev, sem skušal predstaviti Ribičič, C.:Razbremenjevanje ESČP in Ustavnega sodišča,Podjetje in delo, Dnevi slovenskih pravnikov,Ljubljana, 2007, str. 993 in nasl. Vsekakor jezaskrbljujoče, da se sodbe ESČP v Slovenijidosledneje spoštujejo in hitreje izvršujejo kotodločbe Ustavnega sodišča.


apriornih stališč ali odgovarjati na hipo-tetično vprašanje o tem, kako bi se kon-čala vsebinska obravnava te zadeve, tem-več se omejujem v glavnem na argu-mente, zaradi katerih menim, da bi dotakšne vsebinske obravnave pritožbe inpobude moralo priti.

3. Najvišja sodišča po svetu na razli-čne načine opravljajo selekcijo zadev,ki si ne zaslužijo vsebinske obravnave.Najbolj svobodno in skoraj samovoljnolahko to počne Vrhovno sodišče ZDA,bolj omejeno in na podlagi natančnejeizdelanih meril in kriterijev to počnoustavna sodišča evropskih držav inEvropsko sodišče za človekove pravice(v nadaljevanju: ESČP). Prepričan pasem, da nobeden od znanih načinov selek-cioniranja zadev ne bi izločil obravna-vane zadeve. V vsakem od teh siste-mov je selekcija namenjena temu, dase lahko vsebinsko poglobljeno obrav-navajo ravno zadeve, kot je obravnava-na. Ne trdim, da bi dr. Bele lahko uspelna vsakem od vrhovnih sodnih instanc,trdim le, da bi take in podobne zade-ve vsaka od teh instanc vsebinsko obrav-navala in jih ne bi formalistično zavr-gla kot nepomembne.

4. Pri svojem glasovanju in v odklo-nilnih ločenih mnenjih2 ter v člankih3

sem vedno zastopal širok pristop pripriznavanju pravnega interesa. Priznam,da je vsaj deloma takšen moj pristoppresežen, ker je medtem zakonodajalecna pobudo Ustavnega sodišča in podpritiskom strahotne preobremenjenostizožil dostop na Ustavno sodišče in gazavezal k restriktivnejšemu priznavanjupravnega interesa, tako pri pobudah zapresojo predpisov, kot tudi pri ustavnihpritožbah. Kljub temu menim, da je Usta-vno sodišče v obravnavanem primeruravnalo preveč restriktivno, in sicer nele z vidika mojih pogledov na to vpra-šanje, temveč tudi ob upoštevanju doslejzavzetih stališč Ustavnega sodišča in

judikature ESČP. Menim, da gre za odlo-čitvi, ki sta bili sprejeti tudi v naspro-tju z novo zakonsko ureditvijo pravne-ga interesa.4

5. Prav tako sem že večkrat ostal vmanjšini zaradi pozitivnega odnosa, kiga imam do ugotovitvenih odločb Ustav-nega sodišča, tako takrat, ko je šlo zat. i. abstraktno presojo predpisov, kottakrat, ko je šlo za odločanje o ustav-nih pritožbah. Moje mnenje je, da bodougotovitvene odločbe Ustavnega sodiš-ča pridobivale na pomenu, še posebejv primerih, kot je obravnavani. Menim,da v takšnih primerih niso nekakšen izhodv sili, temveč so najprimernejša tehni-ka odločanja Ustavnega sodišča. Mislimna primere, pri katerih pritožnik nemore doseči popolne satisfakcije v temsmislu, da bi lahko ponovno pridobilpravni položaj, kakršnega je imel predkršitvijo njegovih pravic ali bi lahko dose-gel nov pravni položaj, ki ga ni prido-bil zato, ker je prišlo do kršitev njego-vih pravic. Pri tem opozarjam, da jeUstavno sodišče v nekaterih podobnihprimerih pritožnikom že priznavalo pra-vni interes, tako da glede tega ne gresamo za moje vztrajanje pri manjšin-skem stališču, temveč tudi za opozori-lo, da bi Ustavno sodišče v obravnava-nem primeru lahko odločilo drugače tudina podlagi upoštevanja svoje lastne judi-kature. Dovolj bi bilo, da bi ugotovilo,da obstojijo izjemni razlogi za prizna-vanje pravnega interesa, kot je to ugo-

tovilo v nekaterih drugih primerih, okaterih bo govor v nadaljevanju.

6. V Evropi, tako na ravni nacio-nalnih ustavnih sodišč kot na ESČP, pogo-sto naletimo na tovrstne ugotovitvenesodbe. V judikaturi ESČP ugotovitve-ne sodbe celo absolutno prevladujejo,kar izhaja iz njegovega posebnega polo-žaja. Ne gre pa ob tem pozabiti, da tosodišče določa minimalne standarde var-stva človekovih pravic, ki so jih dolžneupoštevati države članice Sveta Evrope.To pomeni, da gredo lahko nacionalnasodišča dlje od ESČP in sprejmejo raz-veljavitvene odločbe, ne smejo pa odre-či pritožnikom tistega minimalnega var-stva, ki jim ga priznava ESČP s svoji-mi ugotovitvenimi sodbami. Tega seustavna sodišča evropskih držav zave-dajo. Naj v zvezi s tem spomnim naodločbo Ustavnega sodišča Slovaške, kije ugotovilo kršitev pritožničinih pra-vic, ker ni bilo realizirano njeno ime-novanje za rektorico in ji je namenilomaterialno pravično zadoščenje, ne dabi kakor koli poseglo v veljavnost ime-novanja novega rektorja.5 Ta primer jepodoben ne le obravnavanemu, temvečtudi tistemu, v katerem je Ustavno sodiš-če Slovenije izjemoma priznalo pravniinteres pobudniku, ki ni bil imenovanza predsednika okrožnega sodišča (odloč-ba v zadevi št. Up– 679/06, sprejeta 10.oktobra 2007). Drugačen, toda za pri-znavanje pravnega interesa posebej zani-miv, je primer sodbe ESČP v zadeviAmuur v. Francija (vloga št. 19776/92),kjer so bili prosilci za azil prisilno pri-držani na mednarodnem delu letališčaOrly v Parizu 20 dni v marcu 1992,medtem ko je bila sodba, ki je ugoto-vila kršitev prvega odstavka 5. členaEvropske konvencije o varstvu člove-kovih pravic in temeljnih svoboščin (vnadaljevanju EKČP) sprejeta štiri letakasneje, 20. maja 1996. ESČP se ni posta-vilo na stališče, da so pritožniki, ki sože zdavnaj zapustili Francijo, izgubilipravni interes, temveč jim je z ugoto-vitveno odločbo dalo moralno zadoš-čenje in prisodilo poravnavo stroškov vzvezi s sojenjem. V zvezi s tem veljaomeniti, da tudi Ustavno sodišče pre-soja \ nežive priporne sklepe in spreje-ma o njih ugotovitvene odločbe, ven-dar praviloma samo takrat, ko gre zakršitev 19. člena Ustave.

7. Zakaj je v primerih, kot je obrav-navani, smiselno sprejeti širši pristop glede


Ust

avno

sod

išče

RS

2 S tem vprašanjem sem se ukvarjal še posebej,ko sem nasprotoval stališču Ustavnega sodišča,da zasebni in subsidiarni tožilci niso upravičeneosebe za vlaganje ustavnih pritožb, in v zadevah,v katerih je po mojem mnenju Ustavno sodiščepreozko razlagalo ustavno določbo, ki se glasi:»Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, čeizkaže svoj pravni interes.« (prvi odstavek 162.člena). Ta določba Ustave s spremembo Zakonao Ustavnem sodišču ni bila in ni mogla bitiodpravljena. Zato je ustavnopravno sporno, kadarUstavno sodišče izredno restriktivno priznavapravni interes in ne upošteva očitne namere usta-vodajalca, da široko priznava možnost vlagati usta-vne pobude.3 Prim. Dostop na Ustavno sodišče in priznava-nje pravnega interesa, v Ribičič, C.: Evropskopravo človekovih pravic, Izbrana poglavja, Pravnafakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 2007, str.263– 284.

4 Še preden se je začela uporabljati nova zako-nodaja sem ostal osamljen v zvezi s priznavanjempravnega interesa slovenskega državljana (zade-va št. U-I-14/06), ki je bil predan drugi državiEvropske unije, čeprav so bili tisti, ki so o preda-ji odločali, obveščeni, da Ustavno sodišče vodipostopek ustavnosodne presoje predpisov, napodlagi katerih naj bi bil predan Italiji. Na ta načinje bilo od drugih organov, ki so odločali o pre-daji pobudnika, odvisno, ali bo le-temu Ustavnosodišče še priznavalo pravni interes ali ne. Takšneodločitve lahko spodbujajo tiste, ki želijo prepre-čiti obravnavo neke pobude ali pritožbe naUstavnem sodišču, da hitro in brezkompromisnopreprečijo možnost vzpostavitve prejšnjega stanja,v tem primeru stanja, ki bi omogočalo Ustavnemusodišču, da prepreči izročitev pobudnika drugidržavi. Če bi oboji, tako organi, ki odločajo o pre-daji, kot Ustavno sodišče, v prihodnje vztrajali prienaki praksi, sploh nikoli ne bi moglo priti do tega,da bi pobudnik izkazoval pravni interes. Res paje, da lahko v podobnem prihodnjem primeruUstavno sodišče zadrži predajo pobudnika, česarv citiranem primeru ni storilo, ker se je očitno zana-šalo na to, da bodo pristojni organi počakali s pre-dajo do sprejema odločitve Ustavnega sodišča. Intako se je Ustavno sodišče izognilo, da bi vsebin-sko obravnavalo izjemno zanimiva in težka usta-vnopravna vprašanja, povezana z predajo lastnihdržavljanov drugim državam članicam Evropskeunije, kar so v zadnjih letih obravnavala ustavnasodišča v Poljski, Nemčiji, Češki, na Cipru in dru-god (več o tem Ribičič, C.: Položaj slovenske usta-ve po vključitvi v EU, Pravna praksa, št. 29-30/2006, priloga, str. II).

5 Več o tem v mojem odklonilnem ločenem mne-nju v zadevi št. Up-29/05 z dne 28. novembra 2006in v Ribičič, C.: Ločena mnenja in varstvo člove-kovih pravic, Pravna praksa, št. 42/2006, prilo-ga, op. 9.


priznavanja pravnega interesa in upo-rabiti možnost sprejema ugotovitveneodločbe? Veliko razlogov govori temuv prid. Nesprejemljivo je prepričanje,da takrat, kadar pritožnik ne more dose-či polne satisfakcije, tudi do delne niupravičen! V obravnavanem primeru topomeni, da zato, ker ustavni pritožnikzaradi starosti ne more več opravljatifunkcije vrhovnega sodnika, tudi nimapravnega interesa za to, da Ustavnosodišče ugotovi kršitev njegovih pravic.Stališče ni logično, ni sprejemljivo, pred-vsem pa ni združljivo z načelom pra-vičnosti. Nobenega prepričljivega argu-menta ne vidim za stališče, da za tiste-ga, ki mu ni mogoče zagotoviti popol-nega nadomestila zaradi kršitev njego-vih pravic, ne pride v poštev niti delnapoprava krivic, ki jo omogoča ugoto-vitvena odločba Ustavnega sodišča. Čenekdo ni mogel in nikoli ne bo mogelponovno postati sodnik, kot to velja vobravnavanem primeru, to še ne pome-ni, da mu ni smiselno zagotoviti vsajdelnega moralnega in materialnega zadoš-čenja. Ali tako zadoščenje res ne spre-minja njegovega pravnega položaja? ČeUstavno sodišče ustavno pritožbo inpobudo zavrže, je pritožnik izgubil šezadnjo sodno bitko v okviru slovenskegasodnega sistema. Če z ugotovitvenoodločbo ugotovi kršitev njegovih člo-vekovih pravic, pa je pritožnik uspel,zmagal v sporu pred Ustavnim sodiš-čem. To mu ne more prinesti izvolitveza sodnika, lahko pa predstavlja delnomoralno in materialno zadoščenje zara-di kršitev pravic, ki so mu bile pov-zročene in so mu izvolitev preprečile.

