Univerza v Ljubljani

Pedagoška fakulteta

Oddelek za biologijo, kemijo in gospodinjstvo

Barbara Jordan

Steroli v prehrani

Seminarska naloga

Ljubljana, 2010/2011

Kazalo vsebine1.Uvod.................................................................................................................................................... 3 2. Steroli .............................................................................................................................................. 4

2.1 Holesterol.................................................................................................................................... 42.2 Rastlinski steroli .......................................................................................................................... 62.3. Fitosteroli kot dodatek prehrani...................................................................................................7

3. Razprava in sklepi............................................................................................................................ 10VIRI, LITERATURA.............................................................................................................................. 11

1.Uvod

V seminarski nalogi bom opisala sterole in njihovo vlogo v naši prehrani, ter kako vplivajo na zdravje. Najprej pa bom opisala, kaj sploh so steroli, kajti, ko sem dobila naslov seminarja najprej sploh nisem bila sigurna kaj natančno so steroli in zakaj so pomembni, saj v veliki večini govorimo in poslušamo le o rastlinskih sterolih, ki pa so le ena vrsta sterolov.

Veliko je govora tudi o povišanem holesterolu, ki je ključen dejavnik za nastanek srčno-žilnih bolezni, zato bom s pomočjo že izvedenih raziskav poskušala odgovoriti na vprašanje ali so prehranske trditve na živilih obogatenih s fitosteroli, ter v kolikšni meri so te trditve ustrezne in potrjene, kdo ima nadzor nad temi živili in podobno.

2. Steroli Steroli so podskupina steroidov in pomemben razred organskih mulekul. Naravno se pojavljajo v rastlinah, živalih in glivah. Najbolj znan tip živalskih sterolov pa je holesterol. 1Rastlinski steroli so fitosteroli in živalski zoosteroli. Zoosterola sta dva in sicer: holesterol in lanosterol. Fitosterolov je več vrst in vključujejo campesterole, sitosterole in stigmasterole. Ergosterol je sterol, ki je prisoten v membranah gliv, kjer ima podobno vlogo, kot holesterol v živalskih celicah (Wikipedia, 2010)Steroli in z njimi povezane sestavine igrajo osnovno vlogo v fiziologijo evkariontske celice. Holesterol naprimer oblikuje del celične membrane pri živalih, kjer vpliva na fluidnost celičnih membran in služi kot sekundarni sporočevalec v signalizaciji razvoja. Pri ljudeh in drugih živalih se cortikosteroidi kot je kortisol uporabljajo kot sestavine za signalizacijo v celični komunikaciji in splošnem metabolizmu (Wikipedia, 2010).

2.1 HolesterolHolesterol ima pomembno strukturno vlogo v membranah in v lipidnem metabolizmu na splošno. Je biosintetski prekurzor za vitamin D in steroidne hormone (glucocorticoide, oestrogene, progesterone, androgene in aldosterone). Nadalje prispeva k razvoju in delovanju centralnega živčnega sistema in ima pomebno vlogo pri signalni transdukciji in razvoju sperme (Christie, 2010).

Vendar, ker je nivo plazemskega holesterola glavni faktor, ki prispeva k razvoju srčno-žilnih obolenj, se je med ljudmi pod okriljem medijev razvila nekakšna holesterolfobija. Holesterol je pomembna komponenta vseh živalskih tkiv. Veliko ga je v membranah, vendar ni enakomerno porazdeljen. Najvišji delež nezaesterenga holesterola je v membrani plazme od 30-50%, medtem ko imata mitohodrij in endoplazemski retikulum zelo nizko vsebnostjo holesterola in Golgijev aparat vsebuje srednjo količino. Možgani vsebujejo več holesterola kot katerkoli drug organ, približno četrtino skupnega prostega holesterola v telesu. Živali v glavnem velik del potreb po holesterolu sintetizirajo, vendar ga lahko tudi zaužijejo in absorbirajo iz hrane. Glavna funkcija holesterola je da modelira fluidnost membran s tem da je v interakciji z njihovi kompleksnimi lipidnimi komponentami, še posebej fosfolipidi (Christie, 2010).