8. Dr. Bele se z ustavno pritožbo inpobudo ni obrnil na Ustavno sodiščezato, da bi bil izvoljen za vrhovnegasodnika, temveč zato, da bi Ustavnosodišče ugotovilo, da se mu je zgodi-la krivica, torej, da je prišlo do pro-tiustavnega posega v njegove pravicein to na podlagi protiustavnega pred-pisa, ki ga izpodbija. Sklicevanje na to,da nima pravnega interesa zato, ker jemed dolgotrajnimi sodnimi postopkidopolnil 70 let, je nesprejemljivo. Jepodobno, kot če bi oporekali nekomu,ki je izgubil roko, pravico da si priza-deva za to, da dobi umetno protezo in/aliinvalidnino, ker ni več mogoča vzpo-stavitev prejšnjega stanja. Ali če bi svoj-cem umrlega oporekali pravni intereszato, ker ga ni mogoče obuditi odmrtvih. Da slednja primerjava ni priv-lečena za lase ali pretirana, kaže zade-va Šilih v. Slovenija pred ESČP (pri-tožba št. 71463/01), v kateri Ustavnosodišče ni priznalo subsidiarnima tožil-

cema, ki sta starša umrlega, pravice doustavne pritožbe, medtem ko je ESČP27. junija 2007 ugotovilo kršitev nju-nih konvencijskih pravic (ker ni bila opra-vljena učinkovita preiskava okoliščin, vkaterih je njun sin umrl zaradi dom-nevne zdravniške napake).6

9. Druga pomembna pozitivna posle-dica ugotovitvene odločbe se nanaša nausmerjanje sodne prakse v prihodnjih pod-obnih zadevah. Pri tem nosi naslednjepomembno sporočilo: Ustavno sodiščev prihodnje ne bo spregledalo kršitev člo-vekovih pravic, pa čeprav bo tisti, ki jihje storil, skušal preprečiti možnost vrni-tve v prejšnje stanje ali pa bo do tegaprišlo zaradi zavlačevanja sodnih in dru-gih postopkov. Kršitelji morajo vedeti,da kršitev pravic, vsebinskih in proces-nih, in preprečevanje vzpostavitve prejš-njega stanja, ne bo več nagrajeno z zavr-ženjem ustavne pritožbe. V nasprotnemprimeru daje Ustavno sodišče potuho invnaprejšnjo odvezo vsem, ki so se naneustaven način znebili nosilca nekefunkcije ali kandidata zanjo in se pri temtako ali drugače zavarovali, da vrnitev vprejšnje stanje ni več mogoča.

10. V načelu bi bilo treba odloči-tev Sodnega sveta razveljaviti oziromaodpraviti (odpravo predlaga tudi dr.Bele), če bi Ustavno sodišče po vse-binski obravnavi ugotovilo, da je pri-šlo do kršitev pravic. V takšnem pri-meru seveda ne bi bilo smiselno vrni-ti zadeve v ponovno odločanje Sodne-mu svetu, ker bi le-ta ali pa Državnizbor ugotovil, da dr. Beleta zaradi dose-žene starosti 70 let ni več smiselno izvo-liti za vrhovnega sodnika. Zato je mordabolj smiselno v takšnih primerih upo-rabiti ugotovitveno odločbo, razvelja-vitev oz. odpravo akta pa samo v pri-meru, če bi želelo Ustavno sodiščeposebej odločno podčrtati neustavnostsprejete odločitve ali/in neustavnostpredpisov, na katerih je bila utemelje-na. Za razveljavitev (ne da bi zadevovrnilo v ponovno odločanje) se je Usta-

vno sodišče odločilo v zadevi Jakše, zugotovitvijo kršitve pravic pa se je zado-voljilo v zadevi Zalar, ki ju obravna-vam v nadaljevanju.

11. … Dr. Ivan Bele, ki je sicer izred-ni profesor za kazensko pravo,7 je sku-paj vložil ustavno pritožbo in pobudov vlogi, ki nosi naslov »Ustavna prito-žba s pobudo za presojo skladnostizakona z Ustavo« , Ustavno sodišče paju je obravnavalo in zavrglo ločeno. Upra-vni senat Ustavnega sodišča je ustavnopritožbo zavrgel na kratko, z beseda-mi: »Senat Ustavnega sodišča je usta-vno pritožbo zavrgel, ker pritožnik nimapravnega interesa za odločitev o usta-vni pritožbi.« Uporabljena je bila fraza,povsem enaka, kot v zelo številnih dru-gih in drugačnih primerih. Iz odločitvetako ni razvidno iz katerih razlogov jesenat ocenil, da pritožnik nima prav-nega interesa. Bržkone mu ga Ustavnosodišče ni pripravljeno priznati zato, kerje presegel zgornjo starostno mejo zavrhovnega sodnika in tako ne bi večmogel biti izvoljen na to funkcijo, ozi-roma, če bi bil izvoljen, je ne bi mogelopravljati. Pri senatni odločitvi nisemsodeloval in nisem mogel vplivati nanjo,ker takšne odločitve po uveljavitvi spre-memb in dopolnitev Zakona o Ustav-nem sodišču ne gredo več v kroženjein presojo sodnikom, ki niso člani sena-ta. Poleg tega je bila senatna odločitevsprejeta prej, preden je bila obravnavapobude uvrščena na sejo Ustavnegasodišča. Po mojem mnenju je obrav-navana zadeva terjala drugačno proce-duro: najprej obravnavo pobude na sejiUstavnega sodišča. Le tako odločanjeo ustavni pritožbi ne bi prejudiciraloodločanja Ustavnega sodišča o pobudi.Tako pa je bilo Ustavno sodišče s pred-hodno odločitvijo senata o ustavni pri-tožbi potisnjeno v situacijo, da je senatz odločitvijo o ustavni pritožbi one-mogočil ali vsaj močno otežil vsebin-sko odločanje Ustavnega sodišča o pobu-di. Ne gre za to, da bi sodnikom, ki soodločali o ustavni pritožbi karkoli oči-tal, opozarjam le, da nova normativnaureditev in praksa vključujeta sistem-sko slabost, ko sodniki, ki se zavze-majo za izjemno obravnavo neke usta-vne pobude, o tem ne morejo pravoča-sno, še pred zavrženjem ustavne pri-tožbe, povedati svojega mnenja. Menim,da bi bilo treba v izjemnih primerihomogočiti obravnavo pobude tudi, čeje bila ustavna pritožba zavržena, zla-


Ust

avno

sod

išče

RS

6 Dne 2. aprila 2007 sem poslušal javno obravnavov tej zadevi pred Velikim senatom ESČP (Slovenijaje uspela z zahtevo, da o zadevi odloča Veliki senat).Pretresljivo pričanje matere umrlega o tem, kakoje bilo njej in njeni družini uničeno življenje potem in zaradi tega, ker je terjala preiskavo vzro-kov smrti svojega sina, najbolj prepričljivo kažena velik in upravičen interes pobudnikov, da sodiš-če ugotovi kršitev njunih človekovih pravic. Pravnamnenja so se na obravnavi kresala glede vpraša-nja pristojnosti ESČP, ker je smrt nastopila pred15. leti, še preden je v Sloveniji EKČP stopila vveljavo; nihče pa ni poskušal dokazovati, da se zugotovitveno sodbo ESČP pravni položaj pobud-nikov ne bi mogel izboljšati. In če je temu tako, jeočitno, da bi bilo bolj smiselno, da o takšni dom-nevni kršitvi ustavnih oz. konvencijskih pravicodloča slovensko Ustavno sodišče in ne ESČP.

7 Ustavno sodišče večkrat citira njegova stroko-vna stališča v obrazložitvi svojih odločb, kar jeomejeno na ozek krog priznanih znanstvenikov inpravnih strokovnjakov.


sti takrat, ko gre za posebej pomem-bno ustavno-pravno vprašanje ali zaizpolnjevanje mednarodno prevzetihobveznosti Slovenije. Takšen je tudiobravnavani primer.

12. Naj omenim dva novejša pri-mera, v katerih je Ustavno sodišče pri-znalo pravni interes pobudniku in ugo-tovilo kršitev njegovih ustavnih pravic,čeprav pobudnik ni mogel (več) dose-či, da bi bil izvoljen na določeno funk-cijo. Prvi takšen primer je primer razre-šitve sodnika Računskega sodišča Mar-tina Jakšeta (odločba v zadevi št. Up-600/04). Ustavno sodišče je 23. avgu-sta 2006 razveljavilo odločitve rednihsodišč in ugotovilo, da je bila razreši-tev člana Računskega sodišča v nesklad-ju z Ustavo, ker ni bila začeta na pred-log Predsednika republike kot predla-gatelja kandidatov za člane tega sodiš-ča. Kadar Ustavno sodišče razveljavisodbe rednih sodišč, ponavadi vrnezadevo v ponovno odločanje. Iz obraz-ložitve odločbe je razvidno, zakaj Usta-vno sodišče ni vrnilo zadeve v pono-vno odločanje, temveč se je omejilo naugotovitev neskladja akta, s katerim jebil pritožnik razrešen, z Ustavo: »Odpra-va odloka bi imela za posledico vzpo-stavitev stanja, kakršno je bilo pred nje-govo izdajo. Vzpostavitev takšnega sta-nja pa zaradi spremembe zakona, ki urejaRačunsko sodišče, in reorganizacijeRačunskega sodišča, ni mogoča. Ker vprimeru, kakršen je obravnavani, Vrho-vno sodišče nima zakonske podlage zaizdajo ugotovitvene sodbe, Ustavnosodišče kljub razveljavitvi izpodbijanihsodb ni ravnalo po določbi prvegaodstavka 59. člena ZUstS, po kateri vprimeru razveljavitve sodne odločbezadevo vrne pristojnemu sodišču v novoodločanje, temveč je ob uporabi določb47. člena v zvezi z 49. členom ZUstSsámo ugotovilo, da je bil Odlok vneskladju z Ustavo.« Ta in takšne odlo-čitve Ustavnega sodišča so po mojemmnenju skladne z njegovim poslan-stvom pri varovanju ustavnosti in var-stvu človekovih pravic za razliko od odlo-čitev, sprejetih v zvezi z ustavno pri-tožbo in pobudo dr. Beleta.

13. Za podobno izjemno priznava-nje pravnega interesa se je Ustavnosodišče odločilo tudi v primeru usta-vne pritožbe, ki jo je sprožil Aleš Zalarin o kateri je odločalo 10. oktobra 2007(odločba v zadevi št. Up-679/06). Greza pritožnika, ki je neuspešno kandi-diral za predsednika Okrožnega sodiš-ča, ker ga Minister za pravosodje na tofunkcijo ni hotel imenovati, čeprav gaje kot edinega kandidata predlagal Sodni

svet. Ustavno sodišče je najprej zadr-žalo postopek za imenovanje, kasnejepa je izrecno dopustilo, da je prišlo doponovnega razpisa in imenovanja nove-ga predsednika tega sodišča, še predenje bilo odločeno o ustavni pritožbi.Kljub temu, da pritožnik ni več mogelpostati predsednik sodišča, mu je Usta-vno sodišče priznalo pravni interes insprejelo ugotovitveno odločbo, s kate-ro je ugotovilo kršitev pravice do nepri-stranskega sodišča. Takole je Ustavnosodišče obrazložilo posebne okolišči-ne, zaradi katerih je pritožniku prizna-lo pravni interes: »Čeprav je v času izda-je te odločbe mesto predsednika Okrož-nega sodišča že zasedeno, se Ustavnosodišče zaradi specifičnih okoliščinobravnavanega primera ni odločilo zazavrženje ustavne pritožbe, med dru-gim tudi zato, ker je v sklepu z dne 18.1. 2007, s katerim je odločilo o pred-logu za zadržanje, glede na vlogo pred-sednika sodišča, dalo prednost nemo-tenemu izvajanju sodne oblasti, s čimerje omogočilo imenovanje novega pred-sednika sodišča. Zato se je Ustavno sodiš-če odločilo, da bo presojalo, ali so bilev postopku pred Vrhovnim sodiščempritožniku kršene človekove pravice insvoboščine…« Ustavno sodišče je ugo-tovilo kršitev pravice do nepristranske-ga sodišča, ker je v senatu Vrhovnegasodišča, ki je odločal o pritožnikovemsporu, sodil vrhovni sodnik, ki je bil vjavnem sporu s pritožnikom. Ustavnosodišče je ugotovilo, da so okoliščinekonkretnega primera »takšne, da prirazumnem človeku vzbujajo resen dvomv nepristranskost vrhovnega sodnika, ozi-roma takšne, da dopuščajo dvom vnepristranskost sodišča, ne le v očehpritožnika, temveč tudi objektivno. Vrho-vni sodnik oziroma članici pritožbene-ga senata, ki sta bili z navedenimi oko-liščinami seznanjeni, bi lahko predla-gali njegovo (svojo) izločitev, s čimerbi v obravnavanem primeru lahko zago-tovili videz nepristranskosti sojenja,vendar tega niso storili. Iz navedenegaizhaja, da sodišče ni zagotovilo videzanepristranskosti sojenja, kar pomeni, dasodišče v konkretnem primeru ni zado-stilo zahtevam, ki zanj izvirajo iz pra-vice do nepristranskega sojenja. Gledena navedeno je bila pritožniku z izpod-bijano sodbo kršena pravica iz prvegaodstavka 23. člena Ustave.« Ustavnosodišče se v primeru Zalar ni odločiloza eno od dveh skrajnih možnosti, kista se ponujali (zadržanje in razvelja-vitev ali zavrnitev ustavne pritožbe), tem-več za kompromisno odločitev, ki pri-tožniku sicer ni zagotovila imenovanja

za predsednika sodišča, dobil pa jemoralno zadoščenje v obliki ugotovit-vene odločbe o kršitvi njegovih pravic.Za takšen kompromis sem glasoval tudisam v prepričanju, da predstavlja enegaod še sprejemljivih ustavno-pravnihizhodov iz zapletene pravne situacije,ki jo je povzročil spopad dveh visokihdržavnih funkcionarjev, odgovornih zadelovanje pravosodja.

14. Menim, da bi lahko in bi mora-lo Ustavno sodišče tudi v obravnava-nem primeru ravnati podobno, kot jeravnalo v navedenih dveh izjemnih pri-merih.8 Vsekakor pa bi veljalo pred odlo-čitvijo omogočiti vsem ustavnim sod-nicam in sodnikom, da se izrečejo otem vprašanju, in ne brez takšne raz-prave odločiti o zavrženju v senatuUstavnega sodišča.

15. Naj omenim še odločbo v zade-vi št. U-I-172/94, s katero je Ustavnosodišče 6. oktobra 1994 razveljavilodoločbo Zakona o Radioteleviziji Slo-venija, na podlagi katere je prišlo dorazrešitve generalnega direktorja ŽarkaPetana. Primer je zanimiv tudi zato, kerje Ustavno sodišče v postopku ustav-nosodne presoje zakona obravnavalo inrešilo vprašanje sporne konkretne razre-šitve direktorja. Zelo podobno bi rav-nalo Ustavno sodišče, če bi v obrav-navanem primeru kljub zavrženju usta-vne pritožbe presojalo ustavno pobudodr. Beleta. Ustavno sodišče je v pri-meru Petan najprej zadržalo izvršitevsporne določbe za čas do končne odlo-čitve in v Sklepu o zadržanju poveda-lo, da »do končne odločitve Ustavne-ga sodišča imenovanje novega general-nega direktorja ni možno …« Spornidoločbi, ki je uvedla »potrjevanje«generalnega direktorja, očita Ustavnosodišče, da je v neskladju z načelompravne države iz 2. člena Ustave. Greza nejasno določbo, ki ne omogoča pre-izkusa zakonitosti postopka in omogo-ča arbitrarno odločanje. Potrjevanje jepotekalo tako, da niso bili spoštovaniminimalni procesni standardi, ki jih


Ust

avno

sod

išče

RS

8 V zadevi št. Up-29/05 je Ustavno sodišče vobrazložitvi sklepa z dne 16. novembra 2006 ugo-tovilo, da je stališče Vrhovnega sodišča privedlodo preprečitve uveljavitve pravice do sodnegavarstva iz 25. člena Ustave. Sam sem se v odklo-nilnem ločenem mnenju strinjal s to oceno, ne patudi z zavrženjem ustavne pritožbe, ker naj pri-tožnica ne bi mogla več postati predsednica okraj-nega sodišča. Najmanj, kar bi lahko storiloUstavno sodišče v Beletovem primeru, bi bilo, dabi na podoben način vsaj v obrazložitvi zavrženjaugotovilo, da so bile pritožniku kršene njegove pra-vice. Za kaj takega je v obravnavanem primeruše precej več utemeljenih razlogov, kot jih je bilov zadevi št. Up-29/05. Osebno nisem prepričan,da bi bilo to dovolj, vsekakor pa bi bilo bolje kotgoli zavrženji pritožbe in pobude.


mora zagotoviti demokratična in pra-vna država. Ustavno sodišče se sklicu-je tudi na 1. člen Ustave o tem, da jeSlovenija demokratična država in poudar-ja pomen, ki ga imata Radiotelevizijakot javni zavod in generalni direktor prizagotavljanju svobode tiska. Glede nato, da je Ustavno sodišče z začasnimzadržanjem preprečilo, da bi prišlo dozamenjave direktorja še pred odločit-vijo Ustavnega sodišča, je ta primer vmarsičem drugačen od obravnavanegaprimera (pravni interes ni mogel bitisporen, ker je Ustavno sodišče odloča-lo na podlagi zahteve Vrhovnega sodiš-ča in zato, ker je prišlo do zadržanjaizvršitve sporne določbe in v času odlo-čitve Ustavnega sodišča na mesto gene-ralnega direktorja ni bil izvoljen kdodrug itd.). Globlja analiza pa pokažetudi na zanimive podobnosti in razli-ke. Ne samo glede ocene o nejasnostiin nedoločnosti izpodbijanih dveh določb.Podobnost je zlasti v tem, da neizgla-sovana (ponovna) potrditev generalne-ga direktorja spominja na (na ponov-nem glasovanju) neizglasovan in uma-knjen predlog Sodnega sveta za izvo-litev dr. Beleta za vrhovnega sodnika.Razlika pa je seveda tudi v tem, kakodiametralno nasprotno se je Ustavnosodišče odzvalo v obeh primerih.

16. Težko je reči, kaj je lahko v nekidemokratični državi tako pomembno,kot sta samostojnost javnega zavodanacionalne radiotelevizije in svobodatiska. Morda je tako pomembna le šejedrska varnost te države.9 V zvezi sslednjo je ustavna pritožba mag. Miro-slava Gregoriča, ki ga je Vlada na pred-log Ministra za okolje in energijo 18.julija 2002 razrešila s funkcije direk-torja Uprave RS za jedrsko varnost. Rednasodišča so ugotovila, da je imela Vladapravico brez obrazložitve(!), ne da binavedla razloge za to, razrešiti direk-torja Uprave RS za jedrsko varnost. Into kljub temu, da iz mednarodnih kon-vencij, ki jih je ratificirala Slovenija injo zavezujejo, izhaja, da organ, ki nad-zira jedrsko varnost, ne more biti podre-jen resorju, zadolženemu za razvoj ener-getike. Zakaj ne, ni težko uganiti: dase ne bi odgovornost za jedrsko var-

nost v škodo varnosti soočala z intere-som države, da zagotavlja dovolj ener-gije, pa čeprav na račun varnosti. Koso redna sodišča zamižala na obe očesi,češ, da se funkcionar ne more pritože-vati, če je zamenjan brez obrazložitve,je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pri-tožbo z obrazložitvijo, ki je le malodaljša od tiste o zavrženju ustavne pri-tožbe dr. Ivana Beleta: »Senat Ustav-nega sodišča je ustavno pritožbo zavr-gel, ker pritožnik nima pravnega inte-resa za odločitev o ustavni pritožbi. Izutemeljitve ustavne pritožbe pa tudi neizhajajo okoliščine, ki bi narekovalenjeno izjemno obravnavanje.« Senat jetorej 18. decembra 2007 odločil, da jetreba ustavno pritožbo zavreči, čepravbi lahko Ustavno sodišče v tem pri-meru ravnalo tako, kot je v Zalarjevemin Jakšetovem primeru. Kaj sporočaUstavno sodišče s to odločitvijo? Mordato, da se v Sloveniji ne šteje za nekajizjemnega, kadar Vlada na predlog mini-stra brez obrazložitve10 odstavi vodjoUprave za jedrsko varnost, ki nato odidekot ekspert OZN v Irak preiskovat, alita država razpolaga z orožjem za mno-žično uničevanje? Je to sporočilo, kakose bodo končale tiste ustavne pritožbein pobude, ki jih v zadnjih mesecih Usta-vno sodišče zavrže kot prezgodnje zutemeljitvijo, da mora počakati na odlo-čitve rednih sodišč? Zakaj pritožniknima pravnega interesa v tej zadevi?Morda zato, ker ne more več postatinosilec funkcije, s katere je bil na opi-san način odstranjen? In kdaj je izgu-bil ta interes, takoj ko je bil zamenjanali kdaj pozneje? Ne glede na to, kako

odgovorimo na ta vprašanja, ni spre-jemljivo zavrženje ustavne pritožbe.Nujna bi bila vsebinska obravnava, kibi se lahko iztekla tako ali drugače (ssprejemom ugotovitvene odločbe ali zzavrnitvijo) vsekakor pa bi bilo smi-selno sprejeti ustavno pritožbo v obrav-navo, da bi se ugotovilo, ali so bile pri-tožniku kršene ustavne pravice v postop-ku razrešitve, v katerem ni bil niti zasli-šan, niti ni bilo navedeno, zakaj jeodstranjen s funkcije. Pritožnik je očit-no želel od Ustavnega sodišča moral-no zadoščenje v obliki ugotovitveneodločbe o tem, da so mu bile v postop-ku kršene človekove pravice, vendar gani dobil. Na srečo ima še eno upanje:da ESČP ne bo spregledalo, da ne greza navadnega upravnega funkcionarjana čelu navadnega upravnega organa,temveč za direktorja uprave za jedrskovarnost v državi, v kateri deluje jedr-ska centrala, razmišljajo o gradnji drugein zapirajo rudnik urana, z ratificirani-ma konvencijama s tega področja pa soravnali, kot da ju ni.11

17. Časovni vidik ustavnih pritožbin pobud za presojo ustavnosti na sploh,in še posebej v obravnavanem primeru,je zanimiv in ključnega pomena. Naj-prej velja ugotoviti, da na dolgi rok vsa-kdo izgubi pravni interes, še zlasti, čega pojmujemo tako restriktivno, kot gaje Ustavno sodišče v obravnavanem pri-meru. V tem primeru je s potekom časa,


Ust

avno

sod

išče

RS

9 Izraz ustrezne občutljivosti za obravnavo vpra-šanj miroljubne uporabe jedrske energije je odloč-ba Nemškega zveznega ustavnega sodišča o tem,da prevzema država z odobritvijo gradnje atom-ske centrale soodgovornost za ogrožanje pravicedo telesne nedotakljivosti posameznikov, ki na odlo-čitev o gradnji elektrarne nimajo vpliva, posledi-cam pa se ne morejo izogniti. (BVerfGE 53, 30 (80);povzeto po Tratar, B.: Učinkovanje ustavnih pra-vic med zasebnopravnimi subjekti, doktorska diser-tacija, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana,2008, str. 136– 138.

10 Dr. Rajko Pirnat je zavzel stališče, da je ne lepri razrešitvi, temveč tudi pri imenovanju visokihuradnikov (takšnih, kot je bil Miroslav Gregorič),nujno potrebna obrazložitev. Po njegovem mne-nju razrešitev brez slehernega razloga ni spre-jemljiva tudi pri \ nekrivdni razrešitvi, pri katerimorajo biti upoštevani vsi procesni standardi, kizagotavljajo uresničevanje ustavnih procesnihpravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Pri obra-zložitvi mora biti po avtorjevem mnenju uporab-ljen vsaj standard razumnosti: »Razlogi za razre-šitev torej ne morejo biti katerikoli, pač pa mora-jo biti zvezani z delom visokega uradnika, stvar-ni in objektivni. Tako si je kot take razloge mogo-če predstavljati pomanjkanje zaupanja ministra ozi-roma vlade v učinkovito in zavzeto izvrševanje vlad-nega programa, možnost učinkovitega sodelova-nja pri izvedbi tega programa, in podobno. Ti inpodobni razlogi morajo v postopku o razrešitvi bitiugotovljeni, visokemu uradniku mora biti omo-gočeno, da se o njih izjavi, poleg tega pa morajobiti v obrazložitvi jasno navedeni.« (Pirnat, R.:Politična diskrecija ali odločanje o pravici –obrazložitev aktov o izbiri, o imenovanju in raz-rešitvi visokih uradnikov, Podjetje in delo, št. 6-7/2006, str. 1264). Ti prepričljivo navedeni raz-logi so še posebej pomembni, kadar gre za raz-rešitev nekoga, ki je na čelu organa za nadzor jedr-ske varnosti v državi.