2.1.1 Povišan holesterol v krvi (hypercholesterolemia)

Hypercholesterolemia je stanje, ki ga zaznamujejo visoke koncentracije holesterola v krvi. Taki ljudje imajo visoko tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni in arterioskleroze. To stanje se pojavi, ko se začne odvečen holesterol iz krvi nalagati na stene krvnih žil (arterij). Holesterol, ki se nabere pa tvori obloge, ki zožajo in otrdijo stene arterij. S tem ko se obloke širijo lahko zamašijo arterije in omejijo dotok krvi v srce. Nalaganje oblog na žilah povzroči obliko bolečine v prsih imenovano angina pectoris, ki poveča verjetnost za srčni napad in povišan krvni tlak. Podedovane oblike povečanega holesterola v krvi povzročijo zdravstvene težave povezane s povečanim nalaganjem holesterola v ostalih tkivih (Wikipedia, 2010)Poznamo več vrst holesterola v krvi:

• Skupni holesterol - vsi holesteroli skupaj, • LDL (lipoprotein nizke gostote), pogovorno tudi ''slab'' holesterol• HDL (lipoprotein visoke gostote), pogovorno tudi ''dober'' holesterol

2.1.2 Metabolni sindrom

Metabolni sindrom je ime za skupino faktorjev tveganja , ki se pojavijo skupaj in povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja in diabetes tipa 2. Sindrom postaja vse bolj pogost. Povezan je z mnogimi stanji in dejavniki tveganja. Dva najpomembnejša dejavnika tveganja sta:Centralna debelost (nabiranje odvečne maščobe okoli trebuha in odpornost na inzulin. Po Ameriški zvezi za srce (American Heart Association) in Nacionalnem inštitutu za srce pljuča in kri (National Heart, Lung, and Blood Institute), je sindrom prisoten v kolikor so prisotni trije znaki:

• Povišan krvni pritisk enak ali višji od130/85 mm /Hg• Povišana raven glukoze v krvi• Povečan obseg pasu • Nizek HDL holesterol • Trigliceridi enaki ali višji od 150 mg/dL (Medline Plus, 2010).