11 Kako lahko v tako in še bolj zahtevni zadeviUstavno sodišče odloča tudi drugače, je mogočeilustrirati z Odločbo Ustavnega sodišča JužneAfrike (Primer št. CCT 01/07), sprejeto 3. oktobra2007. Ustavno sodišče, ki ima sicer ožje pristoj-nosti kot Ustavno sodišče Republike Slovenije, jepresojalo akt Predsednika republike, ki je predčasnorazrešil generalnega direktorja Nacionalne obve-ščevalne agencije in prekinil delovno razmerje znjim. Za vsebinsko obravnavo se je odločilo, kerprimer odpira pomembna ustavnopravna vpraša-nja in ker je v interesu pravičnosti treba dopusti-ti pritožniku, da se zoper sodbo Vrhovnega sodiš-ča obrne na Ustavno sodišče. Ne glede na to, daje Ustavno sodišče ugotovilo nepravilnosti pripredhodni razrešitvi generalnega direktorja, se niodločilo za to, da bi ga postavilo nazaj na isto mesto,ker uspešno opravljanje njegove funkcije terjamedsebojno zaupanje med njim in Predsednikomrepublike (ki je bilo očitno porušeno). Vendar padejstvo, da ne bi bila smiselna vzpostavitev prej-šnjega stanja, ni odvrnilo Ustavnega sodišča, dane bi naložilo Predsedniku republike, da mora pri-tožniku zagotoviti enak finančni položaj, kot bi gaimel, če ne bi bil razrešen s svoje funkcije, in sicerz izplačilom plač za obdobje dobrih osmih mese-cev, v katerih bi to funkcijo opravljal, če ne bi pri-šlo do sporne predčasne razrešitve. Vsebinsko bibilo mogoče to odločbo primerjati s številnimi sod-bami ESČP, s to razliko, da je bila sprejeta v nekaj-krat krajšem času (po dobrem letu in pol od raz-rešitve), kot to velja za ESČP. Sporna razrešitevse je v Južni Afriki dogajala marca 2006, MiroslavGregorič je bil razrešen v letu 2002, predlaganjein umik predloga za izvolitev dr. Beleta za vrho-vnega sodnika pa leta 2001.


ki je bil potreben za odločanje rednihsodišč (ki niso hotela zadržati postop-ka za izvolitev na mesto vrhovnega sod-nika, za kar se je potegoval dr. Bele),pritožnik dopolnil starostno mejo, ob kate-ri vrhovni sodniki zapustijo to funkci-jo in se upokojijo. Pritožnik celo zatr-juje, da je šlo v njegovem primeru zanamerno zavlačevanje postopka. S temodpira vprašanje, ali je res mogoče šteti,da je nekdo izgubil pravni interes, čese je njegov pravni položaj poslabšalzaradi predolgega trajanja sodnih in dru-gih postopkov in brez njegove krivde.Sodišče lahko čaka, da nekdo izgubipravni interes in potem zavrže njegovovlogo. Takšna logika nagrajuje tistega,ki krši ustavno in konvencijsko pravicodo sojenja brez nepotrebnega odlašanjaoziroma do sojenja v razumnem roku.

18. Poglejmo, kako je s potekomčasa v obravnavanem primeru: Sodni svetje dr. Ivana Beleta predlagal Državne-mu zboru v izvolitev za sodnika Vrhov-nega sodišča 14. junija 2001. leta, ko jeimel dobrih 63 let. Redno sodstvo jenjegov primer na dveh stopnjah reševa-lo do 9. marca 2006. Ustavno sodiščepa je zavrglo njegovo ustavno pritožbozaradi pomanjkanja pravnega interesa 4.decembra 2007, slab mesec potem, koje dopolnil 70 let. Pri tem pa niti rednasodišča niti Ustavno sodišče niso odgo-vorila na očitke, povezane z uporabolustracijske določbe. Tako dr. Bele niimel možnosti, da bi odgovoril na očit-ke, povezane z njegovim sojenjem vokviru senata, ki je odločal o zahtevi zavarstvo zakonitosti 1974. leta, torej pred34 leti, ko je imel dr. Bele 37 let, in toniti v postopku odločanja Sodnega svetaniti pred sodišči. Zavrženji njegove usta-vne pritožbe in pobude za presojo ustav-nosti sta zadnji dejanji (če ne upošteva-mo možnosti pritožbe na ESČP), s kate-rima mu je bilo to onemogočeno …

19. Lahko, da je kdaj v preteklostiUstavno sodišče s posamezno odločbopreveč aktivistično poseglo v odločitveDržavnega zbora in rednih sodišč. Seve-da pa je veliko huje in manj sprejem-ljivo, če nekdanji aktivizem v korist člo-vekovih pravic zamenja pravni forma-lizem v njihovo škodo. Olajševalna oko-liščina je gotovo v tem, da se je to zgo-dilo v času, ko je uspelo Ustavno sodiš-če odločilno zmanjšati število zadev, kijih ima v obravnavi. Zato smisel tegaločenega mnenja ni samo opozoriti nanapako, ki je bila po mojem mnenjustorjena, temveč predvsem opozoriti, dase v prihodnje podobno pomembnezadeve ne bi smele izmuzniti vsebin-ski presoji.

Iz obrazložitve4

V konkretni zadevi je Okrajno sodiščev Ljutomeru v letu 2006 obsodilo dvaobdolženca za kaznivo dejanje goljufi-je (prvi odstavek 217. člena v zvezi s25. členom Kazenskega zakonika –KZ) ter jima izreklo pogojni obsodbi:prvemu štiri, drugemu pa šest mesecevzapora s preskusno dobo dveh let. Potretjem odstavku 50. člena KZ je določilododatni pogoj, da v roku šestih mese-cev od pravnomočnosti sodbe nerazdelnopovrneta oškodovancu znesek 1,241.046SIT z zakonskimi zamudnimi obrest-mi.

Vrhovni državni tožilec je vložilzahtevo za varstvo zakonitosti, o kate-ri pa je Vrhovno sodišče odločilo, dani utemeljena. Navajal je, da je sodiščeprve stopnje kršilo določbe ZKP, kerobsojenki ni omogočilo obrambe s stro-kovno pomočjo odvetnika, češ da bi zobravnavo moralo počakati do končneodločitve Okrožnega sodišča v Mari-boru.

V obravnavani zadevi sta gledevprašanja zagorovnika ex offo nastaladva različna procesna položaja. V prvem

je sodišče presojalo obstoj zakonskihpogojev za postavitev zagovornika exoffo (prvi odstavek 71. člena ZKP), vdrugem pa je, v bistvu, ocenilo ravna-nje obsojenke in soobsojenega po tem,ko sta napovedala, da bosta vložilaprošnjo za brezplačno pravno pomoč...

Ni odveč poudariti, da je v dose-danji slovenski sodni praksi5 že bilo pre-sojeno, da mora sodišče pri odločanjuo zahtevi za postavitev zagovornika ponavedenem členu upoštevati te kriteri-je:– osebnost obdolženca,– težo kaznivega dejanja,– zahtevnost zadeve z dejanskega in

pravnega vidika,– druge konkretne specifične okoli-

ščine,ki kažejo, da bo pošten postopek

zagotovljen le, če bo imel obdolženecstrokovno obrambo z zagovornikom.

Glede neudeležbe in neupraviče-nih izostankov je sodišče ocenilo, daobdolženca brez utemeljenih razlogovnista izkazala potrebne skrbnosti. Zatopo presoji Vrhovnega sodišča niso bilepodane ustavne in procesne kršitve, kijih uveljavlja vložnik zahteve za var-stvo zakonitosti (Državno tožilstvoRS).

Pripravil: dr. B. K.


Sodn

a pr

aksa

Vrh

ovne

ga s

odiš

ča R

S Zagovornik ex offo –pravičnost in brezplačna

pravna pomoč

Interes pravičnosti, ki zahteva brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju:BPP), je odvisen od okoliščin posameznega primera.1 Zato je Vrhovnosodišče2 ugotovilo, da bi preširoka razlaga določbe prvega odstavka 71.člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pomenila obvezno obrambo vvseh zadevah. Tega pa ne morejo zahtevati niti ustavne niti konvencijskedoločbe.3

Poudarjeno je bilo še, da preučitev zahtevajo predvsem osebnost obdol-ženca, teža kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravne-ga vidika ter druge specifične okoliščine, ki kažejo, da bo pošten posto-pek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovor-nikom.

1 Tako sodba VS RS I Ips 493/2007 z dne 14.februarja 2008 v zvezi z sodbo Višjega sodišča vMariboru I Kp 231/2007.2 Obširneje v Pravni praksi, št. 18/2008, str. 23 –Postavitev zagovornika po uradni dolžnosti vimenu pravičnosti. 3 Člen 6/e Evropske konvencije o človekovih pra-vicah.4 Očitno se sodba VS RS nanaša na prvi odsta-vek 71. in drugi odstavek 371. člena v zvezo z Ustavo(29. člen) in EKČP (člen 6/e).

5 Sodba VS RS, opr. št. I Ips 241/2006, z dne 9.novembra 2006.


povezanosti z invalidno osebo. Za mne-nje je vprašalo Sodišče ES.

Predlog3

Disability Discrimination Act, kiimplementira Direktivo Sveta (ES) št.2000/78, postavlja splošne okvire zaenako obravnavanje pri zaposlovanju indelu. Generalni pravobranilec Madu-ro je v sklepnih predlogih poudaril, dadirektiva zajema tudi diskriminacijozaradi povezanosti z invalidno osebo.Izhajal je iz 13. člena PES, ki razglašanačelo enakosti in prepoved diskrimi-nacije. Tako je v skladu z direktivo nekdolahko žrtev nezakonite diskriminacijezaradi invalidnosti, čeprav sam ni inva-lid; pomembno je le, da je bila inva-lidnost, v predmetni zadevi invalidno-sti sina S. Coleman, razlog za manj ugod-no obravnavo.

Zavrnil je navedbe vlade Združene-ga kraljestva, češ da direktiva uvajazgolj minimalni standard ter da je očit-no, da takšne oblike diskriminacije nezajema. Po njegovem mnenju iz uvod-nih izjav direktive jasno izhaja, da pri-znava pomembnost boja proti vsemoblikam diskriminacije.


Dejansko stanje in predhodnovprašanje

S. Coleman, tožeča stranka iz postop-ka v glavni stvari, je od leta 2001 dela-la kot strokovna sodelavka pri AttridgeLaw, odvetniški pisarni (firm of solici-tors) iz Londona, katere družbenik jeS.

Leta 2002 je rodila invalidnega sinaz bronhomalacijo in prirojeno laringo-malacijo. Dne 4. marca 2005 je z Attrid-ge Law sporazumno prekinila delovnorazmerje, nakar je proti nekdanjim delo-dajalcem vložila tožbo zaradi odpovedipod prisilo in zaradi diskriminacije napodlagi invalidnosti. Trdila je, da so joobravnavali manj ugodno kot zaposle-ne z neinvalidnimi otroki ter da so

ustvarjali sovražno delovno okolje. Vpodporo svojim trditvam je navedla vrstodiskriminatornih ravnanj: od tega, da jidelodajalci niso dovolili, da se po porod-niškem dopustu vrne na svoje prejšnjedelovno mesto, do tega, da so ji očita-li lenobo, ko je prosila za odmor (oz.dopust, op. p.), da bi poskrbela za sina,ter da so ji očitali tudi to, da izrabljasvojega »prekletega otroka« za spre-minjanje delovnih pogojev.

Angleško sodišče je moralo odgo-voriti na vprašanje, ali Disability Dis-crimination Act (zakon o diskrimina-ciji zaradi invalidnosti) prepovedujezgolj diskriminacijo invalidnih oseb alipa se razteza tudi na primere, kot je ta,kadar je oseba diskriminirana zaradi


Sodn

a pr

aksa

Sod

išča

ES Diskriminacija v

odvetniški pisarni Predlog generalnega pravobranilca1 za sprejetje pred-

hodne odločbe, ki ga je vložilo Employment Tribunal, LondonSouth (Združeno kraljestvo) v zadevi S. Coleman proti

Attridge Law in Steve Law2

S. Coleman je bila od leta 2001 zaposlena kot strokovna sodelavka v odve-tniški pisarni Attridge Law v Londonu. Predlog, ki ga je vložilo SouthLondon Employment Tribunal, vsebuje pomembno vprašanje, ki do zdajše ni bilo postavljeno, o področju uporabe Direktive Sveta 2000/78/ES zdne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zapo-slovanju in delu (v nadaljevanju: direktiva). Sodišče sprašuje, ali prepoveddiskriminacije iz direktive zajema primere, ko je zaposlena oseba obrav-navana manj ugodno kakor njeni sodelavci zaradi povezanosti z invalidnoosebo, čeprav sama ni invalid.

1 Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES)ga opredeljuje kot pomočnika Sodišča. Prvi sta-vek 222. člena PES namreč določa, da Sodiščupomaga osem generalnih pravobranilcev. Sodiščeprve stopnje stalnih generalnih pravobranilcevnima. V prihodnosti pa se obetajo spremembe vzvezi s številom generalnih pravobranilcev, saj sose voditelji držav članic na medvladni konferenciv Lizboni oktobra 2007 dogovorili, da bo Svet EUsoglasno povečal število generalnih pravobranil-cev z osem na enajst, če bo Sodišče to zahtevalo.Poljska bo v tem primeru dobila stalnega gene-ralnega pravobranilca, po sistemu kroženja pa bonamesto zdajšnjih treh določenih pet generalnih pra-vobranilcev.Dolžnost generalnega pravobranilca je, da pov-sem nepristransko in neodvisno javno predstaviobrazložene sklepne predloge (v angleščini opi-nion, v francoščini conclusions in v nemščini dieSchlussanträge) o zadevah, pri katerih je v skla-du s statutom Sodišča zahtevano njegovo sodelo-vanje (drugi odstavek 222. člena PES).Sodelovanje generalnega pravobranilca se zahte-va predvsem v zadevah, za katere Sodišče meni,da načenjajo nova pravna vprašanja. Če zadeva

ne zastavlja nobenega novega pravnega vpraša-nja, lahko Sodišče sklene, da bo o njej odločilobrez sklepnega predloga generalnega pravobra-nilca.Generalni pravobranilec predstavi Sodišču sklep-ne predloge o zadevi na javni obravnavi. V njihpodrobno razčleni pravne vidike spora in Sodiščupovsem nepristransko in neodvisno predlaga reši-tev, ki se mu zdi najustreznejša. Generalni pra-vobranilci ne delujejo v interesu Evropske unijeali posameznih držav članic, temveč so nekakšnivaruhi »prava Skupnosti« . Predlogi generalnegapravobranilca za Sodišče niso zavezujoči, vendarpa jim v praksi Sodišče pogosto sledi.Sklepni predlogi generalnih pravobranilcev so navoljo na spletni strani Sodišča (<http://curia.europa.eu/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=en>) nadan, ko so predstavljeni. Obširneje Skubic, H.:Generalni pravobranilec Sodišča ES, Pravna pra-ksa, št. 8/2008, str. 34.2 Sklepni predlog v zadevi C-303/06, Coleman zdne 31. januarja 2008, glej Diskriminacija v pove-zavi z invalidno osebo, Evropski pravni vestnik,št. II/5, 4. februar 2008, str. 4; <http://curia.europa.eu/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=sl>.

3 V par. 25 je generalni pravobranilec Maduro zapi-sal: »Iz zgoraj navedenih razlogov predlagam, najSodišče na vprašanje Employment Tribunal odgo-vori tako: Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27.novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obra-vnavanja pri zaposlovanju in delu ščiti ljudi, ki sožrtve neposredne diskriminacije in/ali nadlegova-nja na področju zaposlovanja in dela zaradi pove-zanosti z invalidno osebno, čeprav sami niso inva-lidi.«

LaboratoiresGlaxosmithkline C–462/06 z dne 22. maja 2008Sodišče (prvi senat) je razsodilo, dase pravilo o pristojnosti iz člena 6,točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001z dne 22. decembra 2000 o pristoj-nosti in priznavanju ter izvrševanju sod-nih odločb v civilnih in gospodarskihzadevah ne more uporabiti v sporu,ki spada pod oddelek 5 poglavja II teuredbe, ki se nanaša na pravila o pri-stojnosti, ki se uporabljajo za indivi-dualne pogodbe o zaposlitvi.1

1 <http://curia.europa.eu> in <http://eur-lex.Europa.eu>.



Prik

azi

»Pravniški poklic je lep, vendar polnodgovornosti, negotovosti in kot vsakdrug povezan z uspehi in neuspehi. Nje-gova slaba stran je, da pravnika nikolinimajo vsi radi, kajti delo sodnika,odvetnika, svetovalca je vedno name-njeno drugim, pri čemer imajo nekate-ri pri tem koristi, drugi pa imajo nega-tivne posledice. Četudi v osnovi nisoškodljivi, jih vendar prizadeti tako oce-njujejo,« je v besedi avtorja knjige zapi-sano v priročni knjižici, ki jo je avtorposvetil svojim »nekdanjim in seda-njim spoštovanim študentkam in štu-dentom« .

V knjižici so zbrane nekatere (oddva tisoč) misli, ki jih je dr. Ivanjko prisvojem delu zbiral in zapisoval več kot30 let. Poudarjal je lepoto, pa tudi nega-tivne strani pravniškega poklica. Izlu-ščil sem 11 (od 208) misli o odvetni-kih.

Besedi avtorja in spremni besedi (dr.Janeza Kranjca in Marjana Pun-gartnika) sledi 13 poglavij.

Enajst iskrivih misli, ki se nana-šajo na odvetništvo:• V pravu je malo mobilnosti idej, ljudi,

sodnikov, odvetnikov, še najmanj paje je med profesorji.

• Vsakdo, ki nekaj pomeni, ima odvet-nika.

• Nekateri pravniki, sodniki, zlasti paodvetniki se maščujejo pravu in svo-jim profesorjem, ker so jih v časuštudija mučili z istim pravom.

• Vsi pravniki so za razliko od prav-nic lepi v odvetniški ali sodniški togi.

• Odvetnikova pisarna je v malemmestu najprivlačnejši in najpromet-nejši salon.

• Ne zaupajte odvetniku, ki daje nasve-te po mobilnem telefonu.

• Po končanem sodnem sporu nosi-jo odvetniki lažje breme pravniškeslave kot njihovi klienti posledicespora.

• Pravnik, ki je nesrečen v svojem zako-nu, je najboljši odvetnik v ločitve-nih pravdah.

• Dvoboj dveh odvetnikov pred sod-nikom je podoben monotoni igridveh slabih teniških igralcev, odkaterih noben ne želi zmagati. Obaželita le izrabiti čas.

• Za vsakega modernega podjetnikaje bistveno, da ima dobro premičnoopremo – odvetnika, ki je okras nje-gove veličine in je sočasno upora-ben, kadar meni, da to opremo potre-buje.

• Če ima podjetnik težave, naj si najdeodvetnika; težave mu bodo ostale,vendar bo imel odvetnika.Naj bo za pokušino dovolj. Morda

bomo kakšno od iskrivih misli o prav-nikih nasploh objavili še v kateri odnaslednjih številk Odvetnika, saj sizagotovo zaslužijo pozornost in pre-mislek.

Za konec citiram zapis iz spremnebesede dr. Janeza Kranjca: »ProfesorŠime Ivanjko je dolga leta zapisovaliskrice, ki so se mu kresale ob razmi-šljanju o različnih vidikih prava, prav-nega pouka, pravne prakse in tudi odrugih, s pravom povezanih vprašanjih.Verjetno so te misli nastale brez ambi-cije, da bodo kdaj objavljene. Avtorjuso se pač porodile in jih je zapisal –nepovezano in fragmentarno, kot so pačnastajale. V dolgih letih se je nabralaprecejšnja zbirka, ki sedaj izhaja v knji-žni obliki. Namenjena je pravnikom, šeposebej študentom, ki jim je prof. Ivanj-ko posvetil večino svojega poklicnegadela. Bralcu ne želi posredovati kon-

kretnega znanja, marveč ga hoče vzpod-buditi k razmišljanju o avtorjevih pogle-dih, ugotovitvah in mislih. Pri bralcuželi vzpodbuditi ustvarjalni proces iska-nja argumentov za pritrditev ali zavr-nitev prebrane misli, oz. za njeno nad-graditev. V učenju kritičnega vredno-tenja in utemeljevanja je namreč smi-sel celotnega pravnega študija. Doberpravnik je predvsem tisti, ki zna najtipravilno rešitev in jo tudi ustrezno ute-meljiti. Tega se lahko nauči le ob nepre-stanem kritičnem soočenju z različni-mi mnenji in stališči.«

Naj dodam le še, da iz knjižice vejepronicljiv in duhovit avtorjev odnosdo pravniškega poslanstva (pa tudido življenja v odvetništvu), kotizvira iz mnogih utrinkov, misli.Izoblikuje se literarna oblika, ki jeena najzahtevnejših – misel, sodba,aforizem, bonmota … (kot zapišena koncu knjižice Marjan Pun-gartnik).

Najbolj pa me je prevzela zad-nja misel (203): »Molk je tudi akti-vna oblika sodelovanja pri nepra-vičnostih.« Vredno premisleka!

dr. Šime Ivanjko

Pravo je več kot pravo(aforizmi, reki,

maksime)dr. Bojan Kukec

Ne zgodi se pogosto, da se kdo od slovenskih pravnikov razkrije kot duho-vit, pronicljiv in širok avtor, ki ga ne bodo brali le študentje in pravniki,ampak z veseljem tudi drugi. Zlasti, kadar se avtor (na trenutke) dotikatudi odvetništva na humoren, pronicljiv in duhovit način.

Avtor: dr. Šime IvanjkoIzdajatelj: Pravna fakulteta Univer-ze v Mariboru, 2007, 110 strani


pravosodja smo vsi v istem čolnu,« jepo končani skupščini povedal MihaKozinc in dodal, da bo OZS v najkraj-šem možnem času organizirala pro-blemsko konferenco na temo pravosod-ja. (…) »Začeli bomo priprave na stav-ko oz. določeno obliko protesta,« soopozorili v OZS. Gre za enega od skle-pov, ki so jih odvetniki sprejeli na redniletni skupščini v Portorožu.

L. Dimnik, Dnevnik, 7. 4. 2008, str.2 in 3, v članku: S stavko grozijo tudiodvetniki

4. Še pred rojstvom je krščeni plod(KZ-1) v resnici vsestranski kazensko-pravni, filozofski, pravnoteoretični, prav-nodogmatični in nomotehnični – nedo-nošenček. To sta poleg akademske stro-ke ugotovili tudi Služba vlade za zako-nodajo in Zakonodajnopravna službaDZ. Na ponovljeno vprašanje velikevečine članov Katedre za kazensko pravo,Inštituta za kriminologijo, Službe vladeza zakonodajo, sodnikov Okrajnega sodiš-ča v Ljubljani, odvetnikov, Sodnegasveta, Zakonodajnopravne službe DZ innekaterih novinarjev, zakaj in komu setako mudi, da ni mogoče prirediti nitiresnega soočenja (javna predstavitevpredloga zakona v DZ je bila zbirkamonologov) med avtorji in kritiki, nido danes odgovoril nihče …

dr. Ljubo Bavcon, Dnevnikov Obje-ktiv, 12. 4. 2008, str. 14, v članku: NoviKZ – zakaj in komu se tako mudi?

5. Italijanski sistem je, denimo, leta2000 razširil pristojnost odvetnika, takoda lahko vodi svojo preiskavo v koristobdolženca. Na voljo ima možnost razgo-vora z možnimi pričami, vstopanje vzasebne prostore s sodnim pooblastilom,presojanje dokazov, najemanje tehničnepomoči in detektivov ipd. Kaj pa prinas? (…) Nekritično sprejemanje naše-mu okolju tujih institutov je dvomljiva,za varstvo človekovih pravic in svobo-ščin v kazenskem postopku pa nespre-jemljivo … Medtem ko so za slovenskiprostor značilne predvsem iz katoliškekulture izhajajoče vrednote, kar velja zaves sredozemski bazen, je anglosak-sonski adversarni sistem zaznamovan s

protestantsko kulturo, temelječo na indi-vidualizmu, delovni etiki in tekmoval-nosti. To pa ni ravno blizu naši kultu-ri, ki daje prednost solidarnosti oz.socialni državi. (...) Lep primer je Ita-lija, kjer so po reformi iz leta 1988, povpeljavi adversarnega sistema, ustavnosodišče zasuli s pritožbami. Italija jezato tako rekoč vsako leto spreminjalakazenski postopek, pri čemer pa ni ničkaj jasno, ali jim je kazenske postopkesploh uspelo kaj skrajšati. Končni rezul-tat je, da so skozi stranska vrata pono-vno vpeljali preiskovalnega sodnika.

Odvetnik M. Zorman, Delo, 8. 1.2008, str. 5, v rubriki gostujoče pero:Dvomljive spremembe kazenskega postop-ka

6. Vprašanje: Odvetniki so vaspodprli v vaših prizadevanjih za spre-membo plačne reforme?

Odgovor: Vsakodnevno se srečuje-mo na sodišču in oni dobro vedo, dasmo slabo plačani. Odvetnik napišetožbo in zanjo dobi toliko, kot jazzaslužim v mesecu dni. Odvetnike motitudi to, da svojim strankam ne morejonapovedati, kako se bo postopek izte-kel. Sodna praksa je namreč vse boljnepredvidljiva, ker se na višjih inštan-cah ne morejo poenotiti o svojih sta-liščih do istih pravnih vprašanj. Takoimajo različni senati istega višjega sodiščapovsem različne razlage ...

L. Dimnik, M. Vipotnik, Dnevni-kov Objektiv, 12. 4. 2008, intervjuju zDarjo Novak – Krajšek, vodjo gospo-darskega oddelka na Okrožnem sodiščuv Ljubljani.