2.1.3 Vpliv nizkega holesterola na smrtnost

Vsi se dobro zavedamo nevarnosti visokega holesterola, vendar večina ve malo o tveganju zaradi nizkega holesterola. Prvo poročilo, ki potrjujejo povezavo med nizko ravnjo holesterola in možganskimi krvavitvami je bila japonska študija kohorte, prav tako je veliko število naknadnih opazovalnih študij je pokazalo, da je nizka raven holesterola povezana z možganskimi krvavitvami, rakom, samomori, poškodbami, in ostalimi boleznimi, ki niso povezan s srčno žilnimi obolenji. Vendar pa ni jasno dokazano, da je to povezano (Nago et al., 2010)Meta-analiza, izvedena v tem viru, je pokazala, da je zniževanje holesterola, povzročilo visoko smrtnost v populaciji z nizkim tveganjem za nastanek srčno-žilnih bolezni. Kljub temu, da je bila analiza osredotočena na druga zdravila, ne statine, so statin povezani s pojavnostjo raka pri starejših odraslih osebah, povečano obolevnost za rakom dojk med sekundarno preventivno fazo in povečano skupno obolevnostjo za rakom (Nago et al., 2010)Japonski raziskovalci so poročali, da je razmerje med nizkim holesterolom in smrtnostjo izginilo, ko so izključili smrt zaradi bolezni jeter. V želji, da bi razjasnili so raziskovali odnos med nizkih holesterolom in vzroki smrti (kapi, bolezni srca in rak). Poleg tega, so izključili bolezni jeter. Ta študija je bila izvedena kot del Jichi Medical School (JMS) študije kohorte. Sodelolovalo je 12 490 moških in žensk, starih 40 do 69 let kot del JMS kohorte. Raziskava se je začela leta 1992 z namenom, da raziščejo dejavnike tveganja za možgansko kap in bolezni srca in ožilja. Osnovne podatke so zbirali od aprila 1992 do julija 1995 v 12 podeželjskih predelih Japonske in zaključili sledenje v decembru 2005, v kateri je sodelovalo 65% oseb, ki so bile zajete na začetku raziskave.Skupni holesterol so merili z encimsko metodo (WAKO, Osaka, Japonska; interassay koeficient variacije: 1,5%). Vsi vzorci so bili izmerjeni v istem laboratoriju (SRL, Tokio, Japonska).Pridobili so tudi informacije o faktorjih, ki so vplivajo na nivo holesterola (kajenje in navade pitja, krvni tlak, višina, teža in količino HDL holesterolaInformacije o vzroku smrti so pridobili z uporabo podatkov iz mrliških listov in državnega statističnega urada.Študije so pokazale povezavo med nizkim holesterolom in ne-kardiovaskularno umrljivostjo in smrtnostjo zaradi raka, kapi in bolezni srca. Čeprav je odnos med visokim holesterolom in ishemično možganske kapjo ni stalen, se lahko zgodi, da zaradi zdravstvenih intervencij izgine tveganje za visok holesterol in posledično ishemično možgansko kap in se poveča tveganje za nizek holesterol (Nago et al., 2010). Povezava med holesterolom in odpovedjo srca je sicer bila zabeležena pri povišanih količinah holesterola v krvi, pri nizkem nivoju holesterola v krvi te povezave ni. Pri tem je

potrebno upoštevati tudi učinke slabe prehrane in možna pristnost bolezni beriberi in alkoholizma. Povezava med nizkim holesterolom in smrtnostjo zaradi bolezni srca je bila bolj opazna pri ženskah, tako, da je možen vzrok bolezen povečano delovanje ščitnice, ki je pogostejša pri ženskah. Analiza je ugotovila povečano umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni v povezavi z povečanim delovanjem ščitnice, vendar je potrebno več raziskav, da se to potrdi.V tej študiji visok nivo holesterola ni bil dejavnik tveganja za povečanje smrtnosti. Pomembno je osredotočanje tudi na tiste z nizkimi vrednostmi holesterola v krvi, kajti nizek holesterol je povezan z visoko umrljivostjo zaradi raka in ta znak bi bil lahko ključen za zgodnje odkrivanje raka.Rezultate študije pa ne moremo posploševati, kajti mogoče je, da oso tveganja nastala zaradi zdravljenja visokega nivoja holesterola v krvi. Prav tako so rezultati specifično vezani na ljudi, ki živijo v ruralnih predelih japonske in imajo življenjski stil, ki ga ni mogoče aplicirati na druge predele Japonske ali druge etnične skupine. Ljudje iz teh predelov japonske imajo manj srčno žilnih bolezni, kot zahodne države je njihovo tveganje za nizek holesterol višje. Na povezavo med nizkim holesterolom in umrljivostjo vpliva veliko dejavnikov, vendar ta zelo jasno obstaja, še posebno v populacijah z nizkim tveganjem za nastanke srčno-žilnih bolezni (Nago et al., 2010). Študija iz leta 2000, ki je bila izvedena na korejskih moških, je podobna že opisani. Rezultati, ki so jih pridobili pa se delno ujemajo. Nizek nivo holesterola v krvi je tudi v tej študiji povezan z večjo smrtnostjo, povezava je predvsem z rakom jeter (tega so v predhodno opisani študiji izključili, da bi dokazali povezavo z drugimi vrstami raka) in rakom na debelem črevesju. Z podaljševanjem sledenja se povezava med zelo nizkim holesterolom in rakom na požiralniku in črevesju. Nivo holesterola, ki predstavlja najmanjše tveganje je 211 do 251 mg/100 ml (Song et al. 2009).

2.2 Rastlinski steroli

Fitosteroli so steroli, ki se sintetizirajo samo v rastlinah in ki so po zgradbi podobni holesterolu, vendar z vključeno dodatno hidrofobno ogljikovo verigo na C-24 položaju (Rozner, Garti, 2006). So esencialna komponenta membran vseh evkariontskih organizmov. Lahko se sintetizirajo de novo ali pridobijo iz okolja. Njihova funkcija je kontrola fluidnosti membran in prepustnosti, nekateri pa imajo posebno funkcijo prevajanja signalov. Rastlinski steroli vključujejo preko 250 različnih sterolov in povezanih sestavin v različnih rastlinah. Najpogostejši predstavniki so sitosterolo, stigmasteroli in campesteroli. Običajna prehrana vsebuje nekje od 200 do 300 mg rastlinskih. Višji je vnos rastlinskih sterolov nižja je absorbcija holesterola in nižji je nivo holesterola v krvnem serumu. Rastlinski steroli se uporabljajo v ta namen že od leta 1950 (Piironen, et al. 2000).Fitosteroli in estri znižajo nivo holesterola v krvi ne glede na to, da so zelo slabo absorbirajo v krvni obtok. Mehanizem s katerim fitosteroli regulirajo absorbcijo holesterola ni popolnoma jasen, vendar na podlagi dosedanjih spoznanj so prepoznane tri glavne lastnosti: (1) fizično kemični učinek (kompetitivna topnost in so-kristalizacija); (2) učinke na mesto absorbcije (hidroliza s strani lipaz in estraz); (3) učinek na notranji transport sterolov. Zaradi njihove slabe topnosti v vodi in maščobah. Eden od ciljev prehrambene in farmacevtske industrije je, da bi razvili izdelke, ki bi enako znižali holesterol vendar v manjših količinah, to bi dosegli s povečanjem biološke dostopnosti (Rozner, Garti, 2006).

2.2.1 Rastlinski steroli in njihov vpliv na holesterol

Prehranska absorpcija holesterola iz črevesja je kritična sestavina homeostaze holesterola. V normalnih okoliščinah prehrana ljudi vsebuje približno enako količino holesterola in

rastlinskih sterolov. Vendar pa običajne posamezniki zaužijejo v povprečju približno 50% prehranskega holesterola a le 5% rastlinskih sterolov. Običajni fiziološki proces za obdelavo prehranskih sterolov v prebavilih vključuje prebavljanje od 200-500 mg holesterola in od 200 do 400 mg fitosterolov. Skoraj vsi prehranski steroli se izločajo skozi fekalije, prav tako 800-1500 mg holesterola ter njegovih metabolnih produktov, žolčnih kislin. Normalno telo je sposobno razlikovati med holesterolom in steroli (Patel, 2008).Količina zaužitih rastlinskih sterolov v normalni prehrani je negativno povezana z absorbcijo holesterola in skupnega holesterola v serumu in LDL holesterola(Piironen, et al. 2000).

2.2.2 Uživanje rastlinskih sterolov pri otrocih

Prehrana bogata s fitosteroli je pri otrocih povečala koncentracijo različnih rastlinskih sterolov. Prehrana, ki vsebuje od 300 do 400 mg fitosterolov dnevno je povečala količino sitosterola in campesterola v serumu od tri do petkrat v primerjavi z otroci, ki so uživali manj mastno sojino mleko. Te koncentracije so podobne tistim pri bolnikih s fitosterolemijo1. Vrednosti so veliko višje, kot pri odraslih vegetarijancih z višjim vnosom rastlinskih sterolov, kar kaže na to, da imajo otroci veliko sposobnost absorbcije fitosterolov (Piironen, et al. 2000).