7. V avtoriziranem intervjuju, ki gaje dala za Dnevnikov Objektiv, je namrečmed drugim povedala, da jo kot sodni-co veže sodniška molčečnost in ne smerazkriti tistega, kar vidi v svojih spisih.V njih pa vidi marsikaj o zelo pomemb-nih ljudeh v tej državi in o tem, kakšneposle so sklepali. Za vsak primer je nekajlistin spravila na varno …

»Prepričan sem, da je bila sodnicanarobe razumljena. Spisi morajo biti posodnem redu v sodni pisarni ali pri sod-niku. Dogaja se, da sodniki nosijo spisedomov, vendar teoretično vedno obsta-ja možnost, da se spis ne vrne nazaj.Sodniku se lahko kaj zgodi, lahko doživiprometno nesrečo ali kaj podobnega. Žepred časom se je denimo zgodilo, da jevrhovni sodnik izgubil torbo s spisom,«nam je povedal predsednik OZS MihaKozinc.

M. Vipotnik, Dnevnik, 16. 4. 2008,str. 5, v članku: Sodničina izjava o listi-nah priklicala nadzornika


Med

iji o

odv

etni

štvu

1. V nobenem od drugih samo-stojnih poklicev država tarife ne pred-pisuje z zakonom, tu smo torej prviin edini, zato upam, da ta zakon nebo sprejet.

Vprašanje: Kaj bo po vašem mne-nju nov način določanja odvetniškihtarif prinesel strankam, ki bodo naje-male odvetnike? Bodo stranke na boljšemali slabšem?

Odgovor: Za stranke bo taka ure-ditev pomenila slabši položaj, pa najminister govori, kar hoče. Stranke namrečza ceno, kot jo bo določala tarifa, odvet-nika ne bodo dobile…

Nihče nas ni, dokler zakon ni bilizdelan, sploh vprašal, kako odve-tništvo deluje v praksi. Težava pa jeravno v tem, da so zakon pisali lju-dje, ki sploh ne vedo, kakšna je odznotraj odvetniška pisarna.

Vprašanje: Zaradi katerih nepra-vilnosti pri delu odvetnikov se strankepogosto pritožujejo?

Odgovor: Gre za dve skupini pri-tožb. Eno so pritožbe nasprotne stran-ke, ko se stranke pritožijo zoper odvet-nika nasprotnika. Drugo pa so pritožbestranke, ki jo je odvetnik zastopal. Tuse pritožbe največkrat nanašajo na malo-marnost dela odvetnika, pogosto so pri-tožbe, da odvetnik ni v roku opravil svo-jega dela, da ni izdal računa ali, deni-mo, da stranke ni pravočasno opozorilna njene pravice, in da ni pravočasnovložil pravnih sredstev.

L. Dimnik, Dnevnikov Objektiv, 5.4. 2008, str. 7, v intervjuju s predsed-nikom OZS Miho Kozincem

2. Prvič v zgodovini sodišča se jetrojica obtoženih odpovedala pravici, dabi poklicala svoje priče, njihovi odvet-niki pa so imeli samo sklepno besedo.

STA, Delo, 4. 4. 2008, str. 8, v član-ku: Haaško sodišče je oprostilo Hara-dinaja

3. V OZS so med drugim izrazilitudi podporo sodnikom v njihovih pri-zadevanjih za spremembo plačnega siste-ma, ob tem pa tudi nasprotovanje pred-logu novega KZ. »V tej borbi za ugled

ZOdv-B so pisali ljudje,ki sploh ne vedo, kakšnaje od znotraj odvetniška

pisarna


8. Pravi hitrostni rekord v spreje-manju dopolnil pa je odbor dosegel priobravnavi zakona, s katerim bo odve-tniške tarife namesto OZS, v soglasjus pravosodnim ministrom, kot velja sedaj,določila koalicijska večina v DZ. Večkot 40 dopolnil so potrdili v pičlih sed-mih minutah.

J. Poglajen, Dnevnik, 17. 4. 2008,str. 3, v članku: Koalicija kazensko zako-nodajo vztrajno rine naprej

9. Bi bilo pretirano sklepati, dapolitična oblast pred javnostjo nedo-stojno in strokovno nekorektno ustvar-ja sliko o sodnikih, ki želijo prevečdenarja za slabo delo, in odvetnikih, kibranijo zaslužkarske potenciale svojegadelovnega udobja? Ali bi odvetnikisoglašali z vtisom, da dnevna politikas tem namenoma ustvarja tudi videz oobstoju konflikta med odvetniki in sodnovejo oblasti? (…) Žalosti jih tudi občutek,da pri profesorjih prava in drugih fakul-tetnih delavcih domnevno nimajo pri-stne in jasne podpore. Sodnice in sod-niki, odvetnice in odvetniki, podpiramvas pri odločnem in vztrajnem boju zapomemben del ustavnosti, politične neod-visnosti in strokovnosti vašega poklica.

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa,št. 15/2008, str. 35, v članku: Spošto-vane sodnice in sodniki, odvetnice inodvetniki

10. Dr. Türk se je dotaknil tudidogajanja, povezanega s spremembamiodvetniške zakonodaje, ki po mnenjuodvetnikov posegajo v ustavno zagoto-vljeno neodvisnost odvetniške dejavno-sti. Predsednik republike je v zvezi stem poudaril, da je treba ustavno zago-tovljeno samostojnost in neodvisnostodvetništva varovati in spoštovati, načinizvajanja odvetniške službe pa urejati lepo tehtnem premisleku in ob najresnejšemspoštovanju navedenih ustavnih stan-dardov. Predsednik OZS Miha Kozincje ob tem posebej poudaril opozorilodr. Türka, da sta za vsak poseg v odve-tništvo potrebna premislek in sodelo-vanje stroke …

J. Poglajen, L. Dimnik, Dnevnik,25. 4. 2008.

11. In to se je vleklo in se kotstekleni strop vleče do danes: po vojni,ko sem doštudirala pravo, sem imelazaprta vrata vsaj v sodstvo. V Cer-kvi in vojski pa ženske tako in takonismo imele kaj iskati.

Vprašanje: Kaj vam je torej pre-ostalo?

Odgovor: Odvetništvo in razne pra-vne službe v podjetjih.

T. Lesničar – Pučko, DnevnikovObjektiv, 26. 4. 2008, str. 10, v interv-

juju z Rapo Šuklje z naslovom: Dvesuhi češplji in okoli nekaj rozinic

12. V Dnevniku z dne 19. 4. 2008je izšel popravek, ki se je nanašal naizjavo predsednika OZS Mihe Kozincaglede izgube torbe s sodnim spisom sstrani vrhovnega sodnika. Po pogovoruz gospodom Kozincem ugotavljamo, dav svoji izjavi ni mislil na primer, ome-njen v popravku, ko so septembra laniob vlomu v avtomobil vrhovnemu sod-niku ukradli spis, pač pa na primer, koje v sredini 80. let tedanji strokovni sode-lavec izgubil dva spisa Vrhovnega sodiščaRS. Izgubljena spisa sta bila ustreznoobnovljena in zaradi izgube ni nastalanobena škoda pri izvedbi postopka.Gospodu Kozincu se za nastali nespo-razum opravičujemo.

Predsednik Vrhovnega sodišča FrancTesten, Dnevnik, 28. 4. 2008, str. 16,v odgovoru na popravek glede izjavepredsednika OZS gospoda Mihe Kozin-ca

13. Spremembe ZOdv je hrvaškavlada prejšnji teden posredovala v držav-nozborsko (saborsko, op. p.) procedu-ro, kar je že po prvem branju izzvalonegodovanje med poslanci, odvetniki inpredstavniki HOK. Po teh spremembahnaj bi sabor dajal soglasje za odvetnišketarife, ki bi jih sprejela HOK. »To jepredlog, ki ga je s pravnega stališča težkorazumeti, saj sabor nima takšnih poobla-stil po ustavi. Če nimate monopola prisvoji dejavnosti, je normalno, da si samiodrejate tarifo … Generator slabe poli-tike proti odvetnikom so sindikati, kimorajo članstvu upravičevati, zakaj upo-rabljajo članarino,« pravi šef HOK LeoAndreis, ki trdi, da je odvzem svobodeodvetnikom zelo resna stvar. Če botakšen zakon sprejet, obljublja, da bodošli na Ustavno sodišče RH. Meni namreč,da nikjer v Evropi ni tega, da bi parla-ment sprejemal tarife (razen v Sloveni-ji, op. p.).

A. B., Globus, 2. 5. 2005, str. 1014. Že od leta 2003, ko je Usta-

vno sodišče izdalo odločbo o usklaje-nosti Zakona o nepravdnem postopku zUstavo, ob vsaki neprostovoljni hospi-talizaciji sodelujejo sodnik, neodvisniizvedenec in odvetnik. Neodvisni izve-denec ugotovi duševno motnjo, zaradikatere je bolnik ogrožal svoje ali življe-nje drugih, kar je pogoj za hospitaliza-cijo proti volji človeka. Če ugotovi, daje tako, sodnik odobri zdravljenje protivolji bolnika. Ves postopek spremljaodvetnik, ki je bolnikov zastopnik vnepravdnem postopku. Zato ne vidimorazloga niti potrebe, da bi se tem trempridružil še laični zastopnik. Kako lahko

laik presodi, ali so izpolnjeni pogoji zahospitalizacijo proti volji ali ne?

M. Hostnik, Dnevnikov Objektiv,10. 5. 2008, str. 12, v intervjuju s psi-hiatrom dr. Slavkom Ziherlom

15. Odvetnik A. Saccucci iz rim-ske odvetniške pisarne L. L. Bassi zasto-pa 11 izbrisanih, ki tožijo Slovenijopred Evropskim sodiščem za člove-kove pravice (ESČP) v Strasbourgu...

Vprašanje: Zakaj se je vaša pisar-na odločila za zastopanje izbrisanih probono?

Odgovor: Smo velika pisarna, zatosi lahko privoščimo, da nekatere zani-mive primere, od katerih pa si težkoobetamo plačilo, pred ESČP zastopa-mo brez plačila. Pri tem nas moralnoin tehnično podpirajo različne nevlad-ne organizacije.

U. Škerl Kramberger, DnevnikovObjektiv, 10. 5. 2008, str. 6, v članku:Zanikanje, zanikanje, zanikanje!

16. Vladajoča koalicija je navčerajšnjem ponovnem glasovanju zara-di veta DS s predpisano absolutno večinopotrdila (49 proti 26) novi KZ in nove-lo zakona o odvetništvu (48 proti 33).Koaliciji se pri tem glasovanju ni pri-družil DESUS, toda preglasovanje vetadržavnih svetnikov so s svojimi glaso-vi omogočili trije poslanci opozicijskenacionalne stranke ter pri KZ tudi B.Ž. T. (Lipa). (...) Na pet minut za pred-stavitev stališč poslanske skupine ome-jena razprava je bila podobna doseda-njim. Državni svetnik (odvetnik, op. p.)M. Jenčič je poudarjal, da veta niso izgla-sovali zaradi registra pedofilov, kaznidosmrtnega zapora in uvajanja novih kaz-nivih dejanj v posebnem delu zakoni-ka, ampak zaradi globokih spremembo načelih kazenskega prava. Državnisekretar Robert Marolt je nasprotnoargumente svetnikov označil za pavšal-ne in poudarjal prav novosti v poseb-nem delu KZ, kot so nova kazniva deja-nja pri preganjanju korupcije, pri zaščitidelavk in materinstva ter na sploh prišikaniranju delavcev ter boju zoper spol-ne zlorabe otrok. Noveli ZOdv so Jenčičin opozicijske poslanske skupine (brezSNS) nasprotovali, ker bo na njeni pod-lagi tarife po Ustavi samostojnih odvet-nikov, ki svojo dejavnost opravljajo naprostem trgu, določila večina poslancevv državnem zboru. »Mar smo mi uradza cene in tarife,« se je spraševal P. G.(Zares), D. K. (SDS) pa na drugi stra-ni odgovarja, da so poslanci predstav-niki vsega ljudstva in jim zato ne greoporekati, da določijo tudi najnižje odve-tniške tarife.


Med

iji o

odv

etni

štvu


večinoma slovenskih državljanov, ki jimvišja tožilka D. K. iz skupine tožilcev zapregon organiziranega kriminala očita, daso bili, s sodelovanjem v mednarodni hudo-delski združbi, vpleteni v trgovanje zvečjimi količinami heroina … V največ-jo razpravno dvorano v drugem nad-stropju ljubljanske sodne zgradbe se jenagnetlo več kot 50 ljudi, od tega 11 obto-žencev, od katerih jih je 9 iz pripora pri-peljalo vsaj še enkrat toliko paznikov vneprebojnih jopičih, njihovi zagovorniki,prevajalka za albanski in srbohrvaškijezik ter snemalec obravnave z vseminapravami vred. Obtožence so v družbipaznikov posadili ob steno dvorane, obi-čajne klopi za obtožence na sredini paso namenili – novinarjem in javnosti.