2.3. Fitosteroli kot dodatek prehrani

Prikaz vpliva rastlinskih sterolov pri preprečevanju povišane količine holesterola v krvi pri zajcih in zniževanje holesterola pri ljudeh je spodbudilo različne klinične študije. Apliciraje rastlinskih sterolov za študije na ljudeh je odkrilo potencialno znižanje plazemskega holesterola v dokaj majhni in varni dozi (1,5 g/dan), je spodbudilo razvoj v maščobi topnih stanol estrov v letih po 1990. Na finskem so na tržišču že od leta 1995, kot rastlinska margarina s stanol estri Benecol. Topnost v maščobah je pomembna za uččinkovitost zniževanja holesterola, kajti ugotovil so da slaba topnost staolov nima praktično nobenega vpliva na nivo LDl holesterola v krvi (Piironen, et al. 2000).

2.3.1 Funckcionalna hrana z dodanimi fitosteroli

Zgornji naziv vključuje katerokoli hrano dodanimi prostimi ali zaestrenimi rastlinskimi steroli ali stanoli. Splošno priporočilo je, da naj bi fitosteroli bili v obliki, ki je topna v maščobah. Samo estri rastlinskih sterolov izpolnjujejo ta kriterij. (Na podlagi številnih študij pacientov z blago ali dedno povečano količino holesterola v krvi, bolnikom z diabetesom tipa 2, bolnikov ki so imeli srčni infarkt, naj bi stanol ester margarina znižala skupni holesterol za 10 do 15% in Ldl holesterol za do 20%.Učinke zniževanja holesterola je opazen tudi pri nizkem vnosu holesterola, kar kaže na to, da stanol estri zavirajo absorbcijo holesterola, ki ga zaužijemo in holesterola v prebavnem traktu. Meritve absorbcije in feklanega izločanja holesterola so pokazale, da je fekalno izločanje holesterolo povečano, kljub temu, da se holesterol vnesen s hrano ni absorbiral.Stranski učinski ni. Koncentracije vitaminov topnih v maščobi so nespremenjene tudi to letu dni uživanja, vendar se lahko zniža nivo b-karotena

2.3.2 Uživanje sojinega mleka z dodanimi fitosteroli pri francoski populaciji z blago povišanim holesterolom

Rastlinski steroli so splošno priznani, zaradi učinka zniževanja holesterola, v večini primerov je so uporabljeni maščobni namazi ali mlečni izdelki. Kot alternativa mlečnim izdelkom je bilo v tej študiji uporabljeno sojino mleko, kajti je zelo malo dokazov, ki bi potrdili učinkovitost rastlinskih sterolov v hrani na osnovi soje. Namen študije je zato bil da se razišče učinek 1 Fitostorelimija je bolezen zaradi katere je raven rastlinskih sterolov v krvi zvišana.

sojine pijače obogatene z rastlinskimi steroli pri pacientih s srednje povišanim holesterolom. V študiji so 50 osebkom dodelili 200 ml sojine pijače dnevno, neobogatene ali z dodanim 2,6 grami rastlinskih sterol estrov. Koncentracija lipidov v plazmi je bila merjena na 4 tedne, ob obisku, čez 4 tedne in čez osem tednov (Weinder et al. 2008). Rezultati pa so pokazali, da je redno uživanje sojine pijače obogatene z rastlinskimi steroli v 8 tednih znižalo nivo LDL-C holesterola za 7% v primerjavi z merjenjem ob prihodu. Znižanje LDL in skupnega holesterola je bilo znatno višje, kot v skupini, ki je dobivala placebo. Nivo HDL-C holesterola in trigliceridov so ostali nespremenjeni. Vsakodnevno uživanje sojine pijače obogaten z rastlinskimi steroli se je izkazalo za učinkovit in praktičen način zniževanja LDL-C in skupnega holesterola v krvi, pri ljudeh z blagim povišanjem holesterola v krvi (Weinder et al. 2008).

2.3.3 U inki zniževanja holesterola so razli ni glede na tip hrane, kateremuč č dodamo fitosterole

Študija izvedena na moških in ženskah z rahlo povišanimi vrednostmi holesterola v krvi v letu 2004 je prva študija, ki dokazuje, da se lahko učinkovitost dodanih fitosterolov spreminja glede na osnovo na katero jih dodamo. Pri tem se je izkazalo, da je mleko z nizko vsebnostjo maščob bilo do trikrat bolj učinkovito kot dodani steroli v kruhu in žitaricah. Izkazalo pa se je tudi da vsi ti izdelki še vedno prinašajo in sproščajo fitosterole v črevesje (Clifton et al. 2008).Mnenje podano s strani EFSA pa je, da so na podlagi raziskav najbolj učinkoviti tipi hrane, ksteri see dodajajo stanoli steroli margarinski namazi, majoneza, solkatni prelivi in mlečni izdelki kot so mleko, jogurt vključno z jogurti z manj maščobe in siri. Pri drugih tipih hrane ta vpliv še ni uveljavljen (EFSA, 2009)

2.3.4 Ozna evanje izdelkov z dodanimi fitosteroličV večih mnenjih znanstvenega komiteja za hrano (Scientific Committee on Food (SCF)) in evropske avtoritete za varno hrano (European Food Safety Authority (EFSA)) in na podlagi žže znnih podatkov lahko zaključimo, da količina dnevno zaužitih fitosterolov naj ne bi presegala 3 g, to je meja, pri kateri je uživanje te hrane še varno. Predvsem zaradi vpliva na nivo karotenoidov v krvi. Na podlagi ugotovljenega so postavili amwrnice za označevanje izdelkov z dodatki fitosterolov, fitosterol estrov, fitostanolov in/ali zaesternih stanolov (EFSA, 2008)

Smernice so sledeče:

1. Vsebnost dodanih fitosterolov v hrani mora biti jasno označena.2. Označena mora biti količina fitosterolov na 100 g hrane. 3. Na embalaži mora biti izjava, da je hrana namenjena izključno ljudem, ki želijo znižati

nivo holesterola v krvi. 4. Na embalaži mora biti izjava, da pacienti, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola

lahko uživajo tako hrano samo pod zdravniškim nadzorom. 5. Na embalaži mora biti izjava, da hrana ni prehransko primerna za nosečnice, doječe

matere in otroke pod 5 leti starosti. 6. Na embalaži mora biti izjava, da mora biti hrana del uravnotežene diete, ki vključuje

redno uživanje sadja in zelenjave, kar pripomore k uravnavanju nivoja karotenoidov. 7. Na embalaži mora biti izjava, da naj se ogibajo uživanju več kot 3 g dodanih

fitosterolov dnevno. 8. Potrebno je definirati porcij in označiti količino fitosterolov v porciji (EFSA, 2008).

Nadalje, pri odobravanju prodaje hrane z dodanimi fitosteroli je potrebno predstaviti še dodatne stvari:

1. Hrana mora bitipredstavljena tako, da se lahko enostavno razdeli na porcije in vsebuje eno porcijo/ 3 g fitosterolov ali tri porcije po 1 g sterolov).

2. Embalaža pijače ne sme vsebovati več kot 3 g fitosterolov. 3. Določena hrana mora biti pakirana po porcijah (EFSA; 2008).