B. Guček, Delo, 24. 5. 2008, str. 8,v članku: Procesni zapleti že na začet-ku sojenja enajsterici

19. Dejstvo, da je na nekaterihsodiščih več kot 90 odstotkov sodnic,med prijavljenimi kandidati pa moškihni niti 5 odstotkov, je znak neke bole-zni v sodstvu. Vprašanje je, ali vrhun-skih in uveljavljenih pravnikov sodniškipoklic ne zanima zato, ker imamo nizkeplače in prenizek ugled, ali pa imamonizke plače in nizek ugled zato, ker jemed sodniki premalo takšnih pravnikov… Tisti, ki stavko sodnikov opraviču-

jejo s tem, da nam ravno s plačami izvršil-na oblast ta ugled odreka, pravzapravpristajajo na poraz: če že ugleda nima-mo, si priborimo vsaj ugledne plače …Edini sin (intervjuvanca, op. p.) se jezapisal v odvetništvo, oče pa je bil znaniljubljanski sodnik.

L. Dimnik, M. Vipotnik, Dnevni-kov Objektiv, 24. 5. 2008, str. 10, interv-ju s predsednikom Vrhovnega sodiščaFrancem Testenom

20. Na seznamu mediatorjev tegasodišča (Okrožnega v Ljubljani, op. p.)je od sedanjih 125 aktivnih približna polo-vica … Največ aktivnih mediatorjev jeodvetnikov, sledijo upokojeni sodniki inpravniki, zaposleni v gospodarstvu, nekajje notarjev in sodnikov … Informiranostin stalno izobraževanje sodnikov in odvet-nikov, katerih vloga je pri napotitvi nasodišču pridružene mediacije ključna,sta zato zelo pomembna … To lahkosklepamo na podlagi analize zadovolj-stva strank, ki so sodelovale v postop-kih mediacije. K temu so prispevali zla-sti naslednji dejavniki: razmeroma viso-ka podpora odvetništva itd.

mag. N. Betetto, Pravna praksa, št.19/2008, str. 8, v članku: Tendence raz-voja sodišču pridružene mediacije v Slo-veniji



Med

iji o

odv

etni

štvu

J. Poglajen, Dnevnik, 21. 5. 2008,str. 2, v članku: Jelinčič preglasoval drža-vne svetnike

17. Odločno proti novemu Kazen-skemu zakoniku so se izrekla tudi vsainteresna združenja v pravosodju, sod-niško društvo, OZS in tožilsko društvo… »Novi zakon bo prinesel kup težav,ker je preveč nedorečen. Razen treh pis-cev zakona pa kakega pozitivnega odzi-va stroke nisem zasledil. Zagotovo pane drži ministrova izjava, da so zako-nik (KZ, op. p.) podprli odvetniki najavni predstavitvi v DZ. Bil sem namrečtam, prebral sem tudi stenogram, in toabsolutno ne drži, odvetniki tega zako-na nismo podprli nikjer in nikoli.«

P. Petrovčič, Mladina, 23. 5. 2008,str. 6, v članku: Korak k smrtni kazni– novi KZ je bil sprejet s preglasova-njem

18. Prišlo je do ostrih besed, ko jesodnik R. menil, da mu odvetnik V. očitazlorabo položaja, in ugovora odvetnikaM. K., naj ne grozi obrambi z uporaboukrepov kazenskega prava, kot odgovorna R. grožnje K. z denarno kaznivo incelo razrešitvijo. Po treh urah in pol jepredsednik senata le preložil sojenje, dabo »nekdo« odločil o zahtevi za izloči-tev senata … Procesni zapleti so krojilizačetek sojenja skupini 11 obtožencev,

Novi Kazenski zakonik (Ur. l. RS, št.55/08 – KZ-1), ki bo začel veljati 1.novembra 2008, prinaša tudi nekatera novakazniva dejanja zoper gospodarstvo terspreminja in dopolnjuje nekatera kazni-va dejanja iz veljavnega Kazenskega zako-nika (KZ), ki do zdaj niso bila ustreznourejena. Kazniva dejanja zoper gospo-darstvo so sicer vpeta v celovit sistemnovega KZ-1, ki z določbami v sploš-nem in posebnem delu predstavlja učin-kovit okvir za boj proti kriminalu vsehoblik, tudi novih sofisticiranih kaznivihdejanj. V zakonodajnem postopku je tudinovela zakona o odgovornosti pravnih osebza kazniva dejanja (ZOPOKD), s kateropa se bo sistemsko uredilo kazenskozakonodajo zoper gospodarski kriminal.

1. V 225. členu KZ-1 je določenokaznivo dejanje zlorabe monopolnegapoložaja, s katerim je inkriminirana pre-poved omejevalnih sporazumov med pod-jetji, prepoved zlorabe prevladujočegapoložaja enega ali več podjetij ter ustvar-janje prepovedane koncentracije podje-tij. Navedeno kaznivo dejanje je bistve-no ustreznejše od kaznivega dejanja ustvar-janja monopolnega položaja po KZ/95.

2. Kaznivo dejanje preslepitve priposlovanju z vrednostnimi papirji po231. členu obsega lažno prikazovanje pre-moženjskega stanja, podatkov o dobičkuin izgubi, podatkov v prospektu, pri obja-vi letnega poročila ter druge goljufiveoblike, s katerimi se opravi preslepitevpri trgovanju s finančnimi instrumenti.

3. Kaznivo dejanje zlorabe notran-je informacije po 238. členu zaobjemavse načine in možnosti nezakonitega izko-riščanja notranjih informacij. Če gre prizlorabi notranje informacije za finančneinstrumente velike vrednosti, je zagro-žena strožja kazenska sankcija.

4. S kaznivim dejanjem zlorabe trgafinančnih instrumentov po 239. členuso sankcionirane najhujše oblike tržnihmanipulacij, napačne in zavajajoče infor-macije za ustvarjanje nenormalnih inumetnih ravni finančnih instrumentov,uporaba fiktivnih sredstev pri trgovanjuter razširjanje napačnih in zavajajočih infor-macij z istim ciljem.

5. Intelektualni falsifikat poslovnihlistin po 235. členu obsega poleg pomem-bnih listin tudi vse tiste, ki so podlagaza davčni nadzor.

6. Davčna zatajitev po 249. členuzajema vse oblike izogibanju plačila dav-kov ter neupravičene obogatitve, vključ-no z davki iz drugih držav EU. Kaznivaje tudi preprečitev ugotavljanja davčneobveznosti in oviranje davčne kotrole.»Davčni vijak« s slamnatimi družbamije opredeljen kot hudodelska združba zvišjo zagroženo kaznijo.

7. Sedanje subsidiarno kaznivo dejan-je je določeno kot samostojno kaznivodejanje zlorabe položaja ali zaupanjapri gospodarski dejavnosti po 240.členu, ki obsega vse oblike zlorab v gos-podarstvu. Izvršitveno dejanje pri tem kaz-nivem dejanju se pojavi v treh oblikahstorilčevega ravnanja. Storilec namrečlahko izrazi svoj položaj ali dano zau-panje, prestopi meje svojih pravic ali neopravi svoje dolžnosti

8. Goljufija na škodo Evropskihskupnosti po 229. členu pomeni kazni-vost vseh oblik nezakonitega izkoriščanjasredstev proračuna EU. S tem kaznivimdejanjem RS v celoti izpolnjuje obvez-nosti iz Konvencije, pripravljene na pod-lagi člena K.3 Pogodbe o EU, o zaščitifinančnih interesov Skupnosti in dveh pro-tokolov.

Irena Vovk

Novi KZ-1 in gospodarski kriminal


se je po prstih iz zatilja in najprej nežnoobjel mojo črepinjo v ljubkujoč prijem,potem pa stisnil. Nataknil sem si son-čna očala na nos, da bi omilil boleči-no in nesramnost sončnih žarkov, ki sobarvali privide poskakujočih brzic.

Lahko bi si privoščil tajnico, vsakteden je prispelo nekaj prošenj, ampakto bi me še bolj zaprlo v pisarno insprehod do pošte je sodil med redkarazkošja, ki se jih nisem hotel odreči.Kurirji večjih podjetij so že pobralipošto iz predalov, pred okencem se jevila dolga vrsta upokojencev in gospo-dinj z listki za dvig priporočenih pošiljk,toda uslužbenka za pultom me je žepoznala in mi prinesla pošto, ki je žetri dni nisem dvignil.

– Gospod doktor …– Hvala.Umaknil sem se, preden me je dose-

glo godrnjanje mamic, da ne dovolijopostrežbe mimo vrste, ker da se vsemmudi in podobno.

Med kuvertami se je zasvetila enadrugačne barve. Rumeno rjava. Pobr-skal sem po spominu, katere od kazen-skih zadev so odprte in pogledal šte-vilko. Ni mi bila znana. Odtrgal sempovratnico in odprl.

Vročitev obtožnice, postavitev pouradni dolžnosti.

Marjan Breznik je vzel življenjeTomažu Brezniku …

Kri mi je udarila v glavo. Pogledal sem še enkrat, če res vidim

pravo obtožnico, prave priimke in sklepsodišča, ki me je postavil Marjanu Brez-niku za zagovornika po uradni dolžno-sti.

To vendar ne more biti res. Že petlet nazaj sva se s predsednikom dogo-vorila, da me ni več postavljal za zago-vornika po uradni dolžnosti. Počasi sempričel uresničevati sklep, da bom zmanj-šal kazenske zadeve, čeprav sem predleti delal skoraj samo na tem področ-ju. Ni mi bilo več všeč, da moram bitivedno na razpolago, da sodniki nisoznali zagotoviti prisotnosti vseh na eniglavni obravnavi in so se zadeve vle-kle kot čreva. Vse prerad sem si pri-voščil kakšen nenadejan teden oddihain odsotnosti iz pisarne, kar pa ni bilomogoče, če si imel preveč kazenskihzadev. Še je že tako izcimilo, da je biloskoraj vsak dan nekaj. Pravdne zadeve

so zahtevale manj narokov, lahko pa semvzel tudi substituta.

Zbasal sem pošto v torbo in jo mah-nil na sodišče.

Zrinil sem se mimo tajnice, ki meje skušala zadržati pred predsednikovopisarno, ker da je predsednik zadržanin ga našel za mizo, kako z zanima-njem prebira časopis.

– So vas pa popredalčkali, odvet-nike, ha? Nič več ne boste sami dolo-čali tarife.

– Ne zanima me politika.– Opa, doktor, a nisi bil nekaj časa

glavni na zbornici, ki je predaval o neod-visnosti odvetnikov?

Imel je prav. Pravosodni minister meje razpenil s svojo nemogočo tezo, daje odvetništvo prav tako javna službakot notariat, kar nikakor ni res. Napi-sal sem nekaj žolčnih člankov na totemo, toda zdelo se je, da ministra mojiugovori sploh ne motijo.

– Zakaj si me postavil za zagovor-nika tistemu Brezniku?

Predsednik se je zresnil in zložil časo-pis.

Dobro je vedel za najin dogovor inni ga bilo potrebno spominjati nanj. Nimi ponudil stola, da bi sedel in bi mordana ta način zmanjšal napetost, ki se jestopnjevala iz trenutka v trenutek.

Tehtal je besede, preden je sprego-voril.

– Brezniku sem določil za zago-vornika Frančka. Ne reci, da ne veš,ker je ta zadeva tako medijsko odme-vna, da o njej čivkajo že vrabčki. Ampakjaz nisem kriv, da je Franček končal naGolniku in kazenska zadeva ne morečakati, da bo Franček okreval. Zdra-vljenje se lahko zavleče več kot pol leta,lahko pa tudi, da ne bo nikoli več delal.Saj veš, kako je.

– Vem, vse to vem, ampak ne razu-mem, zakaj ravno jaz. Zakaj nisi posta-vil Janeza Hočevarja, on je tudi najihletnik. Pa s kazenskimi zadevami seukvarja. Glej, s kazenskimi zadevamipočasi končujem, ne vem če imam odpr-te še več kot tri zadeve. Zdaj pa kartole. In pred dopusti.

– Sodne počitnice so šele petnaj-stega julija, sedaj pa je šesti junij.

– In ti misliš, da bo Dolenca toustavilo? Gonil bo zadevo, dokler nebo končal, pa če bo v dvorani štiride-set stopinj in na koledarju datum prviavgust. Saj me poznaš, ne maram dela-ti poleti in ne maram medijsko razvpi-tih zadev. Naj delajo to Čeferini pa Zdol-ški pa taki.

Predsednik je vstal in malomarnospustil časopis na mizo. Stopil je k meni

Spraševal sem se, če je na svetuše kaj težjega kot v ponedeljekzjutraj ob osmih pred pisarno

zagledati celo kopico nergavih strank,od katerih nekatere sploh niso naroče-ne, jim pa duša ne da miru, da bi neobiskali svojega odvetnika in mu ne zasta-vili vprašanja, kdaj bo njihova zadevana vrsti. Seveda pa druga polovica besnostiska v rokah že pomečkano in zamaš-čeno pripravljalno vlogo, na katero imacelo kopico pripomb, ker bi bilo potre-bno poudariti povsem druge stvari, kotpa tiste, ki so pomembne odvetniku.

Kaj bi storili vsi ti napeti in priča-kujoči obrazi, če bi kar lepo spet obrnilključ v ključavnici in se meni nič tebinič po francosko umaknil? Saj je ven-dar sijal čudovit dan, zrak je bil polnvonja po cvetočem drevju, plavajočihkepic topolovih ali morda celo javor-jevih semen, ki jih je sapica nosila ponevidni poti naokrog in so me bolečespominjala na Idrijco, zagotovo skorajpol metra velikega lipana, ki je ravno-dušno ležal na dnu tolmuna in se nidvignil z ležišča, čeprav sem zamenjalnajmanj petdeset muh. Ko bi lahkoposlal svoje odvetništvo vsaj za en danv tri krasne in se odpeljal spet k tistimzelenim tolmunom, kjer bi pozabil naves svet!

– Gospod odvetnik, gospod odvet-nik …

Spustil sem čredo v sprejemnico inpreslišal klice, da se nekomu mudi inče bi lahko samo pogledal…

Če kaj sovražim, so to neučakanci,ki me napadejo s temi besedami.

Če-lahko-samo-na-hitro-pogledate…

Nisem avtomat za kavo, v kateregavržeš kovanec in priteče pijača. Včasihne morem na hitro pogledati. Včasihse mi oči niti nočejo več privaditi nadroben tisk, ki ga držim pred seboj, kajšele, da bi dajal pravno mnenje in vča-sih ne razumem, kdo sploh sedi predmenoj in kaj na svetu hoče od mene.

Ja, so takšni ponedeljki.Potlačil sem jezo za ponarejeni

nasmešek, določil datume strankam, kiniso bile naročene in v desetih minu-tah odpravil tisto, ki je bila.

Na poti na pošto se mi je jeza žemalce razkadila, se me je pa prav zahrbt-no pričenjal lotevati glavobol. Priplazil


1. poglavje

Umor Tomaža Breznika

Iz s

odne

dvo

rane


in mi položil dlan na ramo. Sošolca.Prijatelja. Frajerja, ki sta na isti dan obadobila desetki pri profesorju Aleksan-dru Bajtu. Istočasno sva bila priprav-nika na sodišču, potem pa so se naji-ne poti ločile. Njemu je bilo vseeno,če je imel nekoga nad seboj, meni ne.Moja alergija do šefov je bila prehuda,da bi delal v državni službi.

– Zagotoviti moram, da bo imelBreznik vsaj kakšno možnost.

– Veš, da. Vsi časopisi so polnijadikovanja, kakšna škoda, da je bilnovi zakon sprejet prepozno, da bi mulahko izrekli dosmrtno ječo. Umoril najbi osem let starega sina!

– Kolikor vem, ti ne bereš časopi-sov in novinarji se te na daleč izogi-bajo.

– Povem ti, če se mi približa kak-šna pojava z mikrofonom v rokah naveč kot tri metre, da boš lahko posta-vil še koga za zagovornika po uradnidolžnosti.

Malce prisiljeno se je zasmejal, med-tem pa je glava dokončno popustila podjeklenimi pritiski glavobola.

– Dogovorjeno.Nisem mu privoščil zmagoslavja, zato

sem brez besed zapustil predsednikovopisarno in pomežiknil našpičeni tajni-ci, ki ji je na ustih še vedno lebdelaužaljena šoba, ker se nikoli ne oziramna njene pravice, da lahko odloča, kdoin kdaj lahko vidi predsednika.

Šel bom k Brezniku.Pogovoril se bom z njim in če mi

zadeva še vedno ne bo všeč, bom zbo-lel.

Tudi predsednik sodišča mi ne moreukazovati.

V tem je lepota mojega poklica.Če hočem, grem lahko še danes na

Idrijco in morda bo tisti siti lipan leprijel na mojo muho.


Iz s

odne

dvo

rane

Iz ar hi vaOdve tni ške zbor ni ce Slo ve ni jePre bi ra in iz bi ra: dr. Pe ter Če fe rin

Odvetniška zbornica Slovenije v letih 1986/87Dne 15. maja 1986 so bili v imeniku odvetniku OZS vpisani 303 odvet-

niki, s čimer se je prvič po letu 1945 število odvetnikov v Sloveniji zvišalonad 300. Že 1. oktobra 1987 pa je bilo v imeniku odvetnikov vpisanih 360odvetnikov, in od tega leta dalje se število odvetnikov stalno povečuje. Našazbornica postaja (ponovno) vse bolj aktivna in predsedstvo OZS je v temletu sprejelo vrsto pomembnih sklepov in pobud.

Tako je bila imenovana komisija za spremembe zakona o pravni pomoči,ki jo je vodil odvetnik Rudi Šelih. Ta komisija je bila zadolžena za pripra-vo predloga novega zakona. Pred tem je zbornica republiškemu sekretaria-tu za pravosodje in upravo posredovala predlog najnujnejših sprememb zako-na o pravni pomoči.

Ustanovljeni sta bili sekcija za kazensko pravo, ki jo je vodil odvetnikDušan Pajk, in sekcija za civilno pravo, ki jo je vodil mag. Konrad Plauštaj-ner. Sekcija za kazensko pravo je začela pripravljati predloge za spremem-bo kazenske zakonodaje.

V zvezi s procesom zoper Janeza Janšo in druge je naša zbornica posla-la zaradi kršenja pravice do obrambe izjavo skupščini SR Slovenije, pred-sedstvu SRS, predsedstvu RK SZDL, republiškemu sekretariatu za pravo-sodje in upravo in vrhovnemu sodišču SRS. Naša zbornica je poslala na istenaslove tudi ostro izjavo zaradi odstranitve zagovornika, odvetnika mag.Draga Demšarja, iz razpravne dvorane pri Vojaškem sodišču v Ljubljani.Obe izjavi sta bili objavljeni tudi v časnikih Delo in Dnevnik.

Zbornica je odboru za varstvo človekovih pravic poslala tudi pismo, skaterim je ponudila brezplačno pravno pomoč obdolžencem pred vojaškimsodiščem.

Predsedstvo OZS je sklenilo, da se zveznemu ustavnemu sodišču pošljepobuda za presojo skladnosti četrtega odstavka 65. člena zakona o vojaškihsodiščih s 14. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pra-vicah oziroma z 210. členom Ustave SFRJ.

Naša zbornica je v istem letu poslala pobudo pristojnim republiškimorganom, da se zagotovi udeležba odvetnikov v predkazenskem postopkupred organi za notranje zadeve.

Odvetniška zbornica Slovenije je Advokatski komori Kosova ponudilasodelovanje, zlasti v zvezi s strokovno pomočjo in reševanjem organizacij-skih vprašanj.

V tem letu sta postala člana Sveta za varstvo človekovih pravic in svo-boščin tudi dva odvetnika, in sicer mag. Drago Demšar in pisec tega pri-spevka.

Ker stavkovni odbor slovenskih sod-nikov in minister za javno upravo dr.Gregor Virant 2. junija nista dosegladogovora, bodo sodniki med 9. in 11.junijem opozorilno stavkali.

Ponudbe, ki bi pomenila izpolnitevstavkovnih zahtev »sploh nismo preje-li« , je po pogajanjih dejala predsednicastavkovnega odbora sodnikov Janja Rob-lek. »Prejeli smo nekaj dodatnega, nekajza zraven, kar pa se ne tiče stavkovnihzahtev.«

Po ministrovih besedah Vlada ne bopredlagala spremembe zakona, ki bipomenila povišanje plačnih razredov zasodnike. »Vztrajamo na tem, da se lahkoplače sodnikov povišajo iz naslova delov-ne uspešnosti in povečanega obsega delain da bi vnesli nekaj več fleksibilnostipri plačevanju okrajnih in okrožnih sod-nikov na začetku kariere,« je dejal dr.Virant. »Z moje strani je to zadnja ponud-ba. Pričakujem, da bo Vlada stala zamano.«

Janja Roblek je še napovedala, dabodo sodnikom predlagali, da bi že od16. junija do izpolnitve zahtev izpolnje-vali samo pričakovani obseg dela. Tis-tim, ki so sklenili pogodbe za dodatnodelo, bodo predlagali, da jih prekličejo.Poleg tega pa bodo razmislili tudi o tem,ali bodo sodniki še opravljali tisto drugonesodniško delo, ki je predpisano z zako-nom. Po besedah Roblekove gre za drugaopravila, ki so tesno povezana z drža-votvornostjo.

(I. V.)

Opozorilna stavka sodnikov


Aut

hori

al S

ynop

sesUroš Ilić

STATUSNOPRAVNE OBLIKE OPRAVLJANJAODVETNIŠTVA – ODVETNIŠKI D.O.O.

Nabor statusnopravnih možnosti opravljanja odvetniškedejavnosti se z novelo ZOdv-B širi. V primeru uveljavitvenovele bodo odvetniško dejavnost lahko opravljali odvetnikiposamezniki, zaposleni odvetniki, civilne odvetniške družbe,odvetniške družbe z neomejeno odgovornostjo in odvetniškedružbe z omejeno odgovornostjo.

Z dopustitvijo izvajanja odvetniške dejavnosti v oblikikapitalske gospodarske družbe slovensko odvetništvo – malopozno, pa vendar – ujema korak s časom. Slovenskimodvetnikom bo delovanje v obliki odvetniške družbe zomejeno odgovornostjo omogočilo konkurenčnost naskupnem evropskem trgu pravnih storitev

Uroš Ilić

LEGAL FORMS OF ATTORNEYSHIP –ATTORNEY’S LIMITED LIABILITY COMPANIES

The novel B of the Law Regulating the Profession ofAttorneys at Law has expanded the range of corporate lawoptions within the framework of which the profession of anattorney at law can be executed. Should the stated novelenter into force the activity of attorneys at law will be able tobe executed by individual attorneys at law, attorneys at lawin an employment relationship, civil law societies ofattorneys at law, corporate attorneys at law companies withan unlimited liability and corporate attorneys at lawcompanies with a limited liability. By allowing the executionof the profession of attorneys at law within a framework of acapital corporate company the Slovene profession ofattorneys at law is catching up with the developmentselsewhere, somewhat late but still. Being able to execute theprofession of an attorney at law within the framework of alimited liability corporate company of attorneys at law willenhance competitive possibilities of Slovene attorneys at lawin the Community single market of legal services.

Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: dr. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086

Uredniški odbor: Jože Ilc, Hinko Jenull, dr. Bojan Kukec, Andrej Razdrih, dr. Karlo Primožič, Tanja Sedušak, mag. Rudi Vouk Urednica: Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Schwarz, Ljubljana

Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel. 01/300-34-20, faks: 01/300 34 32, e-pošta: [email protected]

Naročnina za leto 2008: 33,38 EUR (posamezna številka: 8,34 EUR; za študente: 2,08 EUR). Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 2100 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.

Avt

orsk

i sin

opsi

s

SodelavcemSvoje prispevke – seveda podpisane, z avtorjevim naslovom – dostavite na disketi (z berljivim izpisom– najbo lje 30 vrstic na stran), pisane v WORD za Okna ali kot navadno .TXT datoteko (ASCII tekst)– ali seveda tudi po elektron ski pošti na naslov uredništva.• Strokovni članek naj obsega največ 9 strani (270 vrstic ali 24.000 znakov) • Razprave, mnenja,recenzije – do 5 strani (150 vrstic ali 12.000 znakov) • Komentar, poročilo, vesti itd. – do 2 strani(60 vrstic ali 5.000 znakov)

odvetnik st-39:odvetnik st/31-prelom 6/5/08 4:35 PM Page III

odvetnik st-39:odvetnik st/31-prelom 6/5/08 4:35 PM Page IV

statusnopravne oblike opravljanja odvetništva – odvetniški d.o.o. · 2012. 2. 17. · kov.7 ker...

Documents