2.3.5 Stroškovna analiza margarin z manj maš obami z dodanim rastlinskimič steroli za zniževanje holesterola v krvi

Za zmanjšanje tveganja za koronarno bolezen srca (CHD), je bilo predlagano za obogatitev živil, kot so margarina z estri rastlinskih sterolov, ki dokazano zmanjšujejo skupni in LDL holesterol, ki sta med glavnimi dejavniki tveganja. Markov model je bil razvit za oceno stroškov in koristi uživanja z margarin z vsebnostjo rastlinskih sterolov. Študija je bila narejena z vidika zdravstvene zavarovalnice, perspektiva pa za obdobje 10 let. Te so bile uporabljene na reprezentativnem vzorcu prebivalstva Nemčije. Spremembe v ravni holesterola po zaužitju margarine z dodanimi rastlinskimi steroli so bile ocenjene na podlagi meta-analiz desetih preizkušanj, ki so ugotovile 5,7 % zmanjšanje skupnega holesterola.Povprečni letni stroški zaradi bolezni srca in ožilja so ocenjena na 3000 €. analize so bile opravljene v zvezi z letnimi stroški, oceno tveganja, količino zmanjšanja skupnega holesterola v krvi zaradi dodanih fitosterolov in tveganja za smrti povezane z boleznimi srca in ožilja. 10-letna tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni je pri bolnikih, ki so uživali z rastlinskimi fitosteroli obogateno margarino 6,1% v primerjavi s kontrolno skupino, ki je imela tveganje 6,5%. Tako se letni stroški ocenjujejo na € 696 (margarina z dodanimi rastlinskimi steroli) in € 748 (kontrolna skupina). Povprečna višina prihranka je 52 €. Projekcija na ravni prebivalstva, za katero je to dokazano, da so rastlinski steroli znižali holesterol, vodi do 117.000 primerov obolenj manj in zmanjšanja stroškov za 1300,000,000 € za to časovno obdobje (Gerber et al. 2006).

3. Razprava in sklepi Steroli so maščobe in se naravno pojavljajo v živalskih in rastlinskih tkivih, vendar pa imajo živalski steroli drugačne lastnosti od rastlinskih. Živalski steroli, predvsem holesterol pa ima nekoliko negativen predznak v naših mislih. Vendar je nujno potreben za delovanje našega organizma. Vendar je raven holesterola v krvi zelo občutljiva, kajti študije so nakazale na možnost, da premajhna količina holesterola v krvi prav tako kot prevelika negativno vpliva na naše zdravje.

Predvsem iz zdravstvenih razlogov preventive pred srčno-žilnimi boleznimi, ki so posledica prevelikega holesterola v krvi, se je razmahnila uporaba rastlinskih sterolov, ki naj bi imeli pomembne vpliv na zniževanje skupnega nivoja holesterola in LDL holesterola in s tem zmanjševanje tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. To pa ima tudi ekonomski pomen za države, saj se bi tako zmanjšalo število obolelih in tako bi bilo manj denarja porabljenega v zdravstvu. Vendar pa vse ni tako rožnato, kot se zdi.

Veliko raziskav je dokazalo, da obstaja možnost, da se po terapiji zniževanja holesterola razvije rak na debelem črevesju. Prav tako je pomembno, da so izdelki, kot so margarinski namazi z dodanimi rastlinskimi steroli z namenom zniževanja nivoja holesterola v krvi namenjeni izključno bolnikom s povišanim holesterolom v krvi. Namazi in drugi izdelki z dodanimi rastlinskimi steroli niso priporočljivi za otroke, še posebej tiste do 5. leta starosti, prav tako jih ne smejo uživati drugi družinski člani z namenom preventive pred povišanim holesterolom.

Ljudje, ki uživajo te namaze in druge izdelke morajo prav tako uživati veliko svežega sadja in zelenjave, zaradi b-karotena, katerega nivo se med uživanjem teh živil zmanjša. Zaradi slabe topnosti rastlinskih sterolov se le ti uživajo v dokaj velikih količinah, 3 g dnevno, v manjših vnosih nimajo vpliva na nivo holesterola.Lastnosti fitosterolov je začela izrabljati živilska in zdravstvena industrija, zato lahko v prihdnosti pričakujemo porast živil z dodanimi fitosteroli.

2 VIRI, LITERATURA1. Christie , WW. (2010) Sterols 1. Cholesterol and cholesterol esters: structure, occurrence, bi-

ochemistry and analysis, The Lipid Library . (http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/cholest/file.pdf), 10.12.2010

2. Clifton, PM/Noakes, M/Sullivan, D/Erichsen, N/Ross, D/Annison, A Fassoulakis, A/Cehun M/Nestel, P. (2004) Difference in milk yogurt and bread and cereals Cholesterol-lowering ef-fects of plant sterol esters differ in milk, yoghurt, bread and cereal European Journal of Clini-cal Nutrition 58, 503-509

3. EFSA (2009)Plant Stanols and Plant Sterols and Blood LDL-Cholesterol Scientific Opinion of the Panel on Dietetic Products Nutrition and Allergies on a request from the European Com-mission and a similar request from France in relation to the authorization procedure for health claims on plant stanols and plant sterols and lowering/reducing blood LDL-cholesterol pursu-ant to Article 14 of Regulation (EC) No 1924/20061. The EFSA Journal 1175, 1-9

4. EFSA European Food Safety Authority. (2008) Plant Sterols and Blood Cholesterol Scientific substantiation of a health claim related to plant sterols andlower/reduced blood cholesterol and reduced risk of (coronary) heart disease pursuant to Article 14 of Regulation (EC) No 1924/20061. The EFSA Journal (2008) 781, 1-12

5. EFSA European Food Safety Authority. (2008). Consumption of Food and Beverages with Added Plant Sterols in the European Union. The Efsa Journal 133, 1-21

6. Gerber, A/Evers, T/Haverkamp, H/Lauterbach, KW. (2006)Cost-benefit analysis of a plant ste-rol containing low-fat margarine for cholesterol reduction. Eur J Health Econ. Dec;7(4):247-54.

7. Hypercholesterolemia - Genetics Home Reference .Published 2007, rewied in december 2010. (http://ghr.nlm.nih.gov/condition/hypercholesterolemia/show/MedlinePlus). 23. 12. 2010

8. Medline plus, Metabolic syndrom Update Date: 4/19/2010.(http://www.nlm.nih.gov/medline-plus/ency/article/007290.htm). 23.12.2010

9. Nago, N/Ishikawa, S/Goto, T/Kayaba, K. (2010) Low Cholesterol is Associated With Mortality From Stroke, Heart Disease, and Cancer: The Jichi Medical School Cohort Study. J Epidemi-ol. 2010 Dec 11. [Epub ahead of print]

10. Patel SB. (2008). Plant Sterols and Stanols: Their Role in Health and Disease. J Clin Lipidol. April; 2(2): S11–S1

11. Piironen, V./Lindsay, DG/Miettinen, TA/Toivo, J./Lampi A. (2000) Plant sterols: biosynthesis, biological function and their importance to human nutrition Journal of the Science of Food and Agriculture J Sci Food Agric 80:939±966

12. Rozner, S/Garti, N. (2006) The activity and absorption relationship of cholesterol and phyto-sterols. Colloids and Surfaces A: Physicochem. Eng. Aspects 282–283

13. Song, YM/Sung, J/Kim, JS. (2000) Which cholesterol level is related to the lowest mortality in a population with low mean cholesterol level: a 6.4-year follow-up study of 482,472 Korean men. Am J Epidemiol 2000 Apr 15;151(8):739-47

14. Sterol from Wikipedia the free enciklopedia (http://en.wikipedia.org/wiki/Sterol), 1. 12. 2010

15. Weidner, C/Krempf, M/Bard, JM/Cazaubiel, M/Bell, D. (2008) Cholesterol lowering effect of a soy drink enriched with plant sterols in a French population with moderate hypercholesterole-mia. Lipids in Health and Disease 2008, 7:35 doi:10.1186/1476-511X-7-